Uto II.
Poštnina plačana d gotouInL
Ljubljana, ponedeljek 19. julija 1920.
Ste v. 160.
NI LIST
Ctna po polti:
M celo lito . H 8V— 28 pol leto . H V— za čstrt leta. H Zl*— zn I mesec. . H r—, Za Ljubljano mesečno 7 H
ta Inozemstvo msseino H ir—
UPBdnišfoo Ir oprava: Ropltopjena ulica St. 6
UPBdo. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin. - NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna Številka 60 vin.
komunistične strokovne organizacije privesek politične stranke.
Že
Jiokj.6. Večkrat smo očitali socialnim de-fOM',„_OIn *n komunistom njihov grdi te-
v krš? P1!0** delavstvu, ki je organizirano V°-socialnih strokovnih organi-Huni ''^dpo smo povdarjali, da so ko-kov5e Cne sociab*odemokratske stro-tt*0krat-rgani2aciie Pr*vesek socialde-iacije 1Cne oz^roma komunistične organi-
tke jSe t, m. pa so priobčile belgraj-odb0r a<^n'čke Novine« izjavo izvršilnega 5edaja 0srednjega sindikalnega (strokov-Oo, j SYeta> v kateri je izrecno povdarje-«rgan? ^..politična nevtralnost strokovne
*	popoln	s amoumor za Ico-
n° stranko in za strokovno orga-
nizacijo samo. V izjavi je izrecno rečeno, da je treba proti tej nevtralnosti najodločneje nastopiti.
Tudi slepcu je bilo jasno, da socialistične in komunistične strokovne organizacije niso tisto, kar bi morale biti. Vendar so komunisti in socialdemokrati znali pre-variti mnogo delavcev, da so vstopili v njihovo strokovno organizacijo. Danes delavci iz ust komunistov lahko čujejo, kakim namenom služi njihova strokovna organizacija.
Zato se bo vse krščansko delavstvo s podvojeno vnemo lotilo dela za kršč. socialno strokovno organizacijo.
Pon
esreceni italijanski načrti proti Jugo-
slaviji.
LDU
«0bila ~ Belgrad, 19. julija. »Politika« je ^°zna n?s^e^nie poročilo z Rima: Sedaj se tab0 ,	podrobnosti o zarotah, ki so jih
^Vali 0 Pr*Pravljali Italijani, da bi oško-1» py. n*šo mlado kraljevino. Italija je bi-gene_ *?ravljena poslati v Skader svojega P°*tavj? ^aribaldija, kateri bi se bil imel prista«	na čelo vojske, sestavljene iz
kite	bivšega črnogorskega kralja Ni-
ki ^ Albaniji so sestavili amavtski polk, G0t*u poveljevali italijanski častniki, žarsk 1 ^ogi so prepričani o tem, da Mad-Hih rVn Bolgarska ne bi ostali prekriža-toy0 »j na strani, kadar bi bilo vse go-Ptsa |alija bi nam tedaj nastavila nož na ^Uj1 f.^tevala bi direktna pogajanja in bi > ..i,rala pogoje. Medtem pa je došlo do vstaje, ki je pokvarila Itali-*kerta Ves načrt. Vojaštvo prvega amavt-ljen0 Pehotnega polka, ki je bilo priprav-«voje' 7® odkoraka proti nam, je povezalo kanSk Ustnike, postavilo si je na čelo al-toui y P°veljnike in odkorakalo proti Va-hainv ?nem samem tednu so morali iz-Priljj. Italijani vso Albanijo ter so pri tej Celo v Pretrpeli še večjo sramoto, kakor sami Abesiniji. General Garibaldi je
moral počakati s svojo ekspedicijo. Sedaj pa poizkuša italijanski minister baron Ali-otti, da bi ustaše pomiril z zlatom ter jih zopet naščuval proti Srbiji. Posebno pa zalaga z zlatom stare odpadnike Bajram Cura, Jusuf Elosa in Ahmed Bega, da bi jih pridobil za to, da bi poizkusili nov napad na naš teritorij ter da bi napravili to, česar Italija ne more.
LDU Belgrad, 19, julija. »Balkan« je prejel naslednja izvirna poročila iz Tirane: Ves trud ministra Aliottija da izčisti situacijo v Albaniji ter da izboljša italijansko politiko v Albaniji, je ostal popolnoma brezuspešen. Člani začasne vlade v Tiranu ne verujejo in ne zaupajo Italijanom, Položaj je še vedno resen. Italijanska vojska v Albaniji je vsak trenotek izpostavljena nevarnosti, da bo napadena in uničena. Pred kratkim se je na primer italijanska posadka v kraju Tepeleni z majorjem Calcinijem vred podala Albancem. Blizu Valone so zajeli Albanci približno 800 Italijanov ter jih odgnali kot vojne ujetnike. Albanci razpolagajo s šestimi tisoči vojakov, ki so izvrstno oboroženi ter dobro preskrbljeni s strelivom.
...ZAHTEVE UČITELJEV.
Učitelj .®elgrad, 17. julija. Na zahtevo ^ladV učiteljic, da se jim draginjske 'itadnT zenačijo z dnevnicami drugih L^istr tV' *e dosežen sporazum ter bo katerj v° prosvete izdelalo naredbo, po •Ho«] ,Se bodo učiteljem in učiteljicam tiraginjske doklade zvišati.
> ^Matično pogajanje med
LniT0SLAVIJ0 IN ITALIJO. ‘Polit;.0 ®e^rad, 17. julija. Današnja a,<< p*®e: Italijanski opravnik gosp.
*	)e danes posetil namestnika mini-**,	• 2J*nanje stvari g. dr, Ninčiča. Trdi
5ivejji • ^ topot g. Galanti mnogo ljubeznih i2 lp.P°mirljivejši. Po posebnih poro-, *li v Tt ,.®a se sodi, da so od včeraj za-i d 4 uyidevati, da za poslednje ne-*'0Vene0^octke ne pada krivda na Jugo-
*vojCn^ Belgrad, 17. julija. Vlada je po |0t>0vn P°s'ai}iku v Rimu g. Antonijeviču ki v0rr*or^a korake radi dogodkov na j LnTT r£tu *n Zadru.
. belgrad, 19. julija. Predsednik L fcstil i ,^eželne vlade dr, Krstelj je U111 Doti i i° v Belgradu, da bo v krat-»	V i dokumente o splitskih	dogod-
o. j,0 j*" Srad, Na podlagi	teh dokumen-
t ^enice^*grajska vlada izdelala posebno ,°i , bo obravnavala o splitskih, »JVfest'ila	’n tržaških dogodkih ter
v obiav' ° *em na®e zaveznike, Istotako ^glešl SpO|tlenica tudi v posebni knjigi i	Lj)Tre™ hi francoskem	jeziku,
pri Dr-v ~elgrad, 19. julija. Za danes ali , u)ej° tukaj prihod posebnega s?>. ^enf mat.‘n®ke vlade, ki bi prinesel *sko »vf v® 'zzivalnem napadu Italije na
j	LDtj oS nstvo-
19‘ julija. Galanti, itali-v^Ie vlade “J v Belgradu, je po nalogu v^m in ahteval, da nakaže naša vlada ^Astnil{ir0 v ^Plitu padlih italijan-v in mornarjev pokojnino. V
informiranih krogih se trdi, da naša vlada na to italijansko zahtevo ne bo odgovorila, dokler ne bodo končane preiskav« o krvavih dogodkih na našem Primorju,
LDU Belgrad, 17. julija. »Tribuna« do-znava; Proti italijanskim divjaštvom na Reki in Trstu se je naša vlada odločila da se pritoži pri zavezniškem vrhovnem svetu. Ni nam znan ton te pritožbe, v vseh političnih krogih pa verujejo, da se bo z njo pospešila rešitev jadranskega vprašanja, ki postaja vsak dan bolj delikatno.
r BODOČNOST SPLITA.
LDU Praga, 17, julija, (ČTU) Božo Lavrič objavlja v »Narodnih Listih« razgovor s splitskim županom dr. Tartaglio, ki se je o splitskem vprašanju izjavil takole: Ako odločilni državni faktorji prav razumevajo velike interese Jugoslavije, morajo takoj ukreniti potrebno, da spojijo Split po železnici s severom in vzhodom države in da čimprej zgradijo splitsko pristanišče. Jugoslavija potrebuje za uvoz in izvoz veliko pristanišče. Ali more to biti Reka, je danes težko povedati. Naj bi bilo kakorkoli, tudi ako bi Reka ostala Jugoslaviji, bi ne zadostovala za veliko jugoslovansko trgovino. V Belgradu so ljudje, ki so za to, da se zgradi pristanišče pri Neumu in Kleku. To bi bila blaznost, ker ima Split vse naravne pogoje, dočim bi se morala luka pri Neumu in Kleku graditi z velikimi stroški in izgubo časa. Split pa bi bil lahko ne samo velik jugoslovanski em-porij, temveč s svojo okolico tudi industrijski centrum. Da se to uresniči, je treba iniciative in strokovnjakov, Tu je za Če-hoslovake veliko polje sodelovanja. Split je to začel, ko je s praško »Elektro« ustanovil skupno zadrugo.
IZVOZ KORUZE.
LDU Belgrad, 17. julija. Ministrski svet je sklenil, da se dovoli prost izvoz 40.000 vagonov koruze. Zahteva se samo zavarovanje zdrave tuje valute.
Protestni shod
PROTI ODPRAVI DEMARKACIJSKE ČRTE NA KOROŠKEM!
Društvo »Gosposvetski Zvon« sklicuje protestni shod za v torek zvečer ob 8. (20.) uri v veliki dvorani hotela Union.
Pridite vsi, ki vam je mar Slovenski Korotan, na shod, da slovesno manifestiramo proti zlobni, nemški nakani!
Iz sefe deželne vlade.
LDU Ljubljana, 18, julija. Iz seje deželne vlade dne 14. julija t. 1.: Uprava apa-ške kotline, ki jo zasedejo naše čete, se poveri okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru,
Vzame se na znanje, da se je dne 13, t. m. vršila enketa o izvozu lesa. Enkete so se udeležili interesenti, zastopniki deželne vlade in železnic. Vsi za lesni transport razpoložljivi vagoni se dajo na razpolago lesnemu odseku Zveze industrijcev, ki jih razdeljuje pod nadzorstvom deželne vlade po razmerju za eksport pripravljenih količin lesa posameznih članov lesnega odseka. Nevčlanjeni lesni producenti in lesni trgovci se upoštevajo pri dobavi vagonov v istem razmerju, ako se priglase pri lesnem odseku. Vsi, ki na ta način dobe vagone, so obvezani, da po istem ključu dajo domačemu konsumu les po cenah, po katerih se ga je lesni odsek obvezal dajati v ta namen. Lesni odsek pod predsedstvom vladnega komisarja ima pravico ugotoviti sedanje zaloge za eksport pripravljenega lesa in kontrolirati prijavljene količine v svrho ugotovitve ključa za razdelitev vagonov, —
Naredba deželne vlade z dne 16. januarja 1920, Uradni list št. 51, s katero so bile upeljane odpremne izkaznice za trgovino s klavno živino in prešiči oz. s plemensko živino, ostane v veljavi, ker ni v protislovju z ministrsko naredbo o prosti trgovini. —
Upostavi se popotni pletarski pouk, ki se razširi na vso Slovenijo.
Okrajnemu zastopu v Ptuju se dovoli pobiranje 300 % doklade za potrebe okraja, zlasti za cestne potrebe. —
»Oblačilnica za Slovenijo« se opusti, namesto nje pa ustanovi zadružno podjetje »Oblačilnica za Slovenijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo«, ki prevzame vse posle sedanje oblačilnice, V zadrugo se sprejemajo pridobitne in gospodarske zadruge, ki se dejanski pečajo s preskrbo gospodarskih potrebščin. Končni dobiček sedanje oblačilnice se ugotovi na podlagi bilance in se izroči deželni vladi v namene poverjeništva za socialno skrb.
Deželnim cestarjem na Kranjskem in Koroškem se zvišajo draginjske doklade. Podobno se uredi stvar za cestarje na Štajerskem. — Rešijo se razne personalne zadeve.
IZ NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA.
LDU Belgrad, 17. julija. 113. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Riba? ob 17. uri. Po izvršenih formelnostih preide skupščina na dnevni red: drugo čitanje volilnega zakona. Po daljši debati in po več poimenskih glasovanjih o posameznih paragrafih je bilo sprejetih prvih 15 paragrafov večinoma z besedilom, ki je bilo sprejeto v prvem čitanju. Sprejete so bile samo nekatere neznatne in nebistvene, večinoma stilistične izpremembe in popolnitve. Podpredsednik dr. Ribar zaključi sejo ob dvajsetih in pol in odredi prihodnjo sejo za ponedeljek, 19. t, m., ob šestnajstih,
ITALUA DOBI VSE BIVŠE AVSTRIJSKO BRODOf/JE.
LDU Rim, 16. julija, (Agenzia Stefani) Med Italijo in zavezniki se je dosegel sporazum glede razdelitve odškodnine, ki jo morajo plačati Nemčija, Avstrija in Bolgarija. ■— Glede bivših avstrijsko-ogrskih trgovskih ladij, ki se prisojajo Italiji kot odškodnina za izgube italijanske trgovinske mornarice, se je z Angleško dosegel spo-
razum, po katerem odstopa Velika Britanija Italiji oni del ladij, ki ga ima dobiti sama od bivše avstro-ogrske monarhije. Pripomniti je treba, da oni del ladij, ki odpada na Italijo, znatno presega italijanske izgube na trgovskih ladjah, to pa vsled tega, ker je Italija sklenila z zavezniki poseben sporazum, Načeloma se je Italija sporazumela tudi s Francijo, ki ji odstopi svoj lastni del avstro-ogrskih ladij. Pri razdelitvi pa so izključene one trgovinske ladje, čijih lastniki so italijanski ali jugoslovanski državljani, ki ostanejo lastniki svojih ladij. Ko odstopi Italiji svoje ladje še Francija, dobi potem Italija vse bivše avstro-ogrsko trgovinsko brodovje, izvzemši ravnokar navedeno, ker druge države nimajo pravice do upoštevanja pri razdelitvi teh ladij.
ITALIJANI HOČEJO VSE JUGOSLOVANE IZGNATI Z REKE.
LDU Reka, 18. julija. Po informacijah iz krogov reškega Consiglio Nazionale so administrativne oblasti v ponedeljek soglasno z D' Annunziem in z vojaškimi oblastmi začeli preiskovati glede prvih sto Jugoslovenov, ki jih morajo izgnati. Ta svoj korak motivirajo s tem, da so njihovo bivanje na Reki do danes dobrohotno tolerirali, da pa njihovo delo za jugoslovansko propagando pomenja veliko nevarnost, 80 od te stotine je že obveščenih o tem, da je njihov izgon v teku. Za one Jugoslovene, ki so pripadniki mesta, in za druge, proti katerim niso podvzeli nobenih korakov, sedaj razmišljajo, na kak način da bi onemogočili njihovo bivanje na Reki.
LDU Reka, 18. julija. V četrtek je bila ustanovna skupščina pomorskega senata v prostorih pomorske vlade. Reški Consiglio Nazionale je organiziral ta senat v svrho zaščite in pospeševanja reškega gospodarstva, Senat je konstituiran pod predsedništvom dr, Francesca Via. S te seje so odposlali brzojavko pomorski oblasti v Trstu, drugo pa ministrstvu industrije in mornarice v Rimu.
LDU Reka, 18. julija. V četrtek se je vršila hišna preiskava v trgovini g. Prelca v Via Trieste. Pri preiskavi so našli avstrijsko vojaško čepico z jugoslovansko kokardo; razen tega so našli dve jugoslo-venski zastavi in zastavico z napisom: »Reka, Zagreb«, ki je gotovo še iz onega časa, ko so Rečani napravili izlet v Zagreb meseca julija 1914. En član obitelji gvspoda Prelca je bil odšel na fronto. Ko so D' Annunziovi vojaki to videli, so streljali nanj in ga na mestu ubili, Da prikrijejo svoj zločin, so potisnili mrliču v roke puško in odšli, da to prijavijo, češ, da je nanje streljal s strehe. V času, ko so na Reki vladali zavezniki, so reški Italijanaši posebno mrzili to obitelj ter so njeni člani večkrat morali na policijo, da so jih zaslišali. Sedaj so končno našli prilike, da popolnoma spravijo s pota onega, o katerem so mislili, da je bil toliko na potu ita-lijanstvu mesta Reke. Ako bodo stvar tako gonili dalje, bo Reka kmalu popolnoma italijanska, ker bo moral en del našega naroda zapustiti Reko, drugi del pa bo moral vsled terorja vlade zatajiti svojo narodnost, Pripominjamo, da je brzojavko na Wilsona, s katero se zahteva pripojitev Reke k Jugoslaviji, podpisalo 20.000 re-ških meščanov. Naj delajo Italijani sedaj kar hočejo, reško vprašanje še vedno ni rešeno. Pri njegovem reševanju se bodo morali ozirati na teh 20.000 podpisov, na reško organizacijo socialistov, na Gothar-hardijevce in na pristaše Zanelle, od katerih niti eden noče, da se Reka pripoji Italiji.
ZOPET UPOR LAŠKIH VOJAKOV.
LDU Belgrad, 17. julija. Iz Rima poročajo: Bataljon berzaljerov v Mantovi se je branil oditi v Albanijo, akoravno so jih njihovi častniki prosili in nazadnje obeča-li, da jih ne bodo poslali v boj, temveč samo na kantoniranje. Vsi napori častnikov so bili brezuspešni in vojaki so ostali v svojih vojašnicah.
BOLJŠEVIKI UDRLI V RUMUNIJO.
LDU Belgrad, 17, julija. Iz Tekije poročajo: Potniki, ki so danes prišli iz Turu-Severina, so prinesli vest, da so boljševi-ške čete prekoračile rumunsko nie'o in vpadle v Besarabijo. Vsled teh vesti v
Stran 2
»Večerni list«, dne 19. julija 1920.
rumunskih trgovskih in bančnih krogih silna vznemirjenost. Včeraj so sto jugoslo-venskih dinarjev plačevali s 350 rumunski-
mi ll!btJ Belgrad, 17. julija. Iz Velikega Bučkereka javljajo, da so ruske boljševi-ške četete začele prodirati v Besarabijo.
LDU Belgrad, 17, julija. Iz Velikega Bečkereka javljajo, da je vsled velike nevarnosti radi nastopanja ruskih čet ru-munska vlada izdala ukaz o mobilizaciji.
LDU Belgrad, 19. julija. Iz Bukarešte javljajo, da so podvzeli Rusi napram Romuniji ofenzivo ter da so že vkorakali v Besarabijo,
NA MAŽARSKI MEJI,
LDU Belgrad, 19. julija. Iz Subotice javljajo: Od časa, ko je podal v mažarskem parlamentu minister za narodno obrano Kare Soos ono drzno in izzivajočo izjavo, se pripravjajo Madžari na novo vratolomnost. Zadnjih pet dni je došlo » notranje Madžarske na našo mejo vec kot 10 vlakov vojaštva in vojnega materijala. Vojaštvo je zasedlo vse obmejne madžarske vasi, posebno na črti Sis—Szallas—Kecskemet— Veles—Szallas. Madžarsko orožništvo na meji je ojačeno z novimi oddelki pehote in konjeništva. Še vedno dohajajo vojaški vlaki.
Politične novice.
-f Socialna zakonodaja. Iz Belgrada poročajo, da v kratkem izide pravilnik o izvršbi naredbe o delavnem času in na-redba o organizaciji nadzorstva nad delom
za celo državo.
+ Oblast brez oblasti, »Nova Istina« poroča, da so se minole dni zglasili odposlanci Delavskega sindikalnega sveta pri banu dir, Laginji v stvari osemurnega delavnika. Zahtevali so, naj ban izda vsem oblastem generalno navodilo, da se nikjer ne kršijo delavske državljanske svoboščine. Ban je nato odgovoril, da takega navo diia ne more izdati, ker bi bilo brezuspes no: po njem bi se ravnali le tisti podžupa ni in okrajni predstojniki, ki so pristaši Hrvatske zajednice in. teh je malo; demo-krati in radikalci pa se za njegove naredbe ne zmenijo, ampak ubogajo le Belgrad. Star mož sem, kaj hočete? je zaključil ban in poslal deputacijo dr. Potočnjaku, češ da se noče v nobeno stvar mešati,
-j- Ob zagrebških dopolnilnih volitvah v občinski zast°P, ki so se vršile 18. t, m, so izdali demokrati, ljudska stranka, komunisti in Židje izjavo, da se volitve^ ne udeleže. Na volitve so šli samo zajedničar-ji in — frankovci. Za dan volitev je vlada prepovedala točenje alkoholnih pijač, O uspehu volitev še nimamo poročila,
-}~ Krščanska prosveta med Hrvatu
11.	t. m. so v Gor. Stubici blagoslovili novi prosvetni dom, za katerega sta si stekla največ zaslug kaplan Tomo Starc in se-ljak Vekoslav Sinkovič. Blagoslov je izvršil ob prisostvovanju celokupnega okoliškega ljudstva zagrebški namestni škof dr. Lang.
-f Na krivčm potu. Nekateri hrvatski listi poročajo, da izvršujejo srbski orožniki v zemunskem okraju nad hrvatskim ljudstvom velika nasilja in surovosti, češ, tu je Srbija. V Uoku je okrajni predstojnik Sava Jakovljevič na veselici o priliki kraljevega godu vsled neznatnega povoda dejansko napadel nekega Hrvata, ga pretepal, dal aretirati, nato pa zopet izpustiti, Prihodnji dan mu je s puško,v roki zapretil, naj se nikar ne drzne vlagati kake pritožbe, — Srbi so dovolj pametni, da izpre-vidijo, da na ta način ne gre.
Avstrijska socialna demokracija proti Jugoslaviji. Splošno znano je, da je socialno demokratično organizirano delavstvo na Štajerskem in Koroškem naj-vnetejši pospeševatelj nemškonacionalnih ciljev v teh krajih. Naša slovenska socialna demokracija se nikoli ni znala po-vspeti nad svoje hlapčevsko stališče nasproti avstrijski socialni demokraciji in je vedno zagovarjala nemško-nacionalne so-druge na Štajerskem in Koroškem proti jugoslovanskemu »nacionalnemu šovinizmu«, Drugače dela »Arbeiterzeitung«. Ta pa priobčuje nemško-nacionalne pritožbe pod mastnim napisom: Jugoslovanska nasilja v koroškem plebiscitnem ozemlju. »Napreju« kaj takega ni dovoljeno?
+ »Objektivna« »Arbeiter-Zeitung«. »Arbeiter-Zeitung« poroča zelo »objektivno« o »nacionalnih« demonstracijah v Splitu, Trstu in Ljubljani. O Splitu poroča čisto kratko, da so »jugoslovanski šovinisti« napadli italijanske častnike — razloga ne pove nobenega — in nato streljali na čolne, ki so hiteli častnikom na pomoč, Nato je sledila revanša v Trstu, pravi list, a tej »divje demonstracije proti Italiji v Ljubljani«. »Arbeiter-Zeitung« se pozna, da je oddala avstrijska socialna demokracija svoje srce v Rimu, ko je bil tamkaj dr. Renner.
Bankverein na Češkem in pri nas.
Hrvatski listi opozarjajo, da se na Češkoslovaškem vse podružnice dunajskega Bankvereina nacionalizirajo. Pri nas (v Zagrebu in Ljubljani) pa ta židovski zavod ie .vedno uživa vse svoboščine in dobrote
ter iz naših virov odvaja bogastvo v žepe dunajskih in peštanskih Židov. Doklej še?
-f Bavarska za odcep od Nemčije? Nemški listi se že nekaj časa pečajo z novim slučajem, ki odkriva, da stremi Bavarska za samostojnostjo. Bivši štabni častnik K. Mayr je namreč objavil zapisnik o pogovoru, katerega naj bi bil imel voditelj bavarske ljudske stranke dr. Heim z voditeljem kmetske zveze Kast-nerjem. Po tem zapisniku naj bi bil dr, Heim tajno na konferenci v San Remu, kjer naj bi se bil s Francozi dogovarjal, kako bi se mogla Bavarska odcepiti od Nemčije in postati samostojna država, ki bi se jej pridružile Vorarlberška, Tirolska, Salzburška in ostala Avstrija brez Dunaja. Badensko in Virtemberško naj bi prišla pod francosko vrhovno oblast. Za ta načrt je skušal dr. Heim kasneje pridobiti tudi Angleže, predočujoč jim, da bi se Bavarska naslonila na Anglijo, potem pa pritegnila nase Balkan in se približala tudi Rusiji. Tako bi mogla Anglija s pomočjo Bavarske izpodbiti vpliv Francije v podonavskih deželah. Dr. Heim je označil ta zapisnik in njegove navedbe kot izmišljotine in zavijanja. Stvar še ni pojasnjena.
Dnevne novice.
— Mezdna razprava med delavstvom tovarn Ahačiča in Globočnika v Tržiču in med podjetniki se vrši v sredo 21. t. m. ob 10, uri dopoldne na deželni vladi v prostorih soc. skrbstva,
— Nameravano pošiljanje delavcev na Francosko ustavljeno. Posamezniki kakor tudi skupine zidarjev in tesarjev se obračajo na ministrstvo za socialno politiko v Belgradu glede odpošiljatve na Francosko, kjer se potrebuje večje število stavbnega delavstva. Ministrstvo je, vpo-števaje potrebnost delavskih moči v državi, odločilo, da se delavci ne pošljejo v inozemstvo, o čemur je bila francoska vlada obveščena. Vsled ukaza ministrstva za socialno politiko v Belgradu z dne 9. julija 1920 broj 17.842 se vsem zidarskim in tesarskim delavcem naznanja s pristavkom, naj se v navedeni zadevi ne obračajo več na podpisano poverjeništvo ali na ministrstvo v Belgradu.
— Za oslepele vojake je darovala kamnoseška tvrdka Alojzij Vodnik znesek 100 K (enstokron) mesto venca pok. g. Bonaču. Srčna hvala človekoljubnemu darovalcu, ki naj najde mnogo posnemalcev!
— Odprava mnnopola. Ministrski svet je sklenil, da Se ukine monopol na alkohol v Srbiji in Črnigori.
— Naše lokomotive na Češkem v po-
firavi. Naša železniška oblast je bila posla-a na Češko v popravo 30 lokomotiv. Poprave se vrše počasi. Vendar so doslej popravili 5 ozkotirnih lokomotiv za Bosno, ostale bodo gotovo tekom 2 do 3 mesecev,
— Dinar in lira. Na svetovnih borzah je dinar dosegel vrednost italijanske lire in jo deloma že nadkrilil,
— Ne potujte na Grško! Naš generalni konzulat v Solunu je poslal ministrstvu zunanjih del nastopno obvestilo: Opaža se, da prihaja iz Jugoslavije v Solun veliko število naših državljanov z namenom, da bi v Solunu delali in s svojim zaslužkom izdržavali sebe in svoje družine. Ker ne morejo najti dela, potrošijo v kratkem vse novce, zabredejo v vrlo težak položaj in se obračajo na generalni konzulat s prošnjo, naj jih ta repatriira v domovino. Ker se repatriacija vrši na račun državne blagajne, katera se s tem zelo obremenjuje, ima generalni konzulat čast, zaprositi ministrstvo zunanjih poslov, da izvoli obvestiti naše delavstvo, da za sedaj v Grčiji ni posla, oblastim pa odrediti, da naj ne izdajajo potnih listin onim, ki se pripravljajo za potovanje v Grčijo, da si poiščejo tam dela.
— Tatvina, V noči od 15. do 16, julija je bila Jožefu Kozlevčar iz Ivančne gorice, pošta Stična, ukradena kobila s komatom in vozom. Kobila je prama z belo liso na glavi. Visoka je 15 pesti in je v osmem letu. Komat je star, raztrgan in ma na vrhu svetlo šipo. Voz je samec z lojtrami, a je že bilo zlomljeno in je zvezan z železom, Tatvine je osumljen 20 let stari fant, srednje postave. Po dnevi se je ponudil tolči lan, ponoči je pa bržda izvršil tatvino. Kdor prvi naznani, kje se nahaja kobila, dobi 1000 K nagrade.
— Vlom v županstvo v Mlaki. Dne 13, julija od 18. do 18 in pol je bilo vlomljeno pri posestniku in županu Matiju Permetu v Mlakah št. 18, občina Leskovec, Zločinci so dosegli zelo ugoden uspeh. Vzeli so seboj železno ročno temno rumeno pleska-no blagajno v velikosti 32X22X15 cm, v kateri so bile tri obligacije vredne 4000 K, dalje še tri obligacije vredne 600 kron, tri hranilne knjižice višnjegorske hranilnice in posojilnice z vlogo 3000 kron; več hranilnih knjižic z manjšimi vlogami 3720 denarja. Precej po tatvini izvršeno zasledovanje je ostalo brez uspeha.
*— Vlom v polzelski okolici, Posestniku Leop, Parfantu v Založah pri Polzeli je bilo 12. t. m, med 14. in 18, uro ukradenega raznega, blaga, denarja in obleke, y
vrednosti 9130 kron. Zločin sta izvedla dva mlajša fanta.
— Zg. Bernik. V noči na 10. t. m. je ukradel neznan storilec iz skednja posestnika Janeza Omersu v Zgornjem Berniku št. 5 dve žimnati blazini od koleslja.
—Vlom v Radgorcah, Kočarju Alojziju Kolarju v Razgorcah pri Vojniku je bilo ukradeno obleke in perila v vrednosti 498 kron,
— Ciganski roparji na Selški Gori, Cigani Jernej Kovačič, ki je bil pri pogonu ustreljen, Rudolf Kovačič (Jurkovič), Rozalija Jurkovič in Frančiška Brajdič so oropali 28. m. m, Martina Kašiča; dne 16, m. m, pa kočarico Nežo Eršte.
— Cigani na Štefanji Gon. Neki cigan, 35 do 40 let star, srednje velik, ostrih oči, ki hodi, kakor bi imel eno nogo krajšo, je ukradel pastirju Francetu Roglju na Štefanji Gori 1 par čižmov.
— Ukradeni dolarji. Dne 7. t. m. je dozdaj še neznani tat ukradel Matevžu Ladihu, posestniku na Bistrici pri Št. Rupertu na Dolenjskem 270 ameriških dolarjev, kakor tudi še več drugega blaga.
— Valute dne 17. julija na belgrajski gleški funt 66.50 din.; 100 francoskih frankov 136 d.; 1 ameriški dolar 16.25 din.; 100 rumunskih lejev 47.75 din.; 100 češkoslov. kron 38 din.; 100 nemških mark 47 din.; 100 bolg. levov 36.50 din.
Ljubljanske novice.
lj 50 letnica ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva. Včeraj je praznovalo Gasilno in reševalno društvo v Ljubljani 50 letnico svojega obstoja. Za to priliko se je Ljubljana odela v zastave, k slavnosti pa so prihiteli gostje iz vse Slovenije, mnogo iz Hrvatske in tudi zastopstvo Čehov, V soboto zvečer je bil na čast gostom v Narodnem domu koncert vojaške godbe. Včeraj ob 9, dopoldne je imelo ljubljansko gasilno in reševalno društvo slavnostno zborovanje pod predsedstvom podžupana dr. Trillerja, ki je v svojem nagovoru slavil zasluge in požrtvovalno delo ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva. Spominjal se je tudi žrtev zadnjega požara na južnem kolodvoru ter izrekel društvu zahvalo mestne občine. Zborovanje je pozdravil v imenu zadržanega predsednika dr, Brejca tudi zastopnik deželne vlade g, Golia, Gasilnemu društvu so čestitali k 50 letnici tudi razni drugi zastopniki, med njimi zastopnik hrvatskih društev. Na slavnostnem zborovanju so bili za svoje zaslug in delgoletno požrtvovalno delovanje na gasilskem polju soglasno izvoljeni za častne člane nastopni gg., Barle, La-pajnar, Medic, Leitgeb, Perme in dr. Tavčar,
Po slavnostnem zborovanju so se gasilci razvili v sprevod. Bilo jih je nad 1300, Zastopanih je bilo 83 društev iz Slovenije, 28, iz Hrvatske in 7 iz Češke. Na čelu sprevoda je korakala godba dravske divizije ter so nosili okoli 20 društvenih zastav, Sprevod je krenil po mestu na Kongresni trg, kjer se je vršila služba božja.
Med zvoki godbe dravske divizije in godbe jugoslovanskih železničarjev je krenil sprevod nazaj pred Mestni domv v katerem je bil nato občni zbor Jugoslovanske gasilske zveze, ki je trajal do 2. ure popoldne. V zvezi je nad 300 društev in 11.000 članov. Razpravljala so se razna vprašanja, ki se tičejo povzdige gasilske organizacije, Po slavnostnem banketu v Narodnem domu se je vršila ljudska veselica Krekovem trgu. Danes se vrše posvetovanja med slovenskimi in hrvatskimi zastopniki radi osnovanja skupne organizacije.
lj Na včerajšnji veselici gasilcev sta bili izžrebani dve ustrojeni koži pod št. 937 in 1715.
lj Mezdna razprava med usnjarskim delavstvom in tvrdko »Industr. d, d,« se vrši jutri v torek 20. t, m, ob 10 uri dopoldne v prostorih soc, skrbstva na dež. vladi.
lj Poizkušen vlom v skladišče Avguština Tomažiča, V noči od 16. na 17. t. m. so poskušali neznani vlomilci vlomiti v skladišče Tomažiča v Kolizejski ulici, toda svoje namere niso mogli izpeljati, ker so bila vrata od znotraj z železnim zapahom zapahnjena,
lj Samoumor. V soboto popoldne se je ustrelil v svoji sobi 22 letni dijak Prusnik. Krogla je nesrečnežu predrla srce. Bil je precej mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico, Samomorilec je izdelal učiteljišče in je napravil tudi maturo,
lj Predrzen beg —- zločinec streljal, V soboto, dne 17. t, m, je ustavil detektiv kolodvorske policijske ekspoziture Florjan nekega približno 25 let starega fanta, ki je bil osumljen, da je zjutraj v restavraciji pri »Južnem kolodvoru« ukradel več prtov, Fant je šel s Florjanom do ekspoziture, tam je pa pričel teči in je bežal v Slomškovo ulico. Detektiv mu je sledil, toda ga ni mogel doteči. Begunca je ustavil neki civilist, toda ta mu je nastavil na prša samokres in je bežal naprej. Na lice mesta je prihitel tudi neki policijski stražnik, kateri je poizkušal neznancu izbiti samokres, kar se mu pa ni posrečilo, ker se je zpaJi_zl.očine£ spretno izmuznit), Begunec
je pobegnil nato v neki vrt na -	...
ulici in je oddal od tam P . t j, ne ki ga je neumorno zasledoval, tn s re , da bi ga bil zadel. Posrečilo se ®u 1 • ■
je utekel. Predrzni zločinec, ki i®a » 0_ veliko težkega na vesti, je srednje
v cimo	nd	v«san,	^	t	Kil	V	HI*
sti, okroglega obraza, oblečen 1«’ jave žametaste hlače, v rujaveg ^ v temnosiv suknjič; pokrit je bil s čepico. Ljudje, ki so ga videli v re ciji, pravijo, da govori slovensko sko, baje tudi italijansko.
I. slovanski orlovski ta** v Mariboru.
SPORED SLAVNOSTNEGA SPREVOD* v nedeljo, dne 1. avgusta 1920.	^
Od 7. do tričetrt na 8. zjutraj • udeležencev. Prosimo udeležnike, da čno ravnajo po teh navodilih.	zrini-
I. Prva skupina. (Zbirališč®	/nr]i in skem trgu, zgornji del.) 1. Konjema . ‘^jja narodne noše.) — 2. Fanfaristi. — *>•
na vozu.	Kersnik
II. Druga skupina. (Zbirališče	5 ,e va ulica.) 4. Jugoslov. Kmetska zveza. ^ seniška društvena godba. — 6. Jugos • ^ na zveza. — 7. Naraščaj »Orla«, —
zveza — srednješolci.
1 voz narodnih noš.	x	,	Ašket;
III. Tretja skupina. (Zbirališče ujj^) čevi ulici od Kersnikove do Cankarje,
9. Mengiška društvena godba. —	,va tc-
vaška odposlanstva. — 11. Odposlan tentinh držav. — 12. Poljska odposia - p
13. Odposlanstva jugoslov. organizacj „ vatske, Slavonije, Bosne, Hercegovine '^i,
14. Hrvatske narodne noše. — lj*. o ji. godba. — 16. Amerikanski Jugoslovan ^ p{<. Jugoslov. akademiki in starešine. T"
ska zveza »Ljubljana«, — 19. SlorušKo in hrv. učiteljstvo.
2 voza narodnih noš.
IV. Četrta skupina. (Zbirališče '',ixevej!* jevi ulici od Aškerčeve ulice do Tom drevoreda.) 20. Višnjegorska orlovsaa
— 21. Primorci. — 22. Korošci. — - • Bok murci. — 24. Medjimurci. Vmes naro teh pokrajin.	. gostj®
V. Peta skupina. Zbirališče « * # Tomšičev drevored vzhodno od Kersn® 7 jr ce; h) Orlovska zveza, Tomšičev dre' or|0c hodno od Kersnikove ulice.) 25. SelšK , ska godba. — 26. Ustrednt Rada Or®..a,,;lii slovenskčho:	a) češko-slovaški a®e.r Ce§ko-kat. Sokol, b) češko slovaški Orli, .poslov. Orlice. — 27. Fčdčration nationaie u (gfi-cičtes cathol. de gvmnastigue Belgiji® ‘ {jogijski katol. telovadci.) — 28. Fedčratm nast,ique et Sportive des Patronages Q pot ce. (Francoski kat, telovadci.) —" "ajj.) Skonts Headcjuarters (Angleški tel°v®.. i,sK» 30. Hrvatska Omladina. — 31. Sal« godba iz Ljubljane. — 32. Orlovska z peVKe kroj, b) čepice. — 33. Godba iz Marii0
v Polju. — 34. Orliška zveza.
2 voza narodnih noš.	„
VI. šesta skupina. (Zbirališče Cnn ^ p ulica od Aškerčeve do Majstrove ulIc j>adc^a Jugoslovanska strokovna zveza. — . in§*s' godba, — 37. Narodne noše iz Kranjske jerske. — 38. Prometna zveza.
1 voz narodnih noš.	„
VII. Sedma sknpina. (Zbirališče o ^jce-va ulica od Cankarjeve do Prešernove
39. Hrvatska in slovenska ženska z~nvoiV'
40. Semiška društvena godba. — 41. h ✓ ska društva. — 42. Mladeniška -	,(
43. Slov. kršč. soc. zveza. — 44.	_
društva. — 45. Moške Marijine družb • Konjenica.	*anii	f
Okrašeni vozovi z narodnimi n°’	™
zbirajo na Zrinjskem Irgu od Kolodvo Kopitarjeve ulice in v slednji.	.	,j,0
Vsaka skupina ima svojo ri®» vilko.
Zasfave organizacij v skupim k čelu skupine. Pri prvem znamenju 9	,#i	Pf.
mi naj se vsi udeležniki postavijo v y j n« drugem znamenju naj bodo priPraV Jv0d **' odhod, pri tretjem znamenju se spre čne pomikati dal je.	j,0ve *S
Reditelji sprevoda imajo bele tra vatt se jim mora vsak prezpogojno Pokol je sa®1 vsaki vrsti koraka po 6 mož, izjema Ljuba0: pri narodnih nošah, kjer se koraka P na glavnem trgu pa morajo tudi nar°iLti. »6 stopiti v vrsto. Vrst se ne sme zaP,lB , udeležniki morajo paziti, da je sprevoo sklenjen.	maši	lP
Ob 8. uri dopoldne. Odhod k sv. zborovanju.	.j SP1*]
Sprevod se vrši v vsakem vrem®'1 . fr0' vod se pomika po Majstrovi, Korošc® ’ jrg0 barjevi, Krekovi ulici, Jugoslovanske
skozi Razlagovo in Cafovo ulico, P0cl'ove!is*b' drovi cesti, po Grajskem trgu skozi k* , tre: Gosposko in Šolsko ulico na Slom« rje' mimo stolnice, po Orožnovi in Strossp^gy jt ulici, črez Vodnikov trg in po Koroški 0dP* Glavni trg. V slučaju slabega vremen pr dejo Majstrova, Koroščeva, Trubarje kova in Razlagova ulica in se začne pomikati pO Cafovi ulici.	riaV®ejn
Ob 9. url dopoldne. Sv. maša na n;e. L trgu. Nato manifestacijsko zboro)8 ,oVadl zborovanju razhod. Orli, Orlice in vsi odkorakajo na Teženj.
*	*	*	.	j	id**
Telefon štev, 310 (interiirb®1^ yjlfi Pisarna odbora za I. slovanski ° j(o-tabor v Mariboru, ki je nastanjen fllly roški cesti 1, I, nadstr. V važnejših oSjuži' nejših zadevah se ga naj vsakdo P.aSpjl*' ker bo tako najprej postrežen s P Slavnostni koncert pevske »Ljubljana« se bo vršil v soboto - s v veliki Gotzovi dvorani v Mn®1 jOO® Dvorano bo razsvetljevalo °	, n0 pfl'
električnih žarnic, kar ji daje pose p se jetno lice. Vstopnice od 30 do orib l morejo naročiti vnaprej p®i 0 ■ pO&°\ Ljubljani in Mariboru pod enaki , „rgfi
)i»
kakor vse ostale. Opozarjamo n - oSt * še prav posebno zato, ker pr)-0 -e prd nabavo vstopnic se bo nudila e
malo časa.
Odgovorni urednik Jože	•
Izdajatelj konzorcij »Večernega