58 Didakta december-januar 2015-2016 NOVI IZZIVI ZA ŠTUDIJ REGIONALNE GEOGRAFIJE NA PRIMERU POMANJKANJA VODE V AZIJI / Prof. ddr. Ana Vovk Korže; Sandra Špoljar, študentka geografije; Andreja Dvoršak, študentka geografije / Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta Geografija spada med interdisciplinarne znanosti in jo sestavljajo fizična (ali naravna) geografija, družbena (ali socialna) geografija ter regionalna geografija. Regionalna geografija se ukvarja s proučevanjem konkretnih pokrajin oziroma delov zemeljskega površja. Njen namen je, da nam na primeru posamezne večje ali manjše regije predstavi vse tiste naravne in družbene pojave ali sile, kakor tudi njihovo medsebojno součinkovanje, skratka vse tiste dejavnike, ki vplivajo in učinkujejo na videz, strukturo ter funkcijo določene pokrajine oziroma regije (Vrišer 2002, 12). Tovrstne študije bi bile dandanes zelo potrebne, saj nam primanjkuje celovitih prikazov stanja in procesov v določenih območjih. Tudi razumevanje begunske krize in reševanje globalnih problemov bi bila učinkovitejša, če bi razpolagali s podatki in dejstvih določenih delov sveta. V okviru magistrske naloge je Sandra Špoljar (2014) zbrala podatke o študiju regionalne geografije Azije s poudar- kom na Jugovzhodni Aziji. Rezultati analiz kažejo, da se o regionalni geo- grafiji Azije izobražujejo študentje na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, Oddel- ku za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Oddelku za geografijo na Fakulteti za humanistič- ne študije Univerze na Primorskem. V prispevku so predstavljeni učni načrti predmetov, pri katerih se študentje izobražujejo o Aziji s ciljem, da pona- zorimo vlogo univerz pri razumevanju svetovnih problemov in priložnosti, ki jih dajejo določeni predmeti znotraj univerzitetnih programov. V analizo so vključeni učni načrti treh univerz v Sloveniji, ki izobražujejo o Aziji na področju geografije, ter primerjalno še izbranih tujih univerz, in sicer petih univerz v Združenih državah Amerike (Univerza Sacramento, Univerza Wi- sconsin, Univerza Georgia, Univerza Južne Floride in Univerza San Jose), dveh univerz v Kanadi (Univerza Bri- tanske Kolumbije in Univerza Zaho- dni Ontario), univerze v Singapurju (Univerza v Singapurju) in univerze na Hrvaškem (Univerza v Zagrebu). Cilj primerjave predmetov izobraževa- nja o Aziji je bil ugotoviti, ali sedanji študijski programi omogočajo večjo aktivnost geografov na področju reše- vanja problematike vodovja v Aziji, ki je izjemen problem sveta in se ga žal ne zavedamo (ali pa ga ne poznamo dovolj). REGIONALNA GEOGRAFIJA V ZNA- NOSTI IN ŠOLSTVU V preteklosti je bila naloga regionalne geografije, da posreduje geografsko znanje s podatki in informacijami iz tu- jih držav. Ravno zaradi svoje deskriptiv- nosti pa je sčasoma v geografiji izgubila pomen (Vovk Korže 2003). Zato so se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pojavile polemike o predmetu, vsebini, metodah in modernizaciji regionalne geografije za potrebe izobraževanja (Pak 2009). Velike spremembe v geo- grafski stroki so torej terjale tudi spre- membe v regionalni geografiji. Tako je prišlo do drugačnega poimenovanja predmeta geografije, spremenile so se metode, raziskovalne vsebine in meto- de poučevanja. Povečalo se je število informacij (Vovk Korže 1999). Potreba po regionalni geografiji in njeni mo- dernizaciji pa se do danes ni zmanjšala. Prelomno obdobje za slovensko regio- nalno geografijo je bilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je razvila računalniška tehnologija. Ob vedno boljših možnostih računalniške tehnike pridobivanja informacij o regionalno- geografskih vsebinah pa nagel druž- beno-gospodarski razvoj terja čedalje kompleksnejše poznavanje, obravnavo, reševanje in predstavljanje regional- no-prostorske problematike. Ekološki problemi, gospodarska kriza, politične spremembe in s tem povezane družbe- no-gospodarske spremembe, vključno z globalizacijo, to še potrjujejo. Na te zahteve se je tudi slovenska regionalna geografija dokaj hitro odzvala, tako pri monografskih prikazih, na raziskoval- nem in na aplikativnem področju ter pri izobraževanju (Pak 2009, 7–8). Ra- zvoj računalniške tehnologije in opre- me je omogočal neomejeno uporabo podatkov in informacij, izdelavo raznih kart. Medtem so bili na Oddelku za ge- ografijo Filozofske fakultete v Ljubljani večkrat deležni sprememb študijskih programov, kar pa ni bistveno vpliva- lo na delež ur regionalnogeografskih predmetov, ki se je stalno gibal med 25 in 40 odstotki. Pri tem je večkrat prišlo do dilem glede obsega in primernosti študija regionalne geografije na uni- verzi. Kljub temu tudi novejši bolonjski študijski programi v glavnem ohranjajo regionalnogeografske vsebine, vendar »bolj selektivno kot doslej v pogledu izbir- nosti, samem številu predmetov in njihovi vsebinski zasnovi« (Pak 2009, 8). Pri tem Pak navaja, da med domačimi in tujimi univerzitetnimi študiji ni večjih razlik med študijskimi predmeti in njihovimi vsebinami. Je pa tako v tujini kot pred- vsem v Sloveniji problem, da primanj- kuje geografov, ki bi se primarno in izključno ukvarjali samo z regionalno geografijo (Pak 2009). Regionalna geografija se danes sooča še z raziskovalno krizo, saj se v njej mešajo različni pristopi interpretacije pokrajine (ekonomski, socialni, okolj- ski in prostorski) (Vovk Korže 2003). Ravno zaradi svojega nenehnega iska- nja identitete je regionalna geografija pogosto predmet mnogih razprav, v katerih se znanstveniki sprašujejo o njeni identiteti in usmeritvi, socialnem in političnem pomenu, notranji raz- drobljenosti in konfliktih, akademski praksi itd. (Wei 2006). Didakta december-januar 2015-2016 59 Pri tem je v Sloveniji »znanstvena« regio- nalna geografija še najbolj usmerjena v obravnavo Slovenije, medtem ko se zelo redko znanstveniki ukvarjajo s tujimi deželami. Preostale regije sveta so naj- pogosteje obravnavane v raznih član- kih v strokovnih revijah, ki jih izdajajo geografske inštitucije (npr. Geografski vestnik, Revija za geografijo Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru itd.). Vodilna publikacija pa je prav gotovo Države sveta, ki je do da- nes doživela že več dopolnjenih izdaj in prevodov (Senegačnik 2005; Pak 2009). K temu ne smemo prištevati številnih potopisnih in podobnih člankov, saj ne spadajo k »znanstveni« regionalni geografiji. Ravno zato je pri nas regi- onalna geografija zastopana predvsem v šolski geografiji (namenjeni osnov- nim in srednjim šolam) in v univerzi- tetnem študiju geografije (Senegačnik 2005). Pri tem so vsebine regionalne geografije najpogosteje uporabljene in predstavljene na področju izobraževa- nja v obliki učbenikov. Ti so v zadnjih tridesetih letih doživeli številne spre- membe v metodologiji in vsebinah. Največja sprememba je priprava e-gra- div in tematsko orientiranih gradiv, ki omogočajo mladim na privlačen način pridobivati znanja (društvo Svarog je bilo vodilno na področju priprave e- -gradiv in e-kart). UČNI NAČRTI IN PREDMETNIKI ZA REGIONALNO GEOGRAFIJO AZIJE NA FAKULTETNI STOPNJI V SLO- VENIJI IN TUJINI Prva analiza je temeljila na primerjavi učnih načrtov za predmet Geografija Azije na slovenskih oddelkih za ge- ografijo vseh treh univerz (Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem). Pri analizi so bili upoštevali naslednji kriteriji: - ime predmeta; - stopnja študija, na kateri se ome- njeni predmet predava; - izbirnost predmeta; - obseg predmeta oziroma kreditne točke predmeta (število ur, name- njenih regionalni geografiji Azije); - oblike dela glede na delež skupnih ur, namenjenih predmetu; - vsebinski sklopi predmeta ter pred- videni cilji in kompetence. Naslednja analiza je temeljila na primerjavi opisov predmetov za ge- ografijo Azije na študiju geografije za pedagoške in nepedagoške smeri geografije na tujih univerzah. Kriteriji so bili oblikovani na podlagi razpolo- žljivih podatkov na spletnih straneh. Upoštevani so bili naslednji primer- jalni kriteriji: - ime predmeta; - kreditne točke predmeta; - vsebinski sklopi predmeta. PREGLED UČNIH NAČRTOV ZA PREDMET GEOGRAFIJA AZIJE Z namenom ugotoviti, kakšne so raz- like v študiju regionalne geografije Azije na slovenskih univerzah, smo se odločili, da bomo analizirali učne načrte za geografijo Azije na vseh treh fakultetah, kjer se izobražujejo geo- grafi (Maribor, Ljubljana in Koper). Preglednica 1: Regionalna geografija Azije na Univerzi v Mariboru Ime predmeta REGIONALNA GEOGRAFIJA AZIJE Univerza Univerza v Mariboru Stopnja študijskega programa 2. stopnja Tip predmeta obvezni ECTS-točke 4 Oblike dela 15 ur predavanj, 30 ur vaj, samostojno delo študenta 75 ur Vsebina predmeta/ci-lji in kompe-tence - spoznavanje naravnih in družbenih razmer v Aziji; - razumevanje procesov v Aziji kot posledica naravnih in družbenih razmer; - poznavanje aktualnega dogajanja v Aziji; - razumevanje dogajanj v drugih delih sveta; - poznavanje možnosti varovanja okolja v Aziji; - poznavanje vzrokov sedanjega stanja v Aziji. Vir: FF UM, Dvopredmetni pedagoški štu- dijski program druge stopnje Geografija, 2013, str. 7–8. Preglednica 2: Geografija Azije na Univerzi v Ljubljani Ime predmeta GEOGRAFIJA AZIJE Univerza Univerza v Ljubljani Stopnja študijskega programa 1. in 2. stopnja Tip predmeta izbirni ECTS-točke 3 Oblike dela 30 ur predavanj, 15 ur vaj, samostojno delo študenta 45 ur Vsebina predmeta/ ci-lji in kompe- tence - spoznavanje naravnih in družbenih značilnosti Azije; - razumevanje osnovnih regionalnogeografskih značilnosti Azije; - usvajanje temeljnih geografskih potez celine kot celote in njenih posameznih delov; - usposabljanje za pravilno vrednotenje pomena posameznih regij glede na celo celino in tudi na druge celine. Vir: FF UL, Drugostopenjski magistrski pedagoški dvopredmetni študijski pro- gram geografija, str. 19. Preglednica 3: Regionalna geografija sveta na Univerzi na Primorskem Ime predmeta REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA Univerza Univerza na Primorskem Stopnja študijskega programa 1. stopnja Tip predmeta obvezni ECTS-točke 6 Oblike dela 30 ur predavanj, 15 ur seminarja, 25 ur seminarskih vaj, 5 ur terenskih vaj, samostojno delo študenta 105 ur 60 Didakta december-januar 2015-2016 Vsebina predmeta/ ci-lji in kompe- tence - poznavanje temeljnih konceptov, ki opredeljujejo komple-ksne, zaokrožene pokrajinske enote sveta; - poznavanje skupnih poteznih značilnosti celin in njihovih delov ter ugotavljanje razlik med njimi; - ugotavljanje učinkov globalizacije; - usposabljanje za vrednotenje položaja Slovenije v spletu svetovnih regij. Vir: FHŠ UP, Geografija enopredmetni študijski program, Regionalna geografija sveta, str. 1–2. Že prvi pogled učnih načrtov za ge- ografijo Azije je pokazal, da so med predmeti razlike v poimenovanju. Na Oddelku za geografijo Univerze v Mariboru se predmet, kjer študentje spoznavajo značilnosti Azije, imenuje Regionalna geografija Azije, na Oddelku za geografijo Univerze v Ljubljani je predmet poimenovan Geografija Azije, medtem ko na Oddelku za geografijo Univerze na Primorskem predmeta, kjer bi obravnavali izključno Azijo, ni- majo, ampak študentje spoznavajo te vsebine v okviru predmeta Regionalna geografija sveta. Drugi primerjalni kriterij, po katerem smo analizirali učne načrte, je bil sto- pnja študija, na kateri se obravnavani predmet predava, tretji primerjalni kriterij pa je bil izbirnost predmeta. Analiza je pokazala, da prihaja do razlik med fakultetami. Študentje pe- dagoške smeri geografije na Filozofski fakulteti v Mariboru tako spoznavajo Jugovzhodno Azijo v okviru obveznega predmeta Regionalna geografija Azi- je v drugem letniku druge bolonjske stopnje. Naj omenimo, da študentje, ki se bodo leta 2014/2015 vpisali v nov študijski program − nepedago- ško geografijo,tega predmeta ne bodo poslušali (FF UM 2013). Za razliko od Maribora, kjer je geografija Azije obve- zen predmet, pa se na Filozofski fakul- teti v Ljubljani študentje z regionalno geografijo Azije seznanijo poljubno − v okviru izbirnega predmeta Geografija Azije na 1. ali 2. stopnji študija. Tako v Ljubljani kot v Mariboru je geogra- fija Azije samostojni predmet, kar pa ne velja za Univerzo na Primorskem, kjer je ta vključena v okvir obveznega predmeta Regionalna geografija sveta, ki ga študentje poslušajo na 1. stopnji študija (FF UL 2013; FHŠ UP 2013). Glede na četrti kriterij, obseg pred- meta oz. število kreditnih točk, smo ugotovili, da prav tako prihaja do razlik med fakultetami. V Mariboru predmet obsega tri ECTS-točke, v Lju- bljani štiri, v Kopru pa je predmetu namenjenih šest ECTS-točk. Peti kri- terij je zajemal oblike dela, pri čemer smo ugotovili, da je vsem predmetom skupno to, da največ ur namenijo sa- mostojnemu delu študentov, sledijo jim predavanja in seminarji. Šesti primerjalni kriterij je zajemal vsebinske sklope, kjer smo z analizo Preglednica 48: Primerjava predmetov za geografijo Azije na tujih univerzah Ime predmeta Ime univerze Kreditne točke Vsebina predmeta Geografija Vzhodne Azije Univerza Sacramento (ZDA) 3 Geografska nastavitev civilizacij Daljnega vzhoda, poselitev, kulture, raba virov, gospodarstvo, prebivalstvo, tehnološki razvoj in uporaba zemljišč na Kitajskem, Japonskem in v Koreji. Vzhodna in Južna Azija Univerza San Jose (ZDA) 3 Okoljska, zgodovinska, politična in ekonomska geografija. Poudarek na primerjanju in analiziranju gospodarskega napredka v regiji. Geografija Azije Univerza Južne Floride (ZDA) 4 Sistematična geografska analiza azijske regije, s poudarkom na njeni kulturni, politični, gospodarski, okoljski in fizični raznolikosti. Geografija Vzhodne Azije Univerza Georgia (ZDA) 3 Fizična geografija, regionalni razvoj držav od Singapurja do Koreje, prebivalstvo in migracije, degradacija okolja, kmetijstvo in tehnološki razvoj. Družbena geografija JV Azije Univerza Wisconsin (ZDA) 3 Pregled držav JV Azije, kolonialno in postkolonialno obdobje, etnične skupine in državne meje za posamezne države. Geografija JV Azije Univerza Britanske Kolumbije (Kanada) 3 Kritična analiza pomembnih značil-nosti političnega, gospodarskega in kulturnega razvoja v regiji iz predkolonialnih časov do danes. Geografija Vin JV Azije Univerza Zahodni Ontario (Kanada) 3 Okolje in ljudje, prebivalstvo, urbanizacija, migracije, kmetijstvo, Vzhodna Azija kot center sveta, Kitajska, Azijski tigri, Jugovzhodna Azija: celinski in otoški del. JV Azija Univerza v Singapurju (Singapur) 4 Razumevanje regionalne geografije JV Azije skozi zgodovinske, kulturne, socialne in politično-ekonomske vidike. Trajnostni razvoj v regiji. Geografija Vzhodne Azije Univerza v Zagrebu, PMF (Hrvaška) 3 Naravnogeografske značilnosti, prebivalstvo, zgodovinski razvoj, gospodarske značilnosti, regionalni pregled držav, sodobni procesi in globalizacija Vzhodne Azije. Didakta december-januar 2015-2016 61 učnih načrtov ugotovili, da med pred- meti ni pretiranih razlik. Vsem učnim načrtom je skupen vsebinski sklop: spoznavanje naravnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti Azije. V Mariboru so tako v učnem načrtu natančno zapisani cilji in kompetence v okviru poglavja Predvideni študijski rezultati. Tudi v Kopru imajo v učnem načrtu zelo natančno zapisane cilje, splošne kompetence in predmetno spe- cifične kompetence. V Ljubljani pa na spletni strani oddelka za geografijo nimajo posebej učnega načrta za Ge- ografijo Azije, ampak imajo zapisan samo opis predmeta v Predstavitve- nem zborniku študijskega programa, ki vsebuje predmetnik, splošne kom- petence študijskega programa, pred- metnospecifične kompetence in opise vseh predmetov. Sledila je analiza opisov predmetov za geografijo Azije na naključno iz- branih tujih univerzah. Opise pred- metov smo našli v predmetnikih na spletnih straneh posameznih oddelkov za geografijo tujih univerz. Viri opisov predmetov so skupaj zbrani v poglavju o literaturi. Rezultati analize po krite- riju ime predmeta so pokazali, da so predmeti, kjer študentje obravnavajo geografijo Jugovzhodne Azije, različno poimenovani. Z vidika kriterija obsega predmeta smo ugotovili, da imajo obravnavane uni- verze približno enak obseg predmetov za geografijo Azije (3–4 ECTS-točke). Z vidika kriterija vsebinskih sklopov smo prišli do ugotovitev, da so si vse- bine predmetov dokaj podobne, saj je povsod poudarek na kulturi in gospo- darstvu Azije. Pri nekaterih predmetih obravnavajo tudi zgodovino obravna- vane regije, kjer je poudarek na kolo- nialnem in postkolonialnem obdobju, drugod pa so usmerjeni v prihodnost in zato obravnavajo pomen globaliza- cije za Azijo in trajnostni razvoj. Primerjava slovenskih učnih načrtov in tujih opisov predmetov je pokazala, da so predmeti različno poimenovani. Medtem ko imamo v Sloveniji predmete za celotno geografijo Azije, imajo v tuji- ni ponekod tudi samostojne predmete. Tako v tujini kot v Sloveniji pa je obseg predmetov približno enak (3–4 ECTS- -točke). Glede vsebinskih sklopov smo ugotovili, da študentje povsod spozna- vajo naravnogeografske in družbenoge- ografske vsebine, le da so te v različnih obsegih in z različnimi poudarki. Tako je v tujini ponekod poudarek na zgo- dovini regije in raznolikosti etničnih skupin, česar v slovenskih učnih načrtih nismo zasledili. POMEN REGIONALNE GEOGRAFIJE AZIJE IN KOMPETENCE ŠTUDEN- TOV GEOGRAFIJE ZA REŠEVANJE GLOBALNIH PROBLEMOV Študij geografije na fakulteti mora nuditi študentom poglobljen študij regionalne geografije, ki bi moral temeljiti na regijah (majhnih celotah), ki sestavljajo posa- mezno celino. Z dobrim poznavanjem sestave, razvoja in aktualnosti regije bi regionalna geografija postala aplikativ- na. Študij regionalne geografije je ra- znolik le, »če se regionalna geografija ne bo usmerila izrazito v eno področje (v družbeno, kar je danes pogosto) in če bo aplikativna, realna, življenjska in ne popolnoma abstraktna (Vovk Korže 1999). Študentje bi morali imeti možnost razvijati lastno znanje in spretnosti, pri čemer bi poudarek izobraževanja moral biti na vseživljenjskem učenju, mednarodno primerljivem izobraže- vanju ter na delu temelječem uče- nju. Sodobna družba in prenovljena šola tako postavljata pred študente geografije določene izzive in od njih pričakujeta razvite različne kompeten- ce. Kompetentnost bodočih učiteljev geografije pa je odvisna predvsem od sodelovanja z drugimi, izobraževanja ter profesionalnega razvoja. Ravno zato je treba »spodbujati aktivne in participativne učne stile študentov in jih aktivno vključevati v aktivne oblike usposabljanja in izobraževanja« (Resnik Planinc in Kosten Zabret 2007, 188). Geografi se zaposlujejo na različnih delovnih področjih, pri čemer pa za učinkovito opravljanje svojega dela potrebujejo specifične veščine in spretnosti. Potrebe trga in pričakova- nja delodajalcev kažejo, da geografom pri delu najbolj koristi sposobnost ana- litičnega in prostorskega razmišljanja in ne toliko teoretično geografsko zna- nje. To je zelo dobro ubesedil eden izmed anketiranih v raziskavi Solema (in drugi 2008), ki je rekel, da se lahko vsak nauči uporabljati GIS (geograf- sko-informacijski sistem), le geograf pa bo razumel, kaj prostorske analize pomenijo, in bo sposoben določiti na- tančnost podatkov s preverjanjem na terenu. Veliko geografov je zaposlenih v raznih mednarodnih podjetjih, kjer jim koristi njihovo znanje o specifičnih tematskih področjih (politična geo- grafija, ekonomska geografija) ter iz regionalne geografije (npr. Vzhodna Azija) (Solem in drugi 2008). Poznavanje regionalne geografije je še posebej uporabno in zaželeno pri tistih, ki so zaposleni v raznih organi- zacijah, saj njihovi projekti zahtevajo bolj poglobljeno znanje o posameznih krajih. Prav tako morajo geografi po- znati svetovne dogodke, spremljati ak- tualno dogajanje po svetu in to znanje povezovati s stanjem v lokalnem oko- lju. Raziskave so pokazale, da študentje geografije med študijem pridobijo vse potrebne veščine, znanje in kompeten- ce za delo v šolstvu. Vendar pa zaradi trenutnih razmer na delovnem trgu ni nujno, da bodo diplomanti dobili zaposlitev v šolstvu. Zaradi tega se po- gosto zgodi, da končajo na delovnem mestu, ki ni povezano s študijem geo- grafije in zanj pogosto nimajo ustre- znih veščin. S svojim znanjem se diplomirani ge- ografi zaposlujejo na različnih delov- nih mestih: profesorji, GIS tehnični delavci, geografi, načrtovalci, asistenti, inštruktorji, analitiki, koordinatorji, znanstveni sodelavci itd. (Solem in drugi 2008). Podobna delovna mesta so zapisali tudi na oddelku za geo- grafijo v Mariboru, kjer študentje v okviru študija geografije usvojijo znanja in kompetence za delo na naslednjih področjih: v šolstvu, javni upravi, statistični dejavnosti, varovanju okolja, raznih družbenih dejavnostih (strokovni sodelavec), v medijih (npr. 62 Didakta december-januar 2015-2016 ustvarjalci izobraževalnih oddaj), v turizmu in raziskovalnih ustanovah (Vloga za pridobitev soglasja … 2013). Za vsa ta delovna mesta geografi po- trebujejo vsestranski izbor znanj in veščin. Danes je namreč geografija bolj dinamična veda kot nekoč, zato bo nujno treba posvetiti več pozornosti razvoju spretnosti in kompetenc geo- grafov (Mandal 2012). Samo znanje iz regionalne geografije pa geografi uporabljajo najpogosteje na delovnih mestih v izobraževanju (51 %), sledijo delovna mesta v neprofitnih organi- zacijah (41,7 %), delo v vladi (41 %) in najmanj v profitnih podjetjih (35,4 %) (Solem in drugi 2008). Zato je študij regionalne geografije usmerjen v »prepoznavanje splošnih aspektov posameznih regij sveta in ma- tične države, kasneje pa skuša s prepozna- vanjem specifik in danosti oz. prednosti posameznih regij razviti specializirane module, ki omogočajo razvoj aplikativ- nih znanj za zadovoljevanje aktualnih družbenih potreb« (Vloga za pridobitev soglasja … 2013, str. 20). Tako deloma na prvi stopnji študija in večinoma na drugi stopnji študija program vključu- je predmete za poznavanje nacional- nega prostora (Geografija slovenskih pokrajin in Socioekonomske strukture slovenskih pokrajin) in evropskega pro- stora (Regionalna geografija Evrope). Na drugi (pedagoški) stopnji pa se tem predmetom pridružijo še predmeti iz regionalne geografije sveta (Regionalna geografija Azije, Regionalna geografija Afrike, Regionalna geografija Latinske Amerike ter Regionalna geografija Se- verne Amerike in Avstralije), s kateri- mi pridobi študent vpogled v globalne probleme sveta (Vloga za pridobitev soglasja … 2013). Čeprav je struktura predmetov v vi- sokošolskem programu geografije na vseh treh slovenskih univerzah precej podobna vsebinam v gimnaziji, naj bi po ocenah praktikov v osnovnih in sre- dnjih šolah študentje geografije kljub temu imeli dobro znanje s področja regionalne geografije tako Afrike kot Azije (Vovk Korže 2011). Seveda pa je sama kvaliteta izobraževanja (vsebine in metode dela) regionalne geografije na fakultetah odvisna večinoma od predavateljev in zgledov v tujini (Vovk Korže 1999). AKTUALNI PROBLEMI POMANJ- KANJA VODE V AZIJI ZAHTEVA- JO APLIKATIVNO REGIONALNO GEOGRAFIJO Na primeru poznavanja problematike vodovja v Aziji se vse bolj kaže potreba, da bi morala biti regionalna geografija aplikativna. V okviru magistrske nalo- ge je Andreja Hlasten (2014) pripravila pregled temeljnih del, ki se ukvarjajo s stanjem voda v Aziji. Uporabila je delo J. J. Hobbsa in C. L. Salterja: Es- sentials of World Regional Geography in delo avtorjev L. Mihelič Pulsipher, A. A. Pulsipher ter C. Godwin: World Regional Geography – Global Patterns, Local Lives. Temu gradivu so dodana še preostala, med drugim različni slo- venski znanstveni članki (npr. Frantar, P.: Galilejsko jezero in njegov pomen za vodno oskrbo Izraela; Toman, M. J.: Aral- sko jezero – simbol okoljske katastrofe) in poročila o stanju vodovja v Aziji, ki jih na spletnih straneh objavljajo statistični uradi ter uradne državne inštitucije (npr. spletni strani World Bank in Asian Development Bank). Probleme, povezane z vodo, smo na podlagi dveh spletnih virov, Mednaro- dne komisije za zaščito reke Donave in Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodami ter poznavanja problematike voda, razvrstili v tipizacijo. Opredelili smo štiri tipe problemov in jih nadalje razčlenili. Posamezne tipe problemov smo natančneje analizirali in izdelali grafične prikaze v obliki grafikonov ter tematskih kart. Karte so izdelane v programu Corel Draw na osnovi zbra- nih podatkov in prevedene v slovenšči- no. Vsaka izdelana karta predstavlja enega od problemov in prikazuje, kje v Aziji se ta tip problemov pojavlja ter njegovo intenzivnost. Karte so pri- merljive po velikosti in po natančnosti prikaza posamezne vsebine (prikazi so generalizirani). TIPIZACIJA AZIJE GLEDE NA PRO- BLEMATIKO VODOVJA Pri določanju tipov problemov smo si pomagali s spletno stranjo ICPDR – Mednarodne komisije za zaščito reke Donave, kjer so kot glavni problemi z vodovjem izpostavljeni problemi suš, poplav, gradnje jezov in drugih objektov za hidroenergetsko izrabo rek in zadrževanje vode ter problem onesnaženosti voda. Na spletnih stra- neh nekaterih drugih mednarodnih organizacij, kot je npr. IWMI – Med- narodni inštitut za upravljanje z voda- mi, so izpostavljeni še nekateri drugi problemi: problemi z vodami v me- stih, izginjanje močvirij, problemi s podzemno vodo, namakanjem, bole- zni, povezane z vodami, in oskrba s pitno vodo. V različnih virih so tako problemi, povezani z vodami, različno poimenovani, nikjer pa nismo zasledili posebnih kriterijev, na podlagi katerih bi lahko probleme pregledno združili v naslednje skupine oz. tipe. Problemi, nastali zaradi neenakomer- ne porazdelitve vodnih zalog: - pomanjkanje vode; - poplavljanje. Problemi, nastali zaradi različne go- spodarske izrabe vode: - problemi, povezani z izrabo vode za kmetijski sektor (problemi, po- vezani z namakalnim kmetijstvom); - problemi, povezani z izrabo vode za industrijski sektor (problemi, povezani z gradnjo jezov in hidro- energetskih central); - problemi, povezani z izrabo vode za domačo oskrbo (neurejen do- stop do pitne vode, pomanjkanje ustrezne vodovodne, kanalizacijske in sanitetne infrastrukture). Problemi, povezani z ekološkimi zna- čilnostmi voda: - zasoljevanje; - onesnaževanje; - izginjanje biotske raznovrstnosti. Problem mednarodnih konfliktov o deljenju skupnih vodnih virov. Didakta december-januar 2015-2016 63 Karta 1: Pomanjkanje vode v Aziji, 2007 (vir1) Karta 2: Poplavna območja Azije, 1985−2003 (vir 2) Karta 3: Območja namakalnega kmetij- stva v Aziji, 1995 (vir 3). Karta 4: Dostop do urejenih vodnih virov v Aziji, 2004 (vir 4) Karta 5: Električna energija, pridobljena iz hidroelektrarn v Aziji, 2008 (vir 5). Karta 6: Dostop do urejenih sanitarij v Aziji, 2004 (vir 6) Karta 7: Ekološki problemi vodovja v Aziji, 2014 (vir 7). Karta 8: Območja mednarodnih konflik- tov o deljenju skupnih vodnih virov v Aziji, 2014 (vir 8). POZNAVANJE VZROKOV ZA PRO- BLEMATIKO VODOVJA V AZIJI JE KLJUČNEGA POMENA ZA PRIHODNOST Vzroke smo strukturirali v dve veliki skupini, kjer so nadalje natančneje razdelani in pojasnjeni. Vsakemu posa- meznemu vzroku sledi tudi posledica oz. več posledic, ki pravzaprav predsta- vljajo probleme, naštete v prejšnjih po- glavjih. Nazadnje so predstavljeni tudi korelacijski prikazi vzrok – posledica. Najpomembnejši vzroki za problemati- ko vodovja v Aziji so zapisani, kot sledi. Naravni vzroki: - neenakomerna razporeditev koli- čine padavin; - taljenje snega in ledu v gorskih predelih. Družbeni vzroki: - gospodarski vzroki (kmetijske de- javnosti, industrijska proizvodnja, domača oskrba, splošen gospodar- ski razvoj); - družbeni procesi (večanje števila prebivalstva, večanje gostote prebi- valstva, urbanizacija, dvig življenj- skega standarda); - ravnanje z okoljem (globalne pod- nebne spremembe, odnos do oko- lja, posegi v ekosisteme). Seveda v realnosti vsi navedeni vzroki niso neodvisni drug od drugega, tem- več so med njimi tesne povezave; posa- mezne probleme skoraj vedno povzro- ča več različnih vzrokov naenkrat, tako naravnih kot družbenih. Prihaja tudi do pojava, ko je vzrok za neki problem hkrati tudi posledica nekega drugega problema. Med vzroki in posledicami torej ni vedno jasne ločnice. PRIHODNOST UPRAVLJANJA VOD V AZIJI JE TUDI ZAPOSLI- TVENO PODROČJE GEOGRAFOV Problemov, povezanih z vodami v Aziji, je zelo veliko in žal še naraščajo. Skrbi nas lahko, da ni sprejetih osnovnih smernic za zmanjševanje pritiskov na vode, da še vedno prevladuje gospo- darski interes za rabo vode in da ljudje premalo vedo o pomembnosti zdrave čiste vode. Tudi izobraževalni sistem ni 64 Didakta december-januar 2015-2016 usmerjen v zavestno odgovorno ravna- nje z vodami, kar ocenjujemo kot naj- večjo oviro.Vseeno pa je treba pouda- riti, da v zadnjih desetletjih prihaja do premikov na področju gospodarjenja z okoljem. Različne mednarodne inšti- tucije se že ukvarjajo s problematiko vodovja v Aziji in po svetu, poleg tega vlade sprejemajo okoljsko politiko in zakone za varovanje okolja, predpisi se zaostrujejo, prebivalstvo pa je čedalje bolj okoljsko ozaveščeno. Ustanovljene so tematsko usmerjene organizacije, ki se po svetu ukvarjajo z vzroki in posledicami pomanjkanja vode v Aziji, ekološke obremenjenosti vodotokov, s pritiski na podzemno vodo in tudi z mednarodnimi konflikti, povezani- mi z vodami. Reševanje težav poteka največ projektno, prek sprejemanjau- krepov, ki pa počasi zmanjšujejo hude probleme z vodami v Aziji. Glede na študij regionalne geografije Azije so prav študentje geografije strokovno usposobljeni za pomoč pri tovrstnih ukrepih, zato bi se lahko Slovenija bolj aktivno vključila v reševanje tovrstne problematike. ZAKLJUČEK Azijske države se kljub hitremu go- spodarskemu razvoju srečujejo z obi- lico okoljskih problemov. Med najbolj problematičnimi so prav problemi, povezani s porazdelitvijo, kakovostjo in količino vode. O problemih, pove- zanih z vodami v Aziji, je napisanih veliko znanstvenih in strokovnih član- kov, ki omogočajo podroben vpogled v problematiko vodovja. Vzroki za posamezne tipe problemov so zelo kompleksni in zahtevajo sodelovanje različnih področij. Ker je problematika vodovja svetovni problem in največ te- žav povzroča Aziji, s katero smo tesno povezani, bi se morali tako pri študiju geografije kakor tudi na nacionalni in mednarodni ravni aktivneje vključiti v reševanje te problematike z učinko- viti ukrepi. V Sloveniji imamo razvite ekoremediacije – naravne pristope za varovanje in sanacijo vode, kar bi lahko koristno uporabili v državah, ki jim primanjkuje sredstev za odpra- vljanje okoljskih problemov. Seveda pa bomo morali začeti odpravljati vzroke tovrstnih problemov, ki so večinoma povezani z enostranskim razumeva- njem razvoja, to je poudarjanjem zgolj ekonomske rasti, medtem ko okoljska in socialna dimenzija nista vključili. Da se netrajnostni način razvoja ne obnese, pričajo podatki iz Kitajske, ki je v resni krizi prav zaradi neupošte- vanja trajnostnih pristopov. LITERATURA Frantar P. (2004) Galilejsko jezero in njegov pomen za vodno oskrbo Izraela. Geografski obzornik, let. 51 (št. 1): str. 18–23. FF UM – Dvopredmetni pedagoški študij- ski program druge stopnje Geografija (2013). Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Oddelek za geografijo. Dostopno na http://www.ff.uni-mb. si/studenti/studijski-programi/dru- ga-stopnja/geografija/dv_ped_dru- ga_geografija.dot, 13. 3. 2014. FF UL – Drugostopenjski magistrski peda- goški dvopredmetni študijski program geografija (2013). Filozofska fakulte- ta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za geografijo. Dostopno na http://geo. ff.uni-lj.si/2-stopnja-geografija, 13. 3. 2014. FHŠ UP – Geografija enopredmetni štu- dijski program, Regionalna geografija sveta(2013). Fakulteta za humanistič- ne študije, Univerza na Primorskem, Oddelek za geografijo. Dostopno na http://www3.fhs.upr.si/sl/studenti/ studij/studij-1-stopnja/geografija/ predmetnik_enopredmetnega_stu- dijskega_programa/, 13. 3. 2014. Hlastan A. (2014) Geografski pogled na problematiko vodovja v Aziji. Magi- strsko delo, UM FF. Hobbs J. J. in Salter C. L. (2006) Essen- tials of World Regional Geography. Australia: Brooks/Cole, Thomas Learning, cop. Mayers S. L. (2012) U.S.Intelligence Re- port Warns of Global Water Tensions. Dostopno na http://www.nytimes. com/2012/03/23/world/us-intelli- gence-report-warns-of-global-water- -tensions.html?_r=0, 29. 8. 2014. Mihelič Pulsipher L., Pulsipher A. A. in Goodwin C. (2003) World Regional Geography – Global Patterns, Local Lives (second edition). New York: W. H. Freeman and Company. Pak M. (2009) Svetlejša prihodnost slo- venske regionalne geografije. Dela (št. 32): str. 5–17. Resnik Planinc T. in Kosten Zabret S. (2007) Vpliv geografskega kuriku- luma na kompetence učitelja geo- grafije. Dela, (št. 27): str. 183–197. Spojlar S. (2014) Regionalna geografija Jugovzhodne Azije za potrebe štu- dentov geografije. Magistrsko delo, UM FF. Senegačnik J. (2013) Svet – Geografi- ja za 2. letnik gimnazij. Ljubljana: Modrijan. Toman M. J. (2013) Aralsko jezero – simbol okoljske katastrofe. Proteus, let. 75 (št. 9–10): 437–445. Senegačnik J. (2005) Geografija Evrope v šolskih učbenikih Evropskih držav. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Vloga za pridobitev soglasja k dvopred- metnemu pedagoškemu študijskemu programu druge stopnje geografija (2013). Univerza v Mariboru, Filo- zofska fakulteta, Oddelek za geo- grafijo. Dostopno nafile:///C:/Users/ Sandra/Downloads/ak_vl_dv_ped_ druga_geografija%20(3).pdf, 24. 3. 2014. Vovk Korže A. (1999) Prihodnost regi- onalne geografije. Geografski obzor- nik, let. 46 (št. 4): str. 21–23. Vovk Korže A. (2003): Vloga regionalne geografije v procesu globalizacije. V: Grenzenüberschreiten in Bildun- gund Schule, 19.–21. september 2002. Institut für Erziehungswissenschaft und Bildungsforschung. Vovk Korže A. (2011) Regionalna geo- grafija Afrike: pogled na izobraže- vanje in učna gradiva. Geografski obzornik, let. 58 (št. 4): str. 29–33. Vovk Korže A. (2007, 2008, 2009) Študijsko gradivo za predmet Re- gionalna geografija Afrike in Azije. Interno gradivo. Maribor: Filozofska fakulteta Maribor. Vrišer I. (2002) Uvod v geografijo. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Wei Y. D. (2006) Geographers and glo- balization: the future of regional geography. Environment and Plan- ning, let. 38 (št. 8), str. 1395–1400. Didakta december-januar 2015-2016 65 VIRI Vir 1: World Resources SIM Center (b. d.). Pridobljeno 25. 7. 2014, http://wrsc. org/atach_image/global-freshwater- -availability-capita-2007. Vir 2: NASA Socioeconomic Data and Applications Center (b. d.). Prido- bljeno 25. 7. 2014, http://sedac.cie- sin.columbia.edu/data/set/ndh-flo- od-hazard-frequency-distribution/ maps. Vir 3: Global Maps on the World Water Situation Prepared for the World Wa- ter Assessment Programme (WWAP) (b. d.). Pridobljeno 22. 7. 2014, http:// www.usf.uni-kassel.de/wwap/results. html. Vir 4: Grid Arendal (b. d.). Pridobljeno 20. 7. 2014, http://www.grida.no/pu- blications/vg/water2/page/3233.aspx. Vir 5: Geo Currents (b.d.). Pridobljeno 14. 8. 2014, http://geocurrents.info/ geonotes/renewable-electricity-produc- tion-mapped. Vir 6: GRID Arendal (b. d.). Pridobljeno 25. 7. 2014, http://www.grida.no/ graphicslib/detail/total-population- -access-to-sanitation_136d.. Vir 7: Mihelič Pulsipher, L., Pulsipher, A. A. in Goodwin, C. (2003): World Regi- onal Geography Global Patterns, Local Lives (second edition). New York: W. H. Freeman and Company. Vir 8: Mihelič Pulsipher, L., Pulsipher, A. A. in Goodwin, C. (2003): World Regi- onal Geography Global Patterns, Local Lives (second edition). New York: W. H. Freeman and Company Garderobne omare s poševnim vrhom Vse garderobne omare lahko imajo kovinski podstavek višine 100 mm ali kovinski podstavek s sedežno klopjo višine 350mm. Poševni vrh preprečuje odlaganje odpadkov na vrh omare. KLasi Čne Garderobne omare »KiT« Izdelujemo enodelne, dvodelne in tridelne omare. Opremljene so z odlagalno polico in obesnim drogom, cilindrično ključavnico na ključ, šifro ali obešanko. Garderobne omare Za šoLe Omare so predeljene po višini, opremljene z odlagalno polico, obesno kljukico, pleksi napisno ploščico na vratih ter zračnimi linami. Zaklepajo se s cilindrično ključavnico na ključ, šifro ali obešanko. Na voljo so v različnih barvnih kombinacijah in dimenzij. arhivsKe omare Namenjene so za arhiviranje in hranjenje raznih dokumentov in drugih predmetov. Vrata omare so dvokrilna in se zaklepajo s tritočkovno ključavnico na ključ. Na voljo so različne velikosti omar s poljubnim številom polic v notranjosti. Zaupa nam veČ K o T 40 % osnovnih in srednjih šoL v sL oveniji. _ www.kit-zizki.com s veT ujemo, p rojeKT iramo, iZdeL ujemo in monT iramo Za vas. Žižki 48/c, 9232 Črenšovci + 386 (2) 573 71 37 Didakta november 2015 3 Vljudno vabljeni v prenovljeno SPOMINSKO HIŠO OTONA ŽUPANČIČA V VINICI in na ogled nove stalne razstave ŽUPANČIČ – MOJSTER BESEDE Vinica 9, 8344 Vinica, tel.: 07 306 43 43 zupancic.vinica@guest.arnes.si www.belokranjski-muzej.si