Stenografični zapisnik
pete seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 12. decembra 1. 1887.
i(t)t
bet fünften #i|nng
íes ktainifdien laniiages
ju faifiadj
ant 12♦ etnbzv 1887*
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar grof Gustav Thurn - Valsassina. — Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: Knezoškof dr. Jakob Missia, Janko Kersnik in Luka Svetec.
Dnevni reči:
1 Branje zapisnika IV. deželno-zhorske seje dne 7. decembra 1887.
2.	Naznanila deželno - zborskega predsedstva.
3.	Priloga 46. Vladna predloga z načrtom zakona, s katerim se prenarejajo §§. 78, 79 in 81 občinskega reda z dne 17. februarja 1866. leta, dež. zak. št. 2, in zakon z dne 5. januarja 1882. leta, dež. zak. št. 8.
4.	Priloga 47. Vladna predloga z načrtom zakona, s katerim se prenareja §. 8. zakona z dne 5. marca 1873. leta, dež. zak. št. 8, o napravljanji in vzdrževanji javnih, ne cesarskih cest in potov.
5.	Priloga 48. Deželnega odbora poročilo gledd konverto-vanja kranjskega zemljiško - odveznega dolga.
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku zemljiško-odveznega zaklada za leto 1886. (k prilogi 10.).
7.	Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu zakona o za-gradbi in popravi potoka Trebiža pri Radečah (k prilogi 28.).
8.	Ustno poročilo upravnega odseka o trtni uši na Kranjskem (k prilogi 33.).
9.	Ustno poročilo upravnega odseka zastran odprave tarifne nejednakosti (k prilogi 35.).
10.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno-cest-nega odbora Kamniškega za uvrstitev ceste Motnik-Ter-zin med deželne ceste.
jUtwefenbe: 33orji|enber: SanbeSfjauptmcmn @u* " ftao @raf £f)urn = $alfaffina. — Vertreter ber f. f. Regierung: Sanbešprdfibent Sinbreaž greiljerr 0. 23 inf ter. — ©ämmtiicf)e SDiitgtieber mit 2Iu§naf)tne bon: gfiirftfcifdjof ®r. 8acoftu§ SJHffia, Sofjann ®er§nifunb SufalSbetec.
®a0 es ocdnnn0:
1.	Sefung be§ fßrotoioIIeS ber IV. Sanbtaggfifung bom 7. ®e* jetrtber 1887.
2.	Slittfyeitungen beg Sanbtaggfräfibiumg.
3.	Beilage 46. Segierunggbortage eineg ©efefentwurfeg, hm* mit bie §§. 78, 79 unb 81 ber ©emeinbeorbnung bom 17. gebruar 1866, 8. ©. St. 5ttr. 2, unb bag ©efef bom 5. Jänner 1882, 8. ©. St. 9tr. 8 abgeönbert Werben.
4.	Seitage 47. Segierunggbortage eineg ©efefentwurfeg, Womit ber §. 8 beg ©efefeg bom 5. Stärs 1873, 8. ©. St. 3tr. 8 betreffenb bie g>erftetiung unb ©rfattung ber öffentlichen, nicftärarifctfen ©trafen unb Siege abgeönbert Wirb.
5.	Seitage 48. Sericfjt beg Sanbegaugfcfuffeg über bie ©on= bertirung ber frainifdjen ©runbentlaftunggfdjutb.
6.	Stünbtic^er Seridjt beg ginansaugfcfuffeg über ben 9te$nungg= abfc^luf beg ©runbenttaftunggfonbeg fro 1886 (sur Sei» tage 10).
7.	Stünblidjer Seric^t beg SerWattunggaugfdjuffeg über bie ©e= fef eg = Stobette betreffenb bie Serbauung unb ©orrection beg Srebiza = Sadjeg Bei Satfc^ad) (sur Seitage 28).
8.	äJtünbtidjer Sericft beg SerWaltunggaugfcfuffeg betreffenb bie Stebtaug in Srain (sur Seitage 33).
9.	Stünblidjer Seriell beg SerWattunggaugf^uffeg in Setreff Sefeitigung ber 2arif=2tnomatien (sur Seitage 35).
10.	SJtünbticfyer Sericft beg SerWattunggaugfcfuffeg über bie ?ße= tition beg Sesirfgftrafjenaugfcfuifeg bon ©tein um ©inreifmng ber ©träfe Stöttnig^erfain unter bie Sanbegftrafen.
12
11.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno-cest-nega odbora Zatiškega za uvrstitev občinske poti od Šent-Vida do Glogovice in do Sv. Roka med okrajne ceste.
12.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Draga za izločitev iz okraja Kočevskega in uvrstitev v sodni okraj Ložki.
13.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1888. (k prilogi 16.).
14.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih penzij za leto 1888. (k prilogi 29.).
15.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer:
d) §. 4, deželne podpore;
V) §. 5, občinske zadeve;
c)	§. 10, osobne zadeve;
d)	§. 11, splošne zadeve.
Obseg; Glej dnevni red, potem interpelacija poslanca Desch-manna in tovarišev, ter samostalna predloga poslancev: Prof. Šukljeta in tovarišev in dr. Mosche-ta in tovarišev; rešitev prošenj: Ane Schiller, Marjete Junc, Lucije Schott, Matije Hiti-ja, Karoline Hočevar, Magdalene Kratochvvill, Karoline in Ane Malenšek, Janeza Geiger-ja, Frančiške Pibernik, Mateja Prašnikar-ja in Ivane Stupar za miloščine oziroma rejne doneske iz učiteljskega penzijskega zaklada.
Seja se začne ob 30. minuti čez 10. uro.
11.	SRünbtidjer Seridjt beg SSertoattunggaugfcpuffeg über bie pes tition beg Sejirfgftrafienaugfipuffeg bon ©itticp um ©inreipung beg ©emeinbetoegeg bon ©t. Seit Big ©iogoitja unb @t. 9to=
d)u§ unter bie Seäirigftrajjen.
12.	SJiünbticper SSericpt be§ SlertDaltunggaugfcpuffeg über bie pe* tition ber ©etneinbe @ud)en um Stugfdjeibung aug bem 33e= jirfe ©ottfdjee unb ©inberleibung ¿um ©eridjigbejirfe Saag.
13.	SRünblidjer Slericpt beg fjinanjaugfdjuffeg über ben Soran» fcplag ber Sanbeg SBein*, Dbfts unb Slderbaufipule in Staus ben pro 1888 (jur Beilage 16).
14.	ältünblicper Sleritpt beg ginanjaugfdpuffeg über ben S5oran= fdjtag beg Seprerpenfiongfonbeg pro 1888 (jur Beilage 29).
15.	SRünbticper SSerid^t beg SlecpenfcpaftgbericptsStugfcpuffeg über ben Slecpenfdpaftgbericpt beg Sanbegaugfcpuffeg, unb jtoar ju:
a)	§. 4, Sanbegunterftüpungen,
b)	§. 5, ©emeinbeangelegenpeiten,
c)	§. 10, Perfonalien,
d)	§. 11, Stilgemeineg.
3ttljalt: ©iepe Sagegorbnung, bann bie Interpellation beg 216= georbneten Sefcptnann unb ©enoffen unb bie felbftftänbigen Slnträge ber Slbgeorbneten: prof. Šuiije unb ©enoffen unb ®r. SRofcpé unb ©enoffen; ©rtebigung ber Petitionen : ber SInna ©Ritter, SRargaret Sunc, Sujia ©cpott, beg Sllatpiag §iti, ber Sardine fjočebar, SRagbatene Æratodjtbitl, Caroline unb SInna SRatenše!, beg Sodann ©eiger, ber ¡franjisfa pis Bernit, beg SRatpiag prašnitar unb ber $opanna ©tupar um ©nabengaben refpectiöe ©rjiefmngbeiträge aug bem Seps rerpenfiongfonbe.
peginn her &itung um 10 Itijr 30 Minuten.
^anbes^dupttnattn:
3i) conftatire bie Seidjiuf;fäi)igfett bes i)oi)en §aufeg unb eröffne bie @i|ung.
Sdl bitte ben £errn Schriftführer bag SšrotofoII ber tehten Sigung ju beriefen.
1. Branje zapisnika IV. deželno-zbor-ske seje dne 7. decembra 1887.
1. Sefung beS f^rotototteg ber IV. SmtbtagS* bom 7. Sie^ember 1887.
(Zapisnikar bere zapisnik 4. seje v nemškem jeziku. — 2)er Schriftführer berliegt bag jßrotofotl ber 4. ©i|ung in beutfdjer Sprale.)
cSanbesljattpfmanii:
2Bünfd)t Semanb ber Herren eine Berichtigung beg foeben bernommenen fßrotofofieg ?
(Nihče se ne oglasi. — Stiemanb melbet ficij.)
Sft nicf)t ber galt, äkitijin erfläre id) bag $ro= tofod ber lebten ©ifrnng für genehmiget.
2. Naznanila deželno-zborskegapred-sedstva.
2> S^it^eilttttgen beg ^anbtaggprafibiumg.
Deželni glavar:
Gospodu poslancu Janko Kersnik-u dovolil sem odpust za današnji dan.
Izročam sledeče peticije:
Okrajni cestni odbor Radoljški prosi podpore za zgradbo nove ceste skozi Bled in da bi se odpisal dolg 400 gld.
(Izroča se finančnemu odseku. — SBirb bem ginangaitsfdjuffe gugemiefen.)
2)ie ©pmnafiaibireftion in ©ottfdjee bittet um einen Unterftii|unggbeitrag pro 1888 fiir biirftige ©d)uter.
(Izroča se finančnemu odseku. — SBirb bem ginanjaušfdjuffe gugemiefen.)
§err £anbtagg=2Ibgeorbneter Pfeifer iiberreidjt bie ^Petitiort be§ SBereineg gum ©dju^e beg ofterr. SBein= baueg in SBien um ©ubbention.
(Izroča se finančnemu odseku. — SBirb bem ginongaužfdjuffe gugemiefen.)
Gospod poslanec Pakiž izroča prošnjo občine Gora za podporo k preložitvi občinske ceste „Potoke“ in za napravo treh mostov.
(Izroča se finančnemu odseku. — SBirb bem ginangausfdjuffe gugemiefen.)
Gospod poslanec Klun izroča sledeče prošnje:
Občinsko predstojništvo D. M. v Polji prosi podpore za svoj novi mirodvor.
(Izroča se finančnemu odseku. — SBirb bem gfinangauSfdjuffe gugemiefen.)
Kanonik Luka Jeran prosi podpore ubožnim dijakom za preskrbovanje v ljudski kuhinji.
(Izroča se finančnemu odseku. — SBirb bem ginanjaugfdjuffe gugemiefen.)
Pečnik Jernej iz Krškega prosi podpore za pre-zgodovinsko izkopavanje.
(Izroča se finančnemu odseku. — SBirb bem ginanjauSfdjuffe gugemiefen.)
Gosp. poslanec dr. Poklukar izroča prošnjo Marije Hlavka, učenke na strokovni šoli za umetno vezenje na Dunaji, za podporo.
(Izroča	se	finančnemu	odseku.	—	SBirb	bem
ginangaugfcfjuffe gugemiefen.)
Gospod	poslanec dr. Poklukar	izroča prošnjo
Frančiške Suhadolc, učenke na strokovni šoli za umetno vezenje na Dunaji, za podporo.
(Izroča	se	finančnemu	odseku.	—	SBirb	bem
gincmgauSfehuffe gugemiefen.)
Gospod poslanec Dev izroča prošnjo krajnega šolskega sveta v Starem trgu pri Poljanah za podporo k razširjenju ondotne ljudske šole.
(Izroča	se	finančnemu	odseku.	—	SBirb	bem
ginangauSfdjuffe gugemiefen.)
©§ liegt noch eine Interpellation beg Slbgeorbneten §errn ®efd)mann unb ©enoffen bor, ich bitte ben §errn Schriftführer biefelbe gu beriefen.
(Tajnik Pfeifer bere — ©ecretiir Pfeifer liest):
„ gnie vpeHaftort.
Sn ber am 7. b. Sit. eingebradjten Interpellation be§ Slbgeorbneten Sr. $oflufar unb ©enoffen rourben einige Vorfälle in ber ©tabt ©ottfdjee nach ber £anb= taggmahl am 22. b. 31t. auf ©runb unmahrer, ent* fteHenber unb übertreibenber Berichte (Klici na levi: — Stufe linfg: „Oho! Oho!“) flobenifcher Blätter gur Sprache gebraut unb fernere Slnflagen gegen bie beutfche SSürgerfchaft jener ©tabt megen höehft bebroljlichen S3or= geheng gegen bie SBähler beg nationalen Sanbibaten, fomie audj gegen bie ©tabtbertretung megen SItangelg an Dbforge für bie öffentliche Sicherheit erhoben.
Dbfchon ber größte £f)eii jener Angaben burch eine bom Bürgermeifter bon ©ottfcfjee ant 8. b. Sit. abgegebene, in bem 5nferatentf)eit ber „Saibadjer ßeu tung" bom 10. b. 31t. erfdjienene ©rflärung alg böütg unmahr begeidjnet morben ift (Nasprotovanje na levi — SBiberfprud) linfS. Poslanec Klun: - Slbgeorb* neter ®lun: „Sticht eine ©ingige!" Poslanec dr. Poklukar: — SIbgeorbneter £>r. ißofiufar: „betätiget morben ift!") unb gu ermarten fteijt, bafg bie im £anb= tage oorgebrachten Slnfchulbigungen burd) bie bon ber ^Regierung gu pflegenben ©rljebungen auf bag richtige äJtafj (Smeh na levi — ©eläc^ter linfg. Poslanec Klun: SIbgeorbneter tlun: „Oho!“ „auf bag richtige SItafj!") gurüdgeführt merben, fo fef)en ficfj bod> bie ©eferttgten in golge einer bon ber flobenifchen ißreffe, fo g. 33. „Slovenec“ bom 3. SDegember im Slrtifel „Spominki na Kočevje“, mit ben bermerftichften ültitteln (Smeh na levi — ©etädjter linfg) betriebenen Berf)efcung ber flo* benifdjen Sanbbebölferung gegen bie ®eutfd)en in ©ottfchee, meldje ftetg mit ihren flabifchen Stadjbarn im beften ©inbernehmen gelebt haben (Smeh na levi in klici:
12*
Gelächter linfS uttb Pufe: „Res je to!“), oeranlafjt, auf bie eigentlichen Rrfachen ber in ©ottfchee herrfcljenben Grbitterung hntjuweifen unb fid) bieSfatlS an bie Pe» gierung ju wenben; objmar ihnen bie 2lngelegenheit hie* für bei ber 2lgnoScirung ber 2Baf)i beS 2lbgeorbneten »on ®ottf(hee=3teifnij geboten to ar (Poslanec Klun: — 2lbgeorbneter Slun: „Zakaj pa niste!“), woüon fie jeboch bamalS wegen Vermeibung aufregenber Debatten in biefer, für bie Verathung wichtiger oolfswirthfchaftlidher fragen unb anberer bringenber ßanbeSangelegenheiten beftimmten ßanbtagSfeffion feinen Gebrauch gemacht haben.
Sie in ber Stabt ©ottfdjee entftanbene PJijjftim* mung ber beutfchen Veoölferung gegen einzelne Beamten ift burcf) beren offen betriebene SBatjIagitation für ben nationalen Ganbibaten (Nasprotovanje na levi — 23i» berfprud) linfS) unb burih baS — gelinbe gefagt — tactlofe Vorgehen berfelben herüorgerufen Worben.
SSenn fd^on überhaupt eine Söa^iagitation feitenS ber Pepräfentanten einer angeblich über ben Parteien ftehenben Pegierung unftatthaft ift, fo hätte biefelbe um fo mehr bei ber lebhaften SBaljibewegung in ber Stabt ©ottfchee Oermieben werben füllen, wo bie beutfd)e Ve= oölferung in ganj richtiger VorauSfidjt fidh ber ©efahr auSgefe|t fah, bei äöafjlbeeinflufjungen ber Regierung ¿u ©unften beS floüenifchen Ganbibaten, bie Vertretung ihrer ohnehin im ßanbtage wenig beachteten Sntereffen burd) ihren beutfchen SIbgeorbneten ganj ¿u öerlieren (Poslanec Klun: — 2lbgeorbneter &lun: „Saj jih imate deset!“), was aud) gefdjehen ift, fo bafs bie Stabt ©ottfdjee, bem mitmäljlenben Skurite Peifnij in ber Steuerzahlung um baS Soppelte, in ber VeoölferungSjiffer um 665 Seelen ooranfteljenb, fowie überhaupt bie 25000 beutfchen ©ottfdjeer ben ihnen nach Pedjt unb Villigleit im Trainer ßanbtage gebührenben befcheibenen piab eines felbftgewählten Vertreters einbüjjen mußten.
Sie nadhfolgenben Shatfadjen, für beren Pidjjtig» feit baS Vürgermeifteramt in ©ottfdjee einfteht, wo man auch über bie betreffenben Perfönlichfeiten Vefcheib gu geben Weifj, waren gewifj barnadj angethan, um eine gerechtfertigte Aufregung in ber beutfchen Veoölferung fjerüorjurufen. (Smeh na levi. — ©elädjter linfS.)
Sie f. f. VejirfShauptmannfdjaft in ©ottfchee be= wies ihre Parteinahme für ben flanifdhen Ganbibaten burdh bie Verabfolgung boppelter SBafjljettel an fotelje beutfehe SBäljier, bie man für ben letzteren ju gewinnen hoffte, o|ne bafs biefe fich bei ihr um ein Suplicat ge» melbet hatten, man wollte fpetnit eben eine ßoeferung ber ParteibiSjiplin unter ben beutfchen Söäljlern erzielen.
Gin fpäter nodh näher ¿u befprechenber ©tjmnafial» profeffor rühmte fid) in einem offenen ©efchäfte oor einem beutfd^en SSäijier, ber ¿u feinem Machbar in SSal)!» angelegenheiten gefommen war, bafS ihm eine beliebige Slnjahl leerer Stimmjettel ¿ur Verfügung ftünbe.
Giner ber Veamten ber VejirfShauptmannfdjaft rief einen beutfehgefinnten fubalternen Steuerbeamten ju fidh oor unb bebeutete ihm, er möge eS fidh molji überlegen, was er tljue, wenn er Profeffor ßinljart wähle, benn biefer fei entfdjieben regierungsfeinblich. (Smeh na levi. — ©elädjter linfS.)
Ser nämliche poliiifdje Veamte erlaubte fid) nach ber SBahl bie 2lufjerung, bafs jene Veamte, bie nicht für Višnifar geftimmt hatten, im SiSciplinarwege Oer* fe|t ¿u werben Oerbienten. (Veselost na levi. — ,pei»
terfeit linfS. Poslanec dr. Poklukar: — Slbgeorbneter Sr. Poflufar: „Sa üerbienen!").
21IS nach ber Sßaljl in einem öffentlichen ßoeale ein heftiger SBortwechfel ¿wifefjen bem ftäbtifdjen Spar» faffebudjhalter unb einem Steuerbeamten oorfiel, ¿og biefer einen Peüolüer fjeroor unb brohte feinem politifd|en ©egner mit bem Grfchiepen. (Živahna veselost na levi. — ßebhafte Jgeiterfeit linfS.) So wenig baS Vorgehen beS erfteren in ScE)u| ¿u nehmen ift, fo fotlte man hoch bei einem Staatsbeamten oorauSfejsen, bafs ihm anbere äkittel, als bie Srohung mit ber Sdjiefjwaffe befannt feien, um für eine angetane Veleibigung ©enugthunng ¿u erlangen.
211S Ipauptagitator für ben nationalen Ganbibaten trat ein im oorigen Saljre nach ©ottfchee überfe|ter floüenifdjer ©hmnafialprofeffor auf. Serfelbe oerfuchte in Vegleitung eines politifdjen Veamten gelegentlich eines SluSflugeS nach äköfel ben bortigen in ©ottfchee Wahl» berechtigten ©aftwirth Sofef Obermann unter Verfprecfjung eines ©elbbetrageS bis ¿u 50 fl. für ben Ganbibaten VejirfSridjter Višnifar ¿u gewinnen. -211S Obermann für ben beutfchen Ganbibaten geftimmt hatte, würbe er üom erwähnten Profeffor öffentlich befdjimpft, worauf jener bie GhrenbeleibigungSflage gegen biefen anftrengte unb ber Profeffor ¿u einer ©elbftrafe üon 5 fl. üerur* theilt würbe.
Gben biefer Profeffor erlaubte fich nach Verlaffung beS SEBafjttocaleS fjöhnifdje gurufe gegen bie oor bem» felben oerfammelte VolfSmenge mit ber Vemerfung, „bafs bieSmal ben ©ottfeheern ihre Saufenbe nichts ge» helfen haben“. (Veselost na levi. — tpeiterfeit linfS.)
Siefe Prooocation rief allgemeine Grbitterung fjeröor unb hatte bie für ben Proüocanten unangenehme Gier» affaire ¿ur ffolge. (Poslanec dr. Poklukar: — 21bge* orbneter Sr. Poflufar: „2Ilfo conftatirt!"). Söegen Sheilnafjme an biefem ju mifjbilligenbem Gjxeffe würbe ber ©emeinbebiener üon ©ottfchee nach erfolgter 21b* ftrafung burdh bie poliiifdje Vepörbe oont ©emeinbeamte aus bem ftäbtifdhen Sienfte entlaffen.
GS hat bie mit ber ßocalpolijei betraute autonome Vehörbe an ber nötigen Gnergie wegen 2iufrecf)terhai= tung ber 9fuhe unb Orbnung nicht fehlen laffen (Poslanec dr. Poklukar: — 2lbgeorbneter Sr. Poflufar: „fdjeint hoch!"); bemungeadhtet würbe bie f. f. ©enbar» merie burch mehr als eine 2Bod)e jur §intani)altung oon Puheftörungen in ber Stabt aufgeboten, opne bafs nur ein einziger galt oorgefommen wäre, ber ihr ¿um Gin* fdjreiten 2Inlafj gegeben hätte.
2luf ©runb biefer Shatfadhen erlauben fich bie Gefertigten an ben £errn Vertreter ber Pegierung fol» genbe fragen ¿u fteflen:
1.	Sinb irgenb welche SBeifungen ber Pegierung an bie f. I. VejirfShauptmannfdhaft ©ottfchee wegen Partei* nähme für ben nationalen Ganbibaten ergangen?
2.	Sinb ber Pegierung bie oberwähnten Vorfälle befannt?
3.	§at fie wegen ber 2luSfcf)reitungen ihrer Ve* amten etwas oerfügt, ober gebenft fie bieSfallS etwas ¿u oeranlaffen?
4.	SBeldhe |>altung gebenft bie Pegierung gegen» über ber burdh bie flooenifdhe Preffe betriebenen Ver* he^ung ber floüenifchen ßanbbeoölferung gegen bie beutfchen
©ottfcfieer, namentlich in ber Dichtung, _baf§ bie 93e§iri§= hauptmannfcfiaft non ©ottfchee nach 9ieifnij üerfe|t_ unb ba§ ©hmnafium in ©ottfchee aufgehoben werbe, emju= nehmen ?
ßaibacfj 12. Sejemher 1887.
©efdjmann.
Apfaltrern.
SubWig Witter b. @irt= man§thai=93enbenutti. ©. Sudmann. Schwege!.
Freiherr b. Saufferer. greif)err 0. Sichtenberg. Alfon§ 93arott 8°^-®r. Sftauer. Auerfperg."
¿anbeshattplmttttn:
geh beehre mich, bie Snterpellation bem £>errn SanbeSpräfibenten ju übergeben.
gUnbespräjibettt Freiherr »ott pinftfer:
9* bitte um§ SBort! 8ch £)“l>e in ber Angelegenheit, welche ben ©egenftanb ber ooriiegenben unb auch einer in ber lebten Siiung be§ hoi)en §auit;§ eiit= gebrachten ähnlichen Snterpettation bilbet, bie nöthtgen (Erhebungen eingeleitet unb werbe feinergeit ba§ ©rgefmtfj berfeiben bem	§aufe beiannt geben. Sch tarnt
aber f<f>on jet^t mit 5Rücfficf)t auf ben Snijalt ber heu-tigen iSnferpetlation entfehieben elitären, baf§ etne Se-einfluffung feitens ber Regierung bei ber ftattgehabten SBah! in ©ottfcfjee burdjauä nicht ftattgefunben hot mtb noch weniger irgenb eine SBeifung an bie poiitifcfje 33e* hörbe ergangen ift, welche bie 2Sa!)l oorsunehmen hatte. 0b unb inwieweit in biefer Angelegenheit etnjelne Beamte ober fonft öffentliche gunctionäre eine ungerecht* fertigte Sngerenj genommen haben, ift mir nicht näher befannt, aber auch in biefer Sejieijung werben feinerjeit bem hohen §aufe bie nötigen Auffdjtüffe ertheilt werben ®ie§ bitte id) oorläuftg jur fenntnih ju nehmen.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Šuklje in družniki izročili so mi samostalni predlog, prosim gospoda tajnika, da ga prebere.
(Tajnik Pfeifer bere — Sefretdr Pfeifer Itelt):
„Samostalni predlog poslanca prof. Sukljeja in tovarišev o ustanovitvi deželne zavarovalnice z obligatornim zavarovanjem poslopij proti požaru.
Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča, z vso temeljitostjo in paznostjo pretresati vprašanje deželne zavarovalnice z obligatornim zavarovanjem poslopij proti požaru, v to svrho pripraviti statistično gradivo, v dogovor stopiti z deželno vlado ter v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru izročiti primerne predloge.
V Ljubljani 12. decembra 1887.
Prof. Fr. Šuklje.
Dr. Poklukar.	Klun.
Dr. A. Mosche.	Pakiž.
Dr. Vošnjak.	Hinko Kavčič.
V. Pfeifer.	Fr. Višnikar.
Dev.	Lavrenčič.
Detela-	Mohar.	“
A.	Kraigher.
Deželni glavar:
Ravno objavljeni predlog postavil bom na dnevni red prihodnje seje in prosil gospoda predlagatelja, da ga utemeljuje.
Došel mi je še drug samostalni predlog gospoda poslanca dr. Mosche-ta in družnikov. Prosim gospoda tajnika, da ga prebere.
(Tajnik Pfeifer bere — «Secretar Pfeifer lie§t):
„Samostalni predlog poslanca dr. Alfonza Mosche-ta in tovarišev z načrtom zakona, s katerim se določujejo posamezne spremembe o postopanji glede pravic, podvrženih po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853, drž. zak. št. 130, o odkupu ali uravnanji.
Slavni deželni zbor naj sklene:
a)	Priloženi načrt se potrdi;
b)	deželnemu odboru se naroča, da temu načrtu zakona izprosi Najvišje potrjenje.
Dr. A. Mosche.
Dr. Vošnjak.	Dr. Poklukar.
Grasselli.	Oton Detela.
Murnik.	Klun.
Šuklje“.
Deželni glavar:
Tudi ta samostalni predlog postavil bom na dnevni red prihodnje seje, da ga gospod predlagatelj utemeljuje.
3.	Priloga 46. Vladna predloga z načrtom zakona, s katerim se pre-narejajo §§. 78., 79. in 81. občinskega reda z dne 17. februarja 1868. leta, dež. zak. It. §, te zakon z dne 8. januarja liii. leta, dež. zak. št. 8.
8.	Hetkge 46. SlegiermtgSboriage ehteš ®e-fe^ettitmtrfeg, taomU bie §§. 78, 79 mtb 81 ber ©emehtbeorbmntg Dom 17. februar 1866, 8. ©. Hi. $lr. 2, mtb ba§ ©efef? bom 5. $itmter 1882, 8. @. Hi. 91r. 8, abgeattberi merbett.
(Izroča se občinskemu odseku. — SBirb bem ©emeinbe» Aužfchuffe ¿ugewiefen.)
4.	Priloga 47. Vladna predloga z načrtom zakona, s katerim se pre-nareja §.	8. zakona z dne 5.
marca 1873, leta, dež. zak. št. 8, o napravljanji in vzdrževanji javnih, ne cesarskih cest in potov.
4.	23etkge 47. 9tegieruug3borIage eitteš iie-fe^enittmrfei, momtt ber §. 8 beš ®efe^e§
bom 5. 9Mvi 1878, & ©. ¿81. ¿Tir. 8, betreffettb bte ^erfteflttttg mtb (šrfjaltmtg ber bffetttiicfjett, ttttfjittrartfdjett ^irafjett ttttb ¿¡¡Bege abgcanbert rnirb.
Poslanec Detela:
Predlagam, da se ta predloga izroči upravnemu odseku.
Poslanec ces. svet. Murnik:
Predlagam, da se tudi ta predloga izroči občinskemu odseku, ker je v tesni zvezi s predmetom predloge 46. in zadeva le priklade.
Poslanec Detela:
Jaz uzdržujem svoj predlog, ker se bode še tekom tega zborovanja predložil zakon o cestah, in je gotovo važno, da bode upravni odsek, kateremu se bode nemara izročil načrt nove cestne postave, pre-tresoval tudi to vladno predlogo.
Poslanec Pakiž:
Tudi jaz sem za to, da se ta predloga izroči upravnemu odseku, v katerega spadajo gospodarske stvari. Vsled tega prosim, naj slavna zbornica pritrjuje nasvetu gosp. poslanca Detele.
(Obvelja. — Singenommen.)
5.	Priloga 48. Deželnega odbora poročilo glede kon ver to vanj a kranjskega zemljiško-odveznega dolga.
5.	¿Betiage 48, ¿Beridjt beš 8attbe£att§fdjttffe8 tiber bte Gottbetimtttg ber fratnifdjett $r«ttbenttaftmtgšfdjuib.
(Se izroča finančnemu odseku. — SBtrb bem ginanjau§fci)uffe jugemiefen.)
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku zemljiško-odveznega zaklada za leto 1886.
(k prilogi 10.).
6.	9Jtünblidjer ¿Beriet beš ghtanjaušf^uffeš über ben ¿Redjttung^abfdjluft be§ ($rmtb* ettiiaftuttgšfonbeš pro 1886 (gur 23et= läge 10).
Poročevalec dr. Mosche:
Slavni zbor! Čast mi je poročati v imenu finančnega odseka o računskem zaključku zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1886.
Po navadi prejšnih let bi si tudi letos dovoljenja izprosil, da bi bil oproščen prebranja cele
priloge 10., ampak, da bi izjavil le končne številke in potem predloge finančnega odseka.
Iz glavne bilance za 1. 1886. in sicer pod rubriko „Pravi prihodki“ je razvidno, da je bil pri prikladi k direktnim davkom efekt za 6.394 gld. 28 kr. ugodneji, kakor je bilo proračunjeno, med tem, ko je priklada k indirektnim davkom znašala za 3.118 gld. 761/2 kr. menj, kakor preliminare, iz česar se razvidi, da se je direktni davek zvikšal, indirektni znižal.
Pri „Pravih troških“ bila je izdaja za 34.371 gld. 177a kr. večja, memo proračuna, to pa ni bila prava izdaja, ampak nahajamo pod naslovno številko III. v točki 2. ustavljeno svoto 33.763 gld. 25 kr., to je torej le knjigovodstvena izpeljava in se je le za ta znesek zvišal obrestljiv dolg dežele nasproti državi.
Iz „Razkaza skupne imovine“ koncem 1. 1886. je razvidno, da se je nepokriti del deželnega dolga znižal 1. 1886. za 181.017 gld. 41 kr.
Gospode, kateri se zanimajo za vprašanje o kon-vertovanji zemljiško-odveznega dolga, opozarjam na rubriko „B. Dolgovi“, kjer nahajamo pod št. 1, 2, 3 in 4 celi dolg zemljiško-odveznega zaklada nasproti upravičencem koncem 1.1886. in ta znaša 4,254.437 gld. 54 kr.
Finančni odsek je pretresoval posamezne številke, jih primerjal s proračunom za 1. 1886. in s knjigami, ter našel, da se računski zaključek s tem popolnoma ujema, in da je v redu. Z ozirom na to, in oziraje se na to okolnost, da je bil računski zaključek že meseca aprila letošnjega leta predložen finančnemu ministerstvu, in da ga je tudi ono odobrilo, predlaga finančni odsek :
Slavni deželni zbor naj sklene:
Računski zaključek zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1886. se odobri.
(Obvelja. — Slngenommen)
7.	Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu zakona o zagradbi in popravi potoka Trebiža pri Radečah (k prilogi 28.).
7.	SJiihtbltrfjEt* ¿Berttfjt be§ ¿BerttmltttttgS* ßtt§fd)ttffe§ über bte ©efe^eS = ¿ftobeüe betreffettb bte ¿Berbauuttg ttttb (£orrecttott be§ ärebtzo = ¿8aibe§ bet ¿RatfibcA (mr
¿Beilage 28).
Poročevalec dr. Poklukar:
Slavni zbor! Poročati mi je v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora, katero se nahaja v prilogi št. 28. S tem poročilom podaja se novi načrt zakona glede prenarejanja nekaterih določil zakona dne 29. junija 1886. 1., dež. zak. št. 17. o zagradbi in popravi potoka Trebiža pri Radečah’ Kakor je slavnemu zboru znano, določeno je v ravno omenjenem zakonu, da dežela naša donaša polovico troškov za^ zgradbo potoka Trebiža v svoti
8.000	gld. Vsi troški znašali bi po tedajnem proračunu 16.000 gld.
Vladni organi preiskovali so vse daljne potrebe za zgradbo tega potoka, posebno glede prekopavanja vodotokov in zazidanja stranskih jarkov. Troski, katere so proračunih državni organi v skupno popravo in zgradbo, znašali bi približno 28.000 gld. Ker se je ta svota zdela deželnemu odboru zelo visoka, poslal je svojega inženirja Hraskega, naj nažrt pregleda. Ta je poročal, da so načrti vsi popolnoma pravilni, da se pa vender da marsikaj prihraniti, ako se izvede le to, kar je neobhodno potrebno. Pri svojih •preiskavah našel je n. pr., da je samo jeden jarek pri pGtoku tako nevaren, da douaša mnogo peska, glede več drugih pa, ki so bili tudi namenjeni za zagradbo, je izrekel, da so tako dobro zarašeni, da tam ni treba še posebnih del, ampak bodo itak pesek za-državali, da se potok ne bode zasipaval. Te preiskave so mu omogočile, da je proračun državnih tehnikov znižal na svoto 24.000 gld., nižje se mu ni zdelo mogoče priti. Vsled tega je deželni odbor, ker so dotični posestniki sedaj toliko bolj udeleženi, vse svote pa vender deželni zaklad prevzeti ne more, predlagal slavnemu zboru, naj se povekša deželna podpora na 10.400 gld., udeleženi posestniki naj do-našajo 1.600 gld., vlada pa prevzame po zakonu za zboljšanje zemljišč polovico, to je 12.000 gld. V tem zmislu je omenjeni zakon v novem načrtu prenarejen. Sicer bistvenega o njem nimam ničesar omeniti, le neke stilistične poprave v slovenskem tekstu usojam se priporočati.
V členu I., v drugi vrsti, naj se za besedo „Trebiža“ uvrsti črka „z“; v drugem odstavku istega člena, naj se izpusti v drugi vrsti beseda „tedaj“ in v 3. vrsti, naj se mestu besede „prispevke“ postavi „doneske“, ker je ta beseda bolj v rabi.
S temi malimi spremembami priporočam zakon in predlagam v imenu upravnega odseka:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	V prilogi 28. nahajajočemu načrtu zakona, s katerim se prenarejajo nekatera določila zakona z dne 29. junija 1886. L, dež. zak. št. 17., ozagradbiin popravi potoka Trebiža pri Radečah, se pritrjuje;
1.	®em in ber Beilage 28 enthaltenen ©efe^eni* tnurfe, mit melcfjem einige Seftimmungen bež @efe|e§ bom 29. Suni 1886, S. ®. Sl. 91. 17, hetreffenb bie SSerhau» ung unb ©orrection be§ £reinža=33ad)e§ bei ŠRatfdjacij abgeänbert toerben, wirb bie guftimmung ett|eilt;
2.	deželnemu odboru se naroča, za ta načrt zakona izprositi Najvišje potrjenje;
2.	ber 2anbe§au§fcf)ui§ ioirb beauftragt, um bie Sitterhödhfte ©anction bieješ @efej$entttmrfe§ einju* fd)reiten.
Deželni glavar:
Otvarjam generalno debato.
Želi kdo gospodov besede? (Nihče se ne oglasi. — 9tiemanb melbet fid).)
Preidemo v specialno debato.
Poročevalec dr. Poklukar:
(Bere posamezne člene ter uvod in naslov zakona iz priloge 28. in predloga upravnega odseka v
slovenskem in nemškem jeziku, ki obveljajo brez debate v drugem branji. — 2ie§t bie einjefnen SCrtifei, Šiite! unb Singang be§ ©efejseS au§ ber 93eilage 28, fonde bie beiben Slntrage be§ 93ermaltung§ = 2tu§fdjuffeš in fiobenifdjer unb beutfdjer ©pradje, metdje oljne ®e* batte in jmeiter 2efung angenomtnen tterben.)
Ker se razun zgoraj navedenih dveh stilističnih popravkov pri predloženem načrtu zakona nič ni spremenilo v današnji obravnavi, predlagam, da se predloženemu načrtu pritrjuje precej tudi v 3. branji.
(Obvelja. — Singenommen.)
8.	Ustno poročilo upravnega odseka o trtni uši na Kranjskem (k prilogi 33.).
8.	Miinbliiijer žBeridjt be3 SBerumltmtgš* au§ftljttffe§ bcitcffcttb bte 3icbictu§ ttt bratit (¿ur 23etiage 33.).
Poročevalec Hren:
Slavni zbor! Naloga mi je, v imenu upravnega odseka poročati o sedanjem stanji trtne uši na Kranjskem in o ukrepih, ki so se tekom letošnjega leta storili proti temu mrčesu, ali katere je šele storiti po predlogu deželnega odbora oziroma upravnega odseka.
Kakor se častiti gospodje spominjate še iz prejšnjih, ta predmet zadevajočih poročil v visoki zbornici, je nevarnost, ki preti našemu vinarstvu po trtni uši, zares tako velika, in škoda, katera bi nastopila za narodno gospodarstvo in narodno imetje, ako bi se ta mrčes skorej popolnoma ne zatrl in odpravil, tako ogromna, da je zares treba napeti vse sile in porabiti vsa sredstva, da se ta mrčes kolikor mogoče prej in popolnoma uniči in zatare. Znano nam je namreč iz poročila deželnega odbora, da se je trtna uš tekom letošnjega leta na novo razširila posebno v Krškem, Mokronoškem pa tudi v Kostanjeviškem okraji in da se je po poročilu okrajnega glavarstva v Črnomlji dne 2. julija 1.1. pokazala tudi že v Metliškem okraji, namreč v vinogradih Drašičke občine, v Krmačini, v Vidošiču in na Repici.
Znano je častitim gospodom, kar se je v prejšnjem zborovanji glede tega predloga storilo. Opozarjam posebno na deželno-zborski sklep od 12. januarja 1.1., s katerim se je sklenilo sledeče:
1.	Izprositi si od visoke vlade materjelne podpore in sicer v gotovini in v ameriških trtah; v gotovini v svrho naprave novih amerikanskih trtnic na različnih mestih Dolenjske, in za darila ali premije takim ubogim vinogradnikom, ki bi si z sadenjem ameriških trt posebnih zaslug pridobili, in torej na korist celega našega vinarstva posebno pohvalo zaslužili ;
2.	prositi, naj vlada dovoli, da se uvažajo ameriške trte iz Ogerskega in se kolikor mogoče po nizki ceni prodajajo oziroma siromašnim vinogradnikom zastonj delijo.
Zvršitev tega deželno-zborskega sklepa prepustila se je deželnemu odboru, ki poroča o svojih ukrepih v prilogi 33. in stavi v svrho dalnjega uspešnega
postopanja proti trtni uši konkretne predloge, katere blagovolite razvide ti na strani 5. te priloge. — Upravni odsek, ki je te predloge natančno pretresal, sprejel jih je z nekaterimi malimi spremembami, katere bom omenjal v specialni debati in jih nasvetujem tudi slavnemu zboru, da jih sprejme.
Deželni glavar:
Otvarjam generalno debato. Želi kdo gospodov besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Sliemattb melbet fidj.)
Otvarjam specialno debato.
Poročevalec Hren:
Prvi predlog, katerega nasvetuje deželni odbor, se glasi:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	C. kr. poljedelskemu ministerstvu izreka deželni zbor zahvalo za napravo državne ameriške trt-nice v Kostanjevici.
S tem predlogom se strinja upravni odsek popolnoma, ker spozna, da si je poljedelsko minister-stvo s tem, da nam je napravilo v Kostanjevici ob državnih troskih ameriško trtnico, in mnogo trt, ključev in šib po prav nizki ceni — (po 1000 komadov za 10 gld.) — med vinogradnike razdelilo in rado-voljno poseglo v svoj zaklad, zares posebno priznanje zaslužilo. Umestno je torej, da mu deželni zbor svojo toplo zahvalo izreka in to tem bolj, ker nameravamo vnovič potrkati na vrata imenovanega mi-nisterstva, in prosimo vnovič pomoči iz državnega žepa za napravo še drugih trtnic in za razdelitev premij.
Upravni odsek torej nasvetuje, naj slavni zbor prvemu predlogu pritrjuje.
(Obvelja. — Slngenommeit.)
Nadalje nasvetuje deželni odbor, in oziroma upravni odsek:
2.	Deželnemu odboru se naroča, da prosi visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, da blagovoli
aj napraviti nemudoma vsaj še na dveh krajih na Dolenjskem državne ameriške trtnice in sicer v Mokronoški okolici in onkraj Gorjanca , kakor bode potreba kazala.
Upravni odsek se popolnoma strinja z deželnim odborom, da je nujna potreba, da se nemudoma napravijo še daljne take trtnice, iz katerih bi naši dolenjski vinogradniki dobivali sadik in ključev pople-menitenih amerikanskih trt, in se torej zlaga z nasvetom deželnega odbora. Le na toliko se od deželno-odborovega priporočila razlikuje, da ne določuje mesta ali kraja, kje naj bi se ameriške trtnice napravile, ker se mu je zdelo primerneje, da se dotičnim obla-stvom ne vežejo roke, kakor bi se zamoglo po besedah nasveta deželnega odbora misliti, ampak, da se razsodba o kraji, v katerem je trtnico umestiti, prepušča vladi; le toliko se je zdelo upravnemu odseku, da bi kazalo trtnico, predlagano za Novomeški okraj, pomakniti bolj na severno stran, in sicer v Mokronoški okraj. Vinogradniki Novomeškega okraja imajo nam-
reč že zdaj v svoji bližini dvoje takih trtnic, državno trtnico v Kostanjevici in deželno trtnico na Grmu, iz katerih jim je dobivati mogoče trtne ključe. Ker pa zvemo iz poročila deželnega odbora, da se je trtna uš naselila tudi že v Mokronoškem okraji, zdelo se je upravnemu odseku primerneje, naj bi se tudi vinogradnikom Mokronoškega okraja zlajšala prilika, dobivati ameriških trt, in se zaradi tega nova trtnica napravila v Mokronoški okolici, namestu one, ki se je za Novomeški okraj priporočala. Ministerstvo namreč gleda posebno na to, da se tam, kjer je uš že konštatovana, hiti na pomoč.
Z druge strani se je upravnemu odseku tudi zdelo umestneje, da bi se reklo, naj bi se druga trtnica napravila onkraj Gorjanca, bodisi v Metliškem, bodisi v Črnomaljskem okraji, ker bodo še-le natančne poizvedbe pokazale, kateri kraj je za ustanovitev najbolj ugoden.
Priporočam torej slavnemu zboru, da pritrjuje nasvetu deželnega odbora s spremembami, katere nasvetuje upravni odsek.
Poslanec Pfeifer:
Slavni zbor! Neovrgljivo žalostna prikazen je, da vedno bolj neznosen, vedno bolj težaven postaja gospodarski položaj posestnikov. Vse, kar pridelamo, strašno zgubuje svojo vrednost vsled besne, divje konkurence, ki stiska vrednost blaga večkrat celo pod ceno produkcije.
Tuja konkurenca nam je ceno žita in živine tako znižala, da se vedno bolj sušita ta dva vira pomoči našemu žalostnemu gospodarskemu stanju.
Tista divja konkurenca, združena s prodajo umetnega ali pa židovsko ponarejenega tako imenovanega vina znižala je tudi dobiček od naše vinoreje, in ga, kakor vidimo in skušamo, znižuje in naravnost spreminja v izgubo vinogradnika.
Gotovo borita se poljedelec in živinorejec z neugodnimi okoliščinami, pa najdeta nekoliko tolažbe v tem, da jima vsaj ne primanjkuje vsakdanjega kruha. Vinorejcu pa, kateremu uničuje trtna uš jedino sredstvo pridobivanja dohodkov, preti pomanjkanje živeža.
Slavni zbor! Brez strahu in globoke žalosti si še misliti ne morem žalostnih nasledkov, ki slede za trtno ušjo, če vsaj nekaj ogromne škode ne skušamo odvračati.
Kot zastopnik vinorejskih Dolenjskih krajev oglasil sem se bil že v preteklem zborovanji o neizmerni nesreči, ki nam z grozno silo uničuje naše narodno blagostanje.
Trtna uš razširja se s strašno hitrostjo! S po-tapanjem ali poplavljanjem se v svojih goricah proti trtni uši boriti ne moremo, obdelovanje s svižem je pa jako drago in kar je glavno, mislim, da moram na svojo žalost reči, da tudi to drago obdelovanje, ki sem ga poskušal v svojem vinogradu, doslej ni pregnalo trtne uši.
Ker se tudi drugi bolj ali menj dragi poskusi drugod niso obnesli tako , da bi jih mogli za naše kraje rabiti, n. pr. zalivanje z žvepljeno kislino, ostaja po nasvetu strokovnjakov le ameriška trta. Ali žali-bog, mi nimamo v naši deželi nikakoršnih poskusov z ameriško trto; ne znamo, katera vrsta ameriških trt bi bila v naših krajih v resnici zoperstavna trtni
uši, kakšno vino bi pri nas rodila ameriška trta, katerih ameriških trt se ne loti peronospera i. t. d.
\ se to treba več let poskušati in zasajati ameriške trte, ki so zoperstavne trtni uši, in trtne šole napraviti po raznih krajih Dolenjske.
Tudi bi po mojem mnenji sodilo, napraviti za poskušnjo sajenišnico ameriških trt na nekem ne-vtialnem zemljišči, to je malo dalje od krajev, kjer ti ta raste, in sicer zaradi tega, da bi se ne plašili oni, ki so culi ali čitali, da seje zanesla in se morda zanaša ravno z ameriškimi trtami ta nesrečna uš tj e, kjer je še ni bilo. Za tako poskušnjo bi se lahko našel primeren prostor, bodisi na tukajšnem vrtu kmetijske družbe ali pa pod ljubljanskim gradom ; deželnemu odboru ne bi bilo težko dobiti tak prostor, kjer bi se za poskušnjo zasadilo par tisoč ameriških trt in jih pocepilo, in bi naši vinorejci tako iz te trtnice in drugih trtnic, katere je še po Dolenjskem ustanoviti, že požlahnjene trte dobivali brezplačno, kakor jih dobivajo vinorejci v sosedni Hrvatski.
Brez take pomoči mora uboga naša dolenjska stran naravnost propasti.
Torej priporočam visoki zbornici predlog, ki gré na to, da se za poskušinjo napravi ameriška trtnica na primernem, od vinskih goric oddaljenem kraji kjer se navadno ne prideluje vino.
Od vseh strani, moja gospoda, snuje se boj proti zemeljskemu sovražniku, torej je naša dolžnost da podpiramo vsakega zaveznika, ki gre v boj proti trtni uši. Jeden takih zaveznikov v tem težkem boji je tudi dunajsko društvo za ohranitev naše vinoreje.
Danes sem izročil visoki zbornici prošnjo imenovanega društva za podporo; nižje-avstrijski deželni zbor podeh1 je temu društvu 500 gld., dalmatinski, tržaški, isterski 50 gld. skozi 10 let; za tekoče leto smo mi privolili 50 gld., nadejam se, da bo tisti odsek, ki se bo pečal s to prošnjo, tudi za 1. 1888. nasvetoval jednako podporo, katero že danes prav toplo priporočam.
Neprestano spodkopava trtna uš blagostanje vi-norej’skih pokrajin tako, da propada glavni steber dolenjskega gospodarstva, ako ne skrbimo, da zopet ozelené sušeči se vinogradi.
Nasvetujem torej sledeči dodatek k drugi točki lit. a) :
„poleg tega pa še za poskušnjo ameriško trtnico na piimernem, od vinskih goric oddaljenem kraji kjer se navadno ne prideluje vino.“
(Se podpira. — SBirb unterftii^t.)
Poročevalec Hren :
Sicer nisem opravičen, v imenu upravnega odseka dodatnemu predlogu gospoda poslanca Pfeiferja ugovarjati ali ga podpirati. Ker pa cika le na to, kamor merijo tudi nasveti upravnega odseka, namreč z vsemi sredstvi prihiteti na pomoč v nevarnosti bivajočim dolenjskim vinogradom, smem reči, da se tudi upravni odsek temu predlogu ne bi bil protivil ako bi imel priliko pečati se ž njim in zaradi tega mislim, da kot poročevalec upravnega odseka z njegovimi nazori ne pridem v navskrižje, ako nasvetujem naj blagovoli visoka zbornica nasvetu gospoda poslanca Pfeiferja pritrditi.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka št. 2 črka a) naj blagovole se vzdigniti.
(Obvelja. — Slngenommen.)
Prosim gospode, ki se zlagajo z dodatkom k temu predlogu, katerega nasvetuje gospod poslanec Pfeifer, in ki se glasi:
„poleg tega pa še za poskušnjo ameriško trtnico na primernem od vinskih goric oddaljenem kraji, kjer se navadno ne prideluje vino“, — naj blagovole se vzdigniti.
(Obvelja. — Slngenommen.)
Poročevalec Hren:
Deželni odbor in v soglasji ž njim upravni odsek nasvetujeta:
b)	Oddati ameriške trtne šibe in ukoreninene trte revnim in menj premožnim vinogradnikom brezplačno ali vsaj po kolikor mogoče nizki ceni.
Kar se tega nasveta tiče, je on isto, kar je visoka zbornica že tekom lanskega zborovanja spoznala za potrebno in koristno, in že lani priporočala. Jedino sredstvo proti trtni uši je namreč, kakor se je že večkrat poudarjalo, le to, da se okuženi dosedanji vinogradi popolnoma predelajo, torej stare trte uničijo , izkopajo in požgo, ter napravijo novi na-sadi z ameriškimi trtami, česar pa siromaški vinogradniki storiti ne morejo, razun če se jim pride vsaj toliko na pomoč, da dobe trte po poti javnih oblaste v ah zastonj, ali po kolikor mogoče nizki ceni in zaradi tega priporočam slavni zbornici, da tudi temu predlogu pritrjuje.
(Obvelja. — Slitgenommen.)
Predlog, katerega nasvetuje deželni odbor pod št. 2., črka c) je le ponavljanje deželno-zborskega sklepa lanskega zasedanja, s katerim se je sklenilo slavno vlado naprositi, naj dovoli uvažanje ameriških trt iz Ogerskega, kjer se po jako nizki ceni dobe in pn katerih se je pokazalo, da trtna uš do njih nema moči, in jih ta mrčes ne more ugonobiti; take trte so posebno: vitis riparia souvage in vitis Solonis ali pa tudi York Madeira.
Dasiravno se je deželni odbor že meseca januarja obrnil do visoke vlade, ona vender ni dovolila splošno uvažanja ameriških trt iz Ogerskega držeč se načela, da bi za kraje, v katerih se trtna uš še m naselila nastala nevarnost, da bi se po vpeljanih trtah okužili. Ker pa se pri nas po drugi poti ne more dobiti zadostno število ameriških trt ali ključev ne preostaja drugega, nego vnovič prositi slavno vlado, da nam dovoli uvoz teh trt iz Ogerskega vsaj v one kraje kjer trtno uš že imamo, kajti pri nas bode se trajalo leta in leta, predno bode mogoče v dovoljnem številu pridobivati domačih oplemenjenih amensKih trt za napravo novih vinogradov. Zaradi tega, ponavlja deželni odbor v svojem poročilu lanski predlog tako, kakor ga je bil sklenil deželni zbor in temu se je pridružil tudi upravni odsek, ki dostavlja le nek mali dodatek.	J
13
V zmislu mej narodne konvencije 3. novembra 1881. L, št. 105 drž. zak. in dosledne naredbe mi-nisterstva za poljedelstvo dne 15. julija 1882 št. 107 drž. zak. se smejo tudi od drugod ameriške trte uvažati v naše dežele, in sploh iz ozemlja druge države v drugo državo, katera se je zgorej navedeni konvenciji pridružila, toda le pod nekaterimi varstvenimi pogoji in kavtelami, ki so označene v dotičnih zakonitih določbah. Trte se morajo namreč dezinficirati in se smejo uvažati le na nekaterih za to odločenih vhodnih progah.
Upravni odsek predlaga slavnemu zboru vnovič in sicer v soglasji z nasvetom deželnega odbora, obrniti se do visoke vlade, naj dovoli uvoz teh trt vsaj v one kraje, kjer se je trtna uš že pokazala, in pa z dodatkom, da se sklicuje na poprej omenjeno mej-narodno konvencijo.
Upravnega odseka dotični nasvet se namreč
glasi:
c)	dovoliti uvoz ameriških trt iz Ogerskega v občine, v katerih se je trtna uš že zasledila in sicer pod varstvi, katera so določena v mejnarodni konvenciji 3. novembra 1881. L, št. 105 drž. zak. in v mi-nisterski naredbi 15. julija 1882, drž. zak. št. 107.
(Obvelja. — Slitgenommen.)
Daljni predlog, katerega stavi deželni odbor, se
glasi:
d)	deliti premije v denarjih takim malim vinogradnikom , ki svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami, — njemu je tudi pritrdil upravni odsek, ker je spoznal, da je zares potrebno in koristno, posebno uboge vinogradnike z gmotnimi podporami spodbujati in privabiti, da se lotijo težkega in z mnogimi troški združenega dela. Vinograd ne plača truda in troškov tako, kakor drugo zemljišče n. pr. polje, ne v enem letu, pa tudi v dveh ali treh letih ne; med tem, ko zrno, katero se spomladi izroči v krilo materi zemlji, v malo tednih klije, biljkom klasje nastavlja in v malo mesecih rumeno zrno donaša, je vinogradniku čakati po več let, dokler se mu pičlo povrača teško ustrajno delo, in veliki trud in troški; zatorej je treba posebnega zunanjega spodbujanja, da se skorej že obupani naši vinogradniki dela lotijo. Upravnemu odseku se je vsled tega zdelo primerno, da bi se z darili ali premijami naši vinogradniki podpirali in privabili na to mučno delo in da bi se apatija, katera mnogokrat pri naših kmetih nadvladuje, premagala, ker enako se je tudi pri drugih koristnih napravah ravnalo, na primer za pridno pogozdovanje , za napravo umetno uravnanih gnojišč, drevesnic, živih plotov i. t. d. Vsled tega toplo priporočam v imenu upravnega odseka predlog deželnega odbora.
Poslanec Stegnar:
Slavni zbor! K točki d) ne mislim nikakšnega dostavka nasvetovati, ampak želel bi, da bi se tukaj uvrstila točka št. 3. Nagiba me k temu nasvetu v prilogi 33. na konci natisneno naznanilo, ki se glasi: (bere — liest:)
Ker pa je ljudstvo baš v vinogradnih krajih revno in se bode mali vinogradnik le težko lotil težavnega dela, katerega je treba pri napravi novih vinogradov, da namreč zemljo opuščenih vinogradov
globoko prekoplje (rigola), moralo bi se ljudstvo spodbujati k temu po premijah, kakor se spodbuja po darilih, da vzgaja plemenita živinska plemena.
Ta stavek me napeljuje, da priporočam slavnemu zboru, naj bi sprejel k štirim po gospodarskem odseku nasvetovanim točkam resolucijo, v katerej bi se deželnemu odboru naročilo preskrbeti nekak poučen spis, kateri bi se med narod vinorodnih krajev razdelil, da bi se poprijeli ljudje z večjim zanimanjem in z eneržijo obdelovanja vinogradov v tem smislu, da bode ameriška trta potem dobro rodila.
Ako ljudstvo spozna ne samo svojo korist v pridnem obdelovanji, ampak vidi, da so poklicane korporacije tudi pri volji, njegovo početje in pod-vzetje podpirati in celo nagraditi, preverjen sem, da bode živahno tekmovanje med kmetovalci nastalo in se bodo radi poprijeli umnega obdelavanja.
Da bode pa imelo prizadevanje deželnega odbora vspeh, pa tudi državne premije, katere dajemo po tem poročilu nekako na obljubo, potrebno je, da bi se spis sestavil po deželnem odboru v sporazumljenji s slavno kmetijsko družbo, in da bi se ta poučen spis o trtni uši in o uravnanji in pravilnem obdela-vanji vinogradov priobčil ob deželnih troskih in potem razdelil med narod na Dolenjskem brezplačno.
Torej stavim predlog, da bi se sprejela kot
3.	točka:
„3. Deželnemu odboru se naroča, razdeliti med ljudstvo vinorodnih krajev poučni spis o prenovitvi, obdelovanji in pripravljanji vinogradov za na-sajenje ameriških trt z dodatkom, da se bode pravilno ravnanje nagradilo z deželnimi in državnimi premijami.
(Se podpira. — 2Birb unterftu&t.)
Poslanec dr. Vošnjak:
Slavni zbor! Predlog gospoda poslanca Stegnarja se mi prav umesten zdi. Doslej imamo „pouk o trtni uši“, katerega je ministerstvo izdalo v posebni knjižici s podobami in ta pouk se je razposlal po vsej deželi. Mislim, da imajo vse šole to brošurico in dotične podobe. Ampak take knjižice, katera bi poučevala ljudstvo, kako naj se vinogradi prenarede, da bodo z ameriškimi trtami zasajeni, take nimamo; in ako bomo ljudem priporočali, naj vinograde z ameriškimi trtami zasade, jim bomo morali tudi poduk dajati. Za spisanje poduka imamo strokovne moči — učitelji na Grmu, ali tajnik kmetijske družbe — torej je lahko mogoče, da bi se taka brošurica izdala, treba je le, da se dovoli potrebni kredit. Pri 3. predlogu odsekovem naj se torej izreče, da se kredit 500 gld. ne dovoli le za premije ali darila, ampak tudi za izdajo omenjene brošurice. To se tem ložje stori, ker je nasadite v ameriških trt še tako redka, da prihodnje leto še ne bode mogoče, teh 500 gld. za premije razdeliti.
Pri tej priliki bi še omenil, da so se oglašali vinogradniki, kateri trde, da poznajo sredstvo zoper trtno uš. N. pr. je došel tak dopis iz Celja. Deželni odbor ga je izročil šoli na Grmu v poročanje. Tudi nek vinogradnik pri Radečah se je oglasil in naznanil, da je iznašel sredstvo zoper trtno uš, in da je ž njim svoj vinograd pri Radečah, v katerem
je baje bila že pred 2 leti trtna uš, ozdravil. Deželni odbor je to naznanilo odstopil deželni vladi s prošnjo, naj da po svojih izvedencih preiskavati, ali je res pred dvemi leti bila trtna uš pri Radečah; kajti doslej je le znano, da je segala k večjemu do Krškega. Zvedenec gospod Reichel, ki je bil tjekaj poslan, do-sedaj trtne uši pri Radečah ni našel.
To sem omenjal, da razložim postopanje deželnega odbora v slučajih, ko mu doidejo take vesti. Navadno jih deželni odbor izroča dotičnim oblastvom v preiskavanje, akoravno ni upanja, da se bode našlo sredstvo zoper trtno uš. Tudi na Francoskem se pečajo s tem vprašanjem, razpisana je premija 300.000 frankov , pa do danes še ni nikdo zaslužil te velikanske nagrade.
Poročevalec Hren:
Glede predloga gospoda poslanca Stegnarja oziroma dr. Vošnjaka mi je ljubo isto opomniti, kar sem že poprej izjavil, namreč da ga, akoravno pač nisem za to pooblaščen po upravnem odseku, sprejmem ra-dovoljno in mislim tudi z odobravanjem vsega odseka, torej priporočam, da se sprejme. — Oba predlagatelja nasvetujeta isto, namreč, da bi se tak poučen spis sestavil in razdelil med ljudstvo. Razlika je le tehnična in formalna, da gospod Stegnar stavi svoj nasvet, kot posebno točko, torej kot točko 3., med tem, ko gospod dr. Vošnjak misli, da bi bolje kazalo, dostaviti ono isto točki 3. predlogov odsekovih.
Nasvetujem, da se predlog gospoda Stegnarja popolnoma sprejme, in sicer kot točka 3. in si pridržujem pri zadnji točki odsekovih predlogov, o nasvetu gospoda dr. Vošnjaka govoriti.
(Predlog odsekov št. 2., črka d) in predlog poslanca Stegnarja, točka 3. obveljata. — $>er Sintrag be§ 91u§fcf)uffe§ sub 2, lit. d) uttb ber Sintrag bež 2lf>» georbneten Stegnar, 3 tnerben angenomtnen.)
Nadaljni nasvet upravnega odseka pod točko 3., oziroma sedaj, ko se je predlog gospoda poslanca Stegnarja sprejel, pod točko 4., se glasi tako, kakor predlog deželnega odbora, namreč:
4.	Deželnemu odboru se dovoljuje za 1. 1888. kredit 500 gld. iz deželnega kulturnega zaklada v isti namen za premije ali darila.
Ta nasvet je le posledica tega, kar smo že sklenili pod št. 2., črka d). Kajti, ako prosimo od mi-nisterstva poljedelstva pomoči za premije ali darila vinogradnikom, je pač umestno, da tudi mi nekaj storimo v tisti namen, in da pokažemo, da nam je zares mar za povzdigo našega vinorejstva, kateremu po trtni uši velika nevarnost preti, in da smo pripravljeni tudi materijelne žrtve prinašati. Zatorej se mi zdi umestno, in živo priporočam, naj slavni zbor ta predlog sprejme.
Mislim pa, da bi na tem mestu uvrstil oni dodatek,^ katerega je predlagal gospod dr. Vošnjak namreč, da bi se predlogu dodale še besede: „in pa za izdajo poučnega spisa (točka 3).
Kredit 500 gld. se letos sicer ne bi porabil, ker tekom prihodnjega leta gotovo še ne bode mnogo prilike za razdelitev takih daril, in vsled tega bode svota 500 gld. zadostovala tudi za izdajo takega poučnega spisa.
Predlagam torej, naj slavni zbor pritrdi nasvetu odsekovemu in dodatku gospoda dr. Vošnjaka. (Obvelja. — Slngenommen.)
9, Ustno porodilo upravnega odseka zastran odprave tarifne nejedna-kosti (k prilogi 35.).
9. $ttmtbli(ljer iBeridjt &e§ žBet*umifmtg§= au§fdjuffe§ itt £3eit*eff ^efeitigmtg bet Sattf=2lttontttIieft (¿ur SBetiage 35).
Poročevalec Višnikar:
Slavni zbor! Čast mi je poročati v imenu upravnega odseka o sklepih slavnega deželnega zbora in o delovanji deželnega odbora, da se odpravijo tarifne nedostatnosti pri železnicah.
Kako škodljivo vplivajo obstoječi tarifi južne železnice na našo trgovino in naš promet, je slavnemu deželnemu zboru dovelj znano. Bavil se je večkrat s tem, za našo deželo velevažnim in zlasti za Ljubljano vitalnim vprašanjem. Posebno se je sklepalo v predzadnjem zborovanji dne 4. in 22. januarja 1886. 1. o tem vprašanji in takrat bili so sprejeti sledeči sklepi:
1.	Da se pri sklepanju peažne pogodbe glede na progo Ljubljana - Divača promet iz Kranjske ne prepusti južni železnici, nego da se kranjskim postajam omogoči rabiti državne tarife;
2.	da se kolodvor „Ljubljana“ c. kr. državnih železnic čim prej razširi, ako možno, da se napravi upravno ravnateljstvo ali vsaj strojarna v Ljubljani;
3.	da vlada sama po sklenjeni peažni pogodbi z južno železnico čim prej za to poskrbi, da se oži-votvori neposredna lastna zveza kranjske Rudolfove proge z Divačo;
4.	da se z ozirom na tarifno razmerje, po-jasneno po poslancu Murniku v 19. seji deželnega zbora dne 22. januarja 1886, naznani vladi z resničnimi podatki dokazan in za deželo Kranjsko nevaren položaj.
V zmislu teh sklepov obrnil se je deželni odbor do visokega trgovinskega ministerstva, katero je z ukazom 29. marca 1887 št. 1051 odgovorilo sledeče: „Vsled peažne pogodbe se bode sicer ves promet med Ljubljano in Trstom prepustil društvu južne železnice, a tarifi bodo se vsekako uredili po tarifih za mejne postaje na progah državnih železnic in vsled tega pokazala se bodo bistvena olajšila glede prometa med Ljubljano in Trstom.
Glede druzega predloga se je ravnateljstvo državnih železnic natanko poučilo, izdelalo potreben načrt in napravilo proračun. Zvršitev pa je odvisna od tega, da-li se potreben kredit dovoli. Obeta se tudi, da se po potrebi napravi v Ljubljani mala delavnica za popravljanje strojev. Upravno ravnateljstvo pa se ne more preložiti v Ljubljano, ker je ta preveč oddaljena od državnih železnic, tako rekoč na periferiji in se je država že zavezala mestu Beljaku nasproti, katero je imelo s tem že dovolj žrtev.
13*
Glede 3. točke se omeni, da se po dozidanji železnice Trst-Hrpelje in po peažni pogodbi ni nadejati, da bi se v kratkem napravila neposredna zveza Rudolfove železnice z Divačo, katera ne bi tudi ugodna bila za mesto Ljubljano.
V 4. točki navedene pritožbe glede neugodnega tarifnega razmerja so posledica olajšil, katera so se morala priznati pristanišču tržaškemu pa tudi Reki. Glede znižanja tarifov za Ljubljano nadaljuje se pogajanje z južno železnico“.
Nadalje se trdi v ukazu ministerstva, da bojazen radi refakcij za prevažanje lesa iz Galicije in iz Bukovine v Trst, potem za prusko-šlesko oglje v Italijo ni utemeljena. Bukovinskemu in gališkemu lesu morala so se dovoliti olajšila, ker drugače tem deželam ni mogoče kupčevati z lesom. Vkljub temu, meni ministerstvo, kranjski les še lahko tekmuje z gališkim in bukovinskim.
Nadalje se je bavil deželni zbor s tem vprašanjem v seji 12. januarja 1887. 1. in se je takrat sklenilo, da se deželni odbor vnovič pogaja z mini-sterstvom. Deželni odbor je v smislu tega sklepa napravil prošnjo do trgovinskega ministerstva s sledečim petitom:
(bere — lie§t:)
„Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo naj blagovoli, poštevajoč upravičene izražene želje, svoj veliki vpliv vporabiti v to pri c. kr. priv. južni železnici, da se odpravijo rečeni odnošaji, ter da se sprejmo c. kr. glavnega ravnateljstva za državne železnice avstrijske predlogi, po katerih naj bi se za Ljubljano uvela vsaj ona voznina, kakor jo ima za 170 kilometrov oddaljenejša postaja Gorica v prometu s češkimi, moravskimi, predarlskimi in nemškimi postajami, ter da ne bode inozemsko blago imelo v notranjem avstrijskem prometu cenejše voznine, nego jednakovrstno blago kranjsko odnosno avstrijsko.“
V tej obširno utemeljeni prošnji poudarja se, da ima Gorica, ker je bliže Trstu, veliko ugodneje tarife kakor Ljubljana, in da je pri mnogih predmetih , ako se v Trst pošljejo in potem nazaj v Ljubljano, voznina cenejša, kakor pri direktni pošiljatvi n. pr. iz Dunaja v Ljubljano.
Tretja prošnja je prošnja trgovinske zbornice ali 79 tvrdek ljubljanskih. Dotična vloga oddala se je deželnemu odboru, ki jo je s toplim priporočilom predložil ministerstvu povdarjajoč, da veljajo po dr-žavno-železniškem tarifu od 6. julija t. 1. za Ljubljano za promet do Trsta in od Trsta še vedno tarifi južne železnice, da so pa postaje nad Ljubljano na državni železnici dobile neposredne državno-železniške tarife, tako, da dobe blago iz Trsta ceneje, kakor Ljubljana, da imajo torej obrtniki na Gorenjskem ugodnejše tarife, kakor ljubljanski. Primeri teh tarifnih nejednakosti navedeni so na strani 8. in 9., priloge 35. Tako se n. pr. za vagon rezanega in okroglega lesa plača od Ljubljane do Trsta 40 gld., od Vižmarij do Trsta pa za vagon rezanega lesa 32 gld. 20 kr., za vagon lesa v čokih ali panjih 27 gld. 40 kr., torej precej nižje. Za sol se plača od Trsta do Ljubljane 52 kr., od Trsta do Vižmarij pa 41 kr. i. t. d. Iz tega je razvidno, da so postaje na državni železnici ugodnejše, kakor pa Ljubljana.
Vsled tega prosijo ti ljubljanski trgovci trgovinsko in obrtno zbornico:
(bere — iieSt:)
„1. Naj se obrne do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva in do slavnega c. kr. glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic s prošnjo, da se zgradi namesto novega državnega kolodvora v Ljubljani, nov državni kolodvor v Šiški in naj se tej postaji dovolijo od Trsta in do Trsta tarifi državnih železnic.
2. Slavna zbornica naj se pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu, kakor tudi pri slavnem c. kr. glavnem ravnateljstvu neposredno in po svojem zastopniku v železniškem svetu, eventualno tudi po gospodih državnih poslancih z nova pritoži, da se odstranijo tarifne nejednakosti, katere so na škodo trgovini in obrtnosti, kakor tudi kmetijstvu in gozdarstvu na Kranjskem, osobito pa prvima v Ljubljani“.
Utemeljuje se ta prošnja posebno s tem, da je sedaj po otvorjenji proge Hrpelje- Trst položaj za Ljubljano še neugodnejši nego poprej.
Iz vsega tega je jasno, kako silno trpi promet v Ljubljani po vplivu tarifov južne železnice, in da moramo na to vprašanje vedno misliti in nanj svoj pozor obračati.
Akoravno razun nekaterih obljub dosedaj skorej ničesar nismo dosegli, mora se vender priznati, da je deželni odbor storil svojo dolžnost v tej zadevi. Upravni odsek torej predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Poročilo deželnega odbora o odpravi tarifnih nejednakosti vzame se na znanje;
2.	priznavajoč dosedanje prizadevanje deželnega odbora v tej zadevi naroča se istemu, da tudi v prihodnje obrača vso pozornost na ta velevažen predmet.
Poslanec ces. svet. Murnik:
Slavni zbor! Poročilo deželnega odbora, katero je bilo slavnemu zboru v prilogi 35. predloženo in o katerem je gospod poročevalec sedaj jako obširno poročal, omenja na strani 10., pod št. 2., da se je trgovinska in obrtna zbornica od onih firm, katere so jej napravile tam omenjeno vlogo, prosila, naj bi se obrnila tudi do glavnega ravnateljstva državnih železnic in onega gospoda, ki zastopa Kranjsko v državnem železniškem svetu. To se je tudi zgodilo, in prišla je vsa ta stvar po nasvetu zastopnika Kranjske, gospoda deželnega poslanca Karola Luckmanna, v zadnjem zasedanji državnega železniškega sveta na dnevni
red-	. , v .
Nasveti, katere je zastopnik Kranjske v železniškem svetu stavil, skladajo se z nasveti, ki so se naznanili v prilogi 35. slavnemu deželnemu zboru.
Ti nasveti se glase: (bere — lie§t):
„®ie geefjrte f. f. ©enerctU Sirection ber öfterr. Staatlbafjnen wirb erfudjt:
1. Sinne ber töefdjiüffe be§ Staatseifenbaijm ratfjeS oom 20. 3Rai 1884, 26. Dftober 1885 unb | 29. Dftober 1886 bafjtn ju wirfen, baf§ bie befannten Xarifanomalien, weldje ben SSerfeljr ber Stabt Saibadj benadjtljeiiigett, aufgehoben ober bocf) gemilbert werben.
2.	®ie Station ©taatžbafinfjof Satbadj, in ben SCarif für ben ©ilgüter» unb gracf)tgütertran§port im SBerfefjre gtnifcfjen Žrieft, ffiitme, jßofa, 9tobigno einer» feit§ unb ben Stationen ÜDiüacca, ®iagenfurt, Seoben, ŠSittadt) anberfeitS, oom Sufi 1887 ju gleichen S3ebin= guitgen aufjuneijmen; foUte jebodE) ber ißeageüertrag mit ber !. f. prib. Sübba^ngefeilfd^aft bie gleite iöeljanbiung twn Saiüadf gleich ben übrigen Stationen, toeiche 33a£)n= pfe beiber Sagten tjaben, nicht geftatten, fo möge bie geefjrte !. i. ©enerafbirection bei ber ppn Regierung bafjitt toirfen, baf§
3.	unter (Berufung auf ben (Befcfjlufj bež Staats» eifenbaf)ttratf)e§ oom 27. Oftober 1885 bie Srtoeiterung be§ Staatžbaljnpfež in Saibad) unterbleibe unb bafür in Šišfa bei Saibad) eine Staatsbapftation mit gradjten» Stuf» unb Abgabe errichtet toirb, fo bafs für bie Stabt Saibad) bie 9KögIid)feit gefdjaffen toirb, bie gradit» güter oon unb nad) trieft ju ben jeweiligen Staate baptarifen in ber gufünftigen Station Šišfa bejiepn ober aufgeben ju fönnen."
O tej stvari obravnavalo se je v seji državnega železniškega sveta dne 31. oktobra 1887. 1. in dotični tarifni odsek, kateri se je o teb predlogih posvetoval, stavil je sledeče nasvete : (bere — fieSt):
„1. Sie f. f. ©enerafbirection wirb erfudjt, auf alle Slrtifef, in weldjen ein (Berfefjr in ßaibadj ftatt» finbet, ben Tarif mit iöerüdfidjtigung ber Umfartirung für Trieft in Slnwenbung ju bringen;
2.	bie (Errichtung einer Station in Šišfa Wirb ber fjofjen (Regierung auf’§ ©inbringfidjfte empfofjfen."
Ta dva nasveta sta bila od državnega železniškega sveta sprejeta in iz vsega tega bode vsak sprevidel, da se je zastopnik Kranjske jako trudo-ljubivo potegoval za deželne interese, ki so v tako tesni zvezi z našim prometom, ki zadeva trgovino, obrt in zemljedelstvo.
Ker se to v poročilu deželnega odbora še ni moglo povedati, štel sem si v svojo dolžnost, temu poročilu še to dodati s prošnjo, naj bi slavni deželni zbor pripoznal vspešno delovanje in pritrdil mojemu predlogu, ki se glasi:
Deželni zbor priznava, da seje zastopnik Kranjske v državnem železniškem svetu hvalevredno in trudo-ljubivo potezal za deželne interese.
(Predloga upravnega odseka in predlog poslanca Murnika obveljata. — Tie Einträge bež 33erwaftung§» aužfcpffeš unb Slutrag SRurnif werben angenommen.)
10.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora kamniškega za uvrstitev ceste Motnik-Terzin med deželne ceste.
10.	SOiiittbltd^cr ©eridjt bei fBer&mltmtgi» uuifrfjuffei über bte Petition bei iöejtrfi» ftraftenau§ftftuffe§ Don Steht um <£iu= retljung ber Strafte fhtöttnig = Serfain unter bie öanbeiftraften.
Poročevalec Detela:
Čast mi je poročati v imenu upravnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora v Kamniku, da se cesta Motnik-Trzin uvrsti med deželne ceste tudi za slučaj, ako se ne bode letos rešil zakon, tikajoč se cest in kategorizovanje taistih. Cestni odbor v Kamniku utemeljuje to prošnjo s tem, da ima vzdrževati 103 km okrajnih cest, kar ni v nikakoršni razmeri z drugimi okraji naše kronovine. V prošnji se dalje še poudarja: (bere — fiežt): v „Cesta Trzin-Motnik veže Kranjsko deželo s Štajersko, torej ji v prvi vrsti pristoji, da bi bila deželna, posebno, ako se pomisli, da je ta cesta tudi iz strategičnih ozirov jako važna. Že sedaj v mirnem času vojaki vsako leto to cesto najmenj po šestkrat rabijo, toliko bolj bi pa to bilo za slučaj vojne.
Dalje prisiljen je tudi cestni odbor zaradi tega do te prošnje, ker je za tiste posestnike, kateri imajo to cesto vzdrževati, to jako težko, ako se pomisli, kako daljno pot ima vsaki posamezni do svojega mu odmerjenega dela ceste, ker večina teh v hribih stanuje in ob času posipanja ceste veliko dela doma zamudi.
Cesta Motnik-Trzin meri v dolžini 35.432 m ali 35 km, ako se ta del uvrsti med deželne ceste, ostane še tukajšnjemu okraju 67.406 m ali 68 km ceste za vzdrževati, kar je z ozirom na to, da bo moral okraj itak tudi deželni naklad za deželne ceste plačevati, še precej velik del, kateri ostane še okraju“.
Upravni odsek je pač uvidel, da je utemeljena ta prošnja in vsega ozira vredna, a meritorično se v razpravo o njej nikakor spuščati ni mogel, ker nimamo postave, vsled katere bi mogli omenjeno progo uvrstiti med deželne ceste, torej se drugemu odstavku te prošnje, naj se ta cesta uvrsti med deželne ceste, tudi za slučaj, ako se ne bode letos rešil zakon tikajoč se cest in kategorizovanja taistih itak ugajati ne more.
Upravni odsek pa je bil mnenja, naj se vsekako prošnja odstopi deželnemu odboru z naročilom, da se pri uvrstevanji deželnih cest nanjo ozira.
Upravni odsek torej nasvetuje:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Prošnja se izroča deželnemu odboru z naročilom, naj jo uvažuje pri uvrstevanji deželnih cest na Kranjskem.
(Obvelja. — Slngenommen.)
11.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora zatiškega za uvrstitev občinske poti od Šent-Vida do Glogovice in do Sv. Roka med okrajne ceste.
11.	Sötünblttijer ®eridjt be§ ®ertualtmtg§= auSfiijttffeš über bte fßetitiou be§ Še» jtrlsftrafteuau^fdjuffeš bon	um
(Shtreiftung be§ dJentetnbeibegeS bon 0t. SSeit bt§ ©logouja unb 0t. fKodfttš unter bie tßejtri§ftrafteu.
Poročevalec dr. Poklukar:
Slavni zbor! Poročati mi je o prošnji, v katerej odborniki cestnega odbora zatiškega prosijo, naj bi se ona občinska pot, katera pelje od glavne ceste pri Glogovici do Šent-Vida in potem zopet do glavne ceste pri Sv. Roku uvrstila med okrajne ceste.
V prošnji je na drobno razloženo, kolikega pomena je ta cesta, in da bi bila državna cesta, ako bi se gradile po Dolenjskem tako, kakor so se dizavne ceste gradile večinoma v vseh drugih deželah, gotovo šla skozi Šent-Vidsko vas, ne pa skozi Glogovico.
Da je ta občinska pot pomenljiva za ves okraj, je razvidno že iz pomenljivosti vasi Sent-Vidske, ki je podobnejša trgu, kakor navadni vasi. Sent-Vid je središče vsega okraja, in ako bi prišli uradi iz Za-tičinetje, tedaj nihče ne bi dvomil, daje ta cesta odločno tolikega pomena, kakor katerakol okrajna cesta.
Da so se prosilci obrnili izrekoma sedaj do deželnega odbora, vizvira od tod, ker imajo že od starodavnih časov Šent-Vidčani in Zatičani prepii, iz katere vasi naj vzamejo svojega župana; vsaki ga hočejo imeti izmed svojih mož. Sedaj imajo že vec let svojega župana v Zatičini in pripomagali so mu k zmagi ravno vaščani iz Glogovice, katerim je vzdrževati večji del te občinske poti in zagotavlja se, da je župan iz hvaležnosti rekel, da, dokler je on župan, ne bode Glogovice nikdar silil, te ceste posipati. Vsled tega se Šent-Vidčani, ker je cesta v slabem stanji, obračajo do deželnega zbora.
Komur so tamošne razmere znane, ne bode zanikoval, da ima ta občinska pot važnosti dovelj, da bi se uvrstila med okrajne ceste. Ker pa je za tak sklep treba nadrobnejih preiskav, ki do sedaj niso dognane, akoravno se je v upravnem odseku naglašalo, da je ta pot bila že uvrščena med okrajne ceste, je vender odsek mislil, da se morajo storiti še potrebne preiskave. Zatorej predlagam v imenu upravnega odseka sledeče:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se izroči ta prošnja z nalogom, da razmere občinske ceste z Glogovice čez Šent-Vid do Sv. Roka da preiskati glede vprašanja, je li glede svojega prometnega pomena pripravna za uvrstitev med okrajne ceste, in da o tem vprašanji deželnemu zboru poroča, oziroma predloge stavi v prihodnjem zasedanji.
(Obvelja. — Slngenommen.)
12.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Draga za izločitev iz okraja kočevskega in uvrstitev v sodni okraj Ložki.
12.	9Jiwnbliijer ©eriijt be§ žBe*fcmliu«g§= aušfdjuffe§ über me petition ber @e= nteinbe Sitdjen um 2lu§fd)etbung aitš betu Jöejirfe ©ottfdjee unb (SmberletBmtg jum ©cridjtšiiiejtrfe 8aa§.
Poročevalec Hren:
Veleslavni deželni zbor! Predmet mojemu sedanjemu poročilu je prošnja, ki jo je vložil zastop občine Drage, kočevskega okraja, v imenu ondotnega prebivalstva, naj bi se ukrenilo, da bi se imenovana občina, ki sedaj spada pod politični, davkarski in sodni okraj Kočevski, izločila iz tega okraja in priklopila Ložkemu oziroma politiškemu Logaškemu okraju. Upravni odsek to prošnjo visokemu deželnemu zboru prav toplo priporoča in nasvetuje, naj se prošnja usliši in s toplim priporočilom odstopi visoki c. kr. vladi. Kajti zares so razlogi, katere prošnja navaja, tako tehtni, da se je zanašati, da bode slavni deželni zbor njih opravičenje spoznal in torej prošnjo visoki vladi toplo priporočil.
Razlogi so v dotični prošnji s prostimi besedami navedeni, pa tako temeljiti in prepričevalni, da se mi zdi primerno, prošnjo, kar naravnost vso prečitati in si naprosim v ta namen dovoljenja gospoda deželnega glavarja. Prošnja se glasi: (bere — Itest:)
„Veleslavni deželni odbor!
Kakor je znano, bila je. pri organizaciji sodišč in davkarij občina Draga kočevskemu okraju pride-lena. To pa nam srenjčanom zavoljo lege odstranjenega našega ozemlja take težave dela, in je s tolikimi nepovoljnosti za nas združeno, da naša srenja že dolgo časa goji živo željo, da' bi bila od kočevskega okraja izločena ter pridelena Ložkemu okraju. Da je želja naša zares opravičena in sedanja prošnja naša utemeljena, naj blagovoli veleslavni deželni odbor iz sledečega raz videti.
Občina Draga, ki obstoji iz vasi Draga, Novi-kot, Lazeč in Podpreska in šteje 1200 prebivalcev, leži tik Hrovaške meje ter se razprostira na visoki planjavi, ki je od Kočevja po dvovrstnih pogojzdenih gorskih grebenih ločena, čez katere nikaka cesta ne vodi in katere je torej le peš prekoračiti mogoče, pa to le v ugodnem letnem času in s potrato mnogega časa, namreč celih 7 — 8 ur hoda za tj e, pa ravno toliko nazaj, po zimi pa zavoljo nakopičenega snega j in zametov nikakor ne. Vsled tega je od nas edina 1 pot v Kočevje z vozom čez Bloke, Sodražico in Ribnico, torej čez celi Ribniški okraj, po cestni progi, ki meri celih 70 kilometrov, torej daljava kot iz Ljubljane do Rudolfovega. Za tako potovanje pa se potrati cele tri dni, in v razmeri s tem so tudi potni troški visoki, in torej tolika potrata časa in novcev nam v gospodarskem oziru na veliko kvar.
Kakor strankam, ki imajo pri sodniji ali davkariji opraviti, prizadeva pa vsaki uradni posel, ki ga imajo sodnijski ali davkarski uradniki ali sluge pri nas opravljati, tudi njim veliko zgubo časa in provzročuje strankam neprimernih troškov, kajti vsaka taka komisija stane 44 do 50 gld., kar je pri tukajšnjih neznatnih zadevah in malenkostnih predmetih ogromni iznosek, posebno če se na splošno siromaštvo tukajšnjega prebivalstva ozira.
To so razmere na eni strani, namreč glede našega sedanjega položaja, ko pripadamo v Kočevje. Vse drugače pa in ugodnejši bil bi naš položaj, ko bi se od Kočevja odcepili ter bili prideleni v Ložki okraj. Kajti z Ložem smo mi že po ozemlji, po sosedstvu in po trgovinskem prometu v mnogi dotiki,
nam je do Loža voziti se le 2'/, ure, peš pa 3 do 37a ure. Vsaki posel, naj bi ga imeli mi pri sodniji oziroma davkariji, ali pa uradnije pri nas, bi se lahko dovršil v enem dnevu; komisije uradnikov bi stale 10 do 15 gld., ko sedaj trikratni znesek komaj zadostuje. Nam je torej iz napovedanih očevidnih razlogov pri srcu, da bi se odcepili od Kočevja ter spadali k okraju Ložkemu oziroma političnemu okraju Logaškemu. Zato sklenemo svoj klic na vele-slavni naš deželni zastop s prošnjo:
Naj bi on blagovolil po nas predlagano uredbo odobriti ter našo prošnjo slavnej c. kr. vladi odposlati s priporočilom, naj se želji naši vstreže ter odredi, da se občina Draga od Kočevskega okraja izloči ter prideli Ložkemu oziroma Logaškemu okraju“.
Da je vse to, kar navaja prečitana prošnja, resnično in opravičeno, kaže pogled na zemljevid, in v upravnem odseku, v katerem se je prošnja na tanko pretresovala, sta bila dva tudi danes navzoča gospoda poslanca, katerima so lega sveta in razmere osobno znane, in ki sta vse to tudi potrdila. Iz jasne izvedbe, da je ozemlje občine Drage od kočevske doline ločeno po dveh gorskih grebenih, čez katera peljejo le stranske peš - pota , katere pa zimski čas niso za rabo, med tem ko imajo Gorjanje do Loža prav ugodno cestno zvezo čez Prezid, razvidi se torej, da se je že pri določitvi oblastev premalo gledalo na to razmerje, »7 bilo bi že takrat kazalo, prisoditi občino Drago ložkemu okraju. Umestno je torej, da se to sedaj popravi; to je po postavni naredbi tudi lahko mogoče, kajti §. 2. zakona dne 11. junija 1868, št. 59 drž. zak. veli tako:
„§. 2. Ako je iz krajevnih ali prometnih ozirov potrebno, sme minister za pravosodje, zaslišavši mnenje dotičnega deželnega zbora, z naredbo občine priklopiti drugim sodnim okrajem, prevelike sodne okraje razdeliti, okraje spojiti ali dosedanje uradne sedeže spremeniti“.
I	v. TukaJ §re torej za to, da se občina „Draga“ izloči iz enega, kočevskega, in priklopi drugemu, ložkemu okraju, in zato je treba zaslišanja in priporočilnega mnenja deželnega zbora. To je nalog, zarad česar se je občina Draga do slavnega deželnega zbora obrnila. Upravni odsek se je popolnoma prosilcem pridružil, in to ne le iz razlogov v prošnji navedenih, temuč tudi še iz drugih uradnih in poslovnih ozirov. — Kočevski sodni okraj šteje sedaj po naj novejšem repertoriji 20.331 duš, je torej zelo razprostirali. Ko bi se torej občina Draga, katere prebivalstvo znaša po glasu prošnji 1200, po krajnem repertorji pa le 840 duš, izločila iz kočevskega okraja, zmanjšalo bi se mu s tem število za 840 in ostalo bi še 19.491 prebivalcev. Temu nasproti bi se ložki okraj, ki sedaj poleg repertorija broji 9.247 duš, pomnožil na 10.087 prebivalcev. Ker je pa zistemizo-vanega sodnega osobja v Kočevji toliko, kakor v Ložu, namreč razun sodnika še po dva pristava, je primerno in bi tudi uradnemu poslovanju koristilo, ako bi se kočevski okraj nekoliko zmanjšal in ložki za toliko pomnožil. S tem bi se strankam mnogo časa in truda, pa tudi mnogo troskov prihranilo, ker bi ne bilo treba strankam za vsaki pot po več dni časa tratiti in neprimernih komisijskih troškov plačevati, kakor do sedaj, ker se ti troski, kakor je znano, le
po daljavi voznega pota od uradnega mesta zaračunavajo. Ti troški pa občinstvo, ki je večinoma prav ubogo, zelo težč, kajti vsaka komisija iz Kočevja do Drage stane, kakor izvemo iz prošnje, po 44 do 50 gld., med tem, ko bi znašali ti troški komaj četrtino ali petino, če bi se občina priklopila ložkemu okraju.
Kar se tiče izločitve iz sodnega okraja, velja dosledno tudi za politični okraj, ter bi s tem, da se občina spoji z drugim sodnim okrajem, se morala, kakor samo ob sebi umevno, tudi staviti pod tisto okrajno politično poglavarstvo, kamor novo določeni okraj pripada, torej v sedanjem slučaji pod okrajno glavarstvo v Logatci.
Posledek temu ukrepu bi bila tudi mala sprememba volilnega reda za državni in deželni zbor, kar bi najmanjše težave ne delalo.
Zaradi tega pa in oziraje se na lego sveta, na razmere in opravičene želje prebivalstva in uva-žujoč, da bi se s tem prištedilo mnogo časa in troškov za stranke in bi se s tem tudi bolje uravnavale poslovne razmere dotičnih oblastev in uradov, in pridobilo tudi tem zadnjim mnogo časa, katerega naj koristneje porabijo za druge uradne posle, smatral je upravni odsek, to prošnjo toplo priporočati deželnemu zboru in stavi torej nasvet:
„Visoki deželni zbor naj sklene:
Prošnja občine Draga se odstopi visoki c. kr. vladi z najtoplejšem priporočilom, in se ob enem v smislu zakona iz 11. junija 1868 (drž. zak. št. 59) izreka, da so v prošnji navedeni razlogi dejansko utemeljeni in vsega uvažanja vredni, ter da je iz ozirov na narod no-gospodarstvene, pa tudi zasebne razmere prebivalstva, in iz uradno poslovnega stališča želeti, da se celo ozemlje občine „Draga“ izloči iz okraja kočevskega ter priklopi sodnemu in davčnemu okraju loškemu , oziroma politiškemu okraiu logaškemu“.
Jtßgeorbncfer	:
Sefi bitte umg SBort! Sd) hätte gemünfdjt, bafg ber geefjrte §iu§fcf)ufi burd) ©infidjtnafime in bie ®ene-ralftabgfarte non ber jRidjtigfeit ber in ber pétition enthaltenen ©iftanjangaben fid) überzeugt hätte. Sorneit meine ©rinnerung reidjt, fdjeint mir bie Angabe, bafg bie SSerbinbung ber betreffenben Ortfc^aft mit (Sottfdiee über Oblaf, Soberfdjih unb über 9teifni| ftattfinben müffe, nicht ganj richtig ¿u fein, Sobiel ic§ mich erin» nern fann, führt eine Straffe über Sfiafern unb eine ¿mette an ber croatifc^en Seite nach ©ottfd^ee. Sch felbft bin einmal nach Geifern gefahren, melctje Ortfdfaft hoch nicht meit bon Suchen entfernt ift, fpäter bin auch ein» mal nach Suchen bon croatifdjer Seite geiommen @g ift bieg ¿mar fdjon lange her, unb ich öermuthe, bafg i^mtfehen auch ™ ber ^¿irfgftraffe nach Wafern in ber 3tid)tung gegen Suchen eine SBeiterführung eingetreten tft. SBemgfteng fonnte td) bieg aug einem feineneit mit bem beworbenen §errn fjaber gehabten ©efpräche ent» nehmen. Sn biefer ^¿ieljung hätte id) gemünfdjt, bafg ber Slermaltunggangfchuh fid) bie Übe^eugung berfdiafft hätte, ob bie Angabe betreffg ber 70 km ©ntfernunq bon Suchen big @ottfd)ee richtig ift, unb ba¿u märe bie ©tnftchtnahme in bie ©eneralftabgfarte nothmenbig ge»
V. seja dne 12. decembra 1887. Poslanec Pakiž:
Slavni zbor! Prošnja sama ob sebi je gotovo prav dobro utemeljena, ob enem pa je gospod poročevalec natanko razložil, da je mogoče jej pritrditi. Ker pa so okolščine tamošnega okraja meni popolnoma dobro znane, ker sem bil kot član cenilne komisije ravno v občini Dragi, ob enem pa sem ves politični okraj kočevski mnogokrat prehodil, ne samo zaradi ekonomičnih, temveč tudi gozdno - kulturnih stvari, bi si dovolil tudi nekaj besedi izpregovoriti, ter izreči, da so razlogi, ktere navaja prošnja, po vsem resnični. Ako hoče kdo iz občine Drage iti v kočevsko mesto, mora prehoditi dva velika, hriba. Ako se pa hoče kdo voziti, mora se voziti iz Drage čez ribniški okraj, to je skozi loški Potok. Od Loškega Potoka sicer tudi vodi okrajna cesta čez Goro proti Ribnici. A žalibog je tista tako hribovita, da je vsakemu nemogoče se vozariti brez posebne nevarnosti, posebno pa, ker je na tisti cesti malo prometa; cesta v zimskem času ni pripravna za vožnjo radi velikih sneženih zametov in strmih klancev. Mora se torej iz občine Drage, ako se hoče peljati z vozom, v kočevsko mesto, iti skozi Loški Potok, to je okraj ribniški, in od tod v loški okraj čez vasi Studenec in Runarsko in potem pa zopet čez visoki hrib Boncar in skozi okraj Ribnico. Opomniti pa moram, da je iz občine Draga do okrajnega soda v Ložu najmenj dvakrat krajša pot, kakor pa do okrajnega soda v Kočevje. Jaz sem ta pota večkrat popotoval, okolščine so mi znane in moram le toplo priporočati, da se ta prošnja usliši.
Poslanec Klun:
Slavni zbor! Mislim, da si s kartami, ki smo si jih naročili, ne bomo dosti pomagali. Na karti se razvidi krajša črta, ceste, morebiti tudi vse steze, ali vrhu tega je treba tudinatančno vedeti, kedaj se more dotična cesta rabiti. Iz Drage peljejo pač steze čez Presko v Barenheim, in od ondot v Gotenico, iz Gotenice pa more iti človek čez Kočevsko Reko, Muravo, Lienfeld okoli Friedrichsteina v Kočevje, ali pa jo mora vkre-niti čez Grčarice, Rakitnico na okrajno cesto, ki iz Ribnice drži v Kočevje. Treba je pa zvedeti, da je ta pot rabljiva v celem letu k večem 4 — 5 mesecev, kajti v sedanjem času n. pr. je tam navadno že toliko snega, da je nemogoče skoz gozd sneg pregaziti; ravno tako ob času, ko je drugod že vse kopno, tam navadno sneg leži še do meseca maja ali celo junija in je le v poletnem času mogoče po tistem potu hoditi, ki pa tudi ni za vsacega človeka rabljiv. Kajti, kdor se hoče v dotičnih poletnih mesecih po tej stezi v Kočevje podati, mora stezo dobro poznati,^ sicer je mogoče, da zaide v gozdu in tam morda celo pogine, kar se je res že večkrat zgodilo. Glede poti iz Drage v Ribnico, je že gospod poslanec Pakiž razložil, da ni zmiraj rabljiva in tudi čestiti naš tovariš gospod ribniški sodnik bo potrdil, da se morajo Rib-ničanje v Ložki Potok dostikrat voziti skozi ložki okraj, torej bi še menda za te občine bilo najprimerneje, ako bi ne spadale pod Ribnico. Mislim, da se je treba na vse te razloge ozirati in da je posebno sedaj, kar se les izvaža na Rakek, gotovo najlepša in najpripravnejša pot za to občino čez Bloke
v Lož, oziroma na Rakek in od tod po železnici v Logatec. Zato prošnja občine Draga prav toplo priporočam slavnemu zboru.
Poslanec Višuikar:
Ne bodem ponavljal razlogov, ktere sta gospoda predgovornika že navedla, temveč le potrjujem, da je vse to resnično. Komisije iz Kočevja hodijo navadno preko Ribnice in Sodražice v Drago in še preteklo nedeljo, ko sem bil doma, je šla komisija iz Kočevja po tej poti. Dva gospoda šla sta sicer čez Grčarice (SDŽafern) peš, druga dva pa sta se peljala po poti skozi Ribnico, Sodražico, Runarsko, okraja ložkega, potem skozi Loški Potok na Podpresko in Drago, torej dvakrat skozi ribniški okraj. To sem hotel omeniti, ker mi je znano iz svoje skušnje.
Poročevalec Hren:
Na ugovore čestitega gospoda kolege Deschmanna samo na to opozarjam, da se je stvar v upravnem odseku prav objektivno in Vestno pretresavala. Imeli smo na razpolaganje ne le generalstabskarto, temveč tudi Freyer-jev zemljevid. Ali tu ne nahajam, da bi bila občina Draga s Kočevjem kar naravnost čez hribe zvezana po vozni poti. Vozna pot od Kočevja pelje le do Grčarice, dalje pa ne, kakor se razvidi iz zemljevida. Kar se tiče stranskih peš-potov imajo jih pač, ali vsakemu ni mogoče jih rabiti, kajti pota so kar naravnost čez gore izpeljane, treba je trdnega zdravja in čilih nog, in rabljive so razun tega le v poletnem suhem času. V zimskem času te steze niso rabljive, pa tudi po leti ni vsakemu mogoče po 7—8 ur peš hoditi, posebno se to nikdar ne more zahtevati od komisij. Kakor je gospodu Deschmannu znano, računjajo uradniki daljavo le po vozni progi, ne pa po peš potih, in zato je lahko preudariti, koliko troškov znaša vsaka komisija iz Kočevja. Mislim torej, da opazke gospoda Deschmanna prošnje in nasveta upravnega odseka niso zadele, in torej ostanem pri poprej stavljenem predlogu.
-Sanbesljattpitttatttt:
3cf) bitte btejenigen §erren, bie mit bem Slntrage be§ Serwaitung§au§fcf)ufie§ einoerftanben finb, fidf) ju ert)eben.
(Obvelja. — Slngenontmen.)
13.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, ladjarske in poljedelske šole naG-rmu za leto 1888. (k prilogi 16.).
13.	SJlihtbltdjer IBeciifjt bcš ginonjott^uffeS iiber bctt ^orcutfcijlag ber 8«mbe§=23et«=, Dbfi= ««h 2tcfcrbaufdj«(e in Staubett pro
1888 (jur Setlage 16).
Poročevalec dr. Poklukar:
Pripravljen sem sicer poročati o prilogi 16. to je, o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1888., toda finančni odsek je marsikatere številke tega proračuna spremenil, kar mi bode treba nekoliko obširneje utemeljevati. Nadalje je s tem proračunom v zvezi tudi priloga
43.,	v katerej predlaga deželni odbor, naj bi se mu dovolil kredit za nakup gozda za šolo na Grmu, in priloga 26., v katerej se predlaga nameščenje tretjega učitelja, za katerega je treba v proračun primerno svoto vstaviti. Poročilo bode torej naravno nekoliko obširneje.
Ker se mi je izrekla od več strani želja, naj se obravnava tega predloga preloži za prihodnjo sejo, predlagam: naj se od današnjega dnevnega reda odstavi in postavi na dnevni red prihodnje seje.
(Obvelja — Slngenontmeit.)
14.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih penzij za leto 1888. (k prilogi 29.).
14.	Mun&ltdjer 93mdjt be§ ^tnan^aušf^uffcš iibcr bctt SSoraufiijiag be§ &*eljm*|)en= fiott§fottbc§ pvo 1888 (¿ut SSetlage 29).
Poročevalec Šnklje:
Slavni zbor! V imenu finančnega odseka mi je poročati o proračunu učiteljskega penzijskega zaklada za 1. 1888., priloga 29.
Kar se tiče potrebščine, je omeniti, da je deželni šolski svet potrebščino proračunil na 18.870 gld. in temu je tudi pritrdil deželni odbor. Vender je došlo mnogo peticij, na katere se je treba ozirati pri tej priliki.
Najpred neka peticija umirovljenega nadučitelja Franca Perucija, kateri službuje od 1. 1852., počenši, torej je dejansko v službi že 35 let. Umirovljen je bil ta nadučitelj tekom tega leta meseca julija in sicer se mu je odmerila pokojnina v znesku 270 gld. Mož je namreč šele kasneje dostal svoj učiteljski izpit, oziroma oni konzistorjalni izpit, ki je ekvivalent današnjemu učiteljskemu izpitu. Vsled tega mu je vštevati službena leta pri izračunjenji pokojnine stoprav od 24. septembra 1862. 1. Sedaj prosi, da bi se mu vračunila tudi ona 10 letna doba, predno je zvršil svoj izpit. Finančni odsek te prošnje ni mogel uva-ževati, ker stoji na tem stališči, da se je tu strogo držati postavnih določil in da je v interesu pouka, da se všteva le ona doba, ki je potekla po dovršenem učiteljskem izpitu.
Vender pa je finančni odsek, ozirajoč se na nekatere druge razloge mislil, da gre zvišati pokojnino nadučitelju Peruciju.
Dotični nadučitelj je bil namreč upokojen julija
1887.	1., torej le nekoliko mesecev, predno mu je nastala pravica do druge petletne doklade. Potem treba uvaževati, da ima ta mož izredne in tudi mnogo-stransko priznane zasluge na drugem polji. Pri več
prilikah mu je kranjski deželni odbor že svojo zahvalo izjavil nad sodelovanjem njegovem pri prazgodovinskih najdbah in med prilogami prošnje se nahajate jako laskavi svedočbi dunajske centralne komisije, v katerih se priznavajo njegove zasluge.
Ozirajoč se na to, bil je finančni odsek tega mnenja, da gre tu v istini nekoliko zvišati pokojnino in nasvetuje, naj se prositelju pokojnina tako odmeri, kakor da bi bil imel že drugo petletno doklado in da se mu všteje tudi funkcijska doklada, do katere prav za prav nema pravice, ker je bil kot nadučitelj le provizoričen, ne pa definitiven.
Precej k prvi subrubriki torej stavi finančni odsek predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Umirovljenemu nadučitelju Francu Peruciju zviša se pokojnina od letnih 270 gld. na 315 gld. in sicer pričenši s 1. januarjem 1888.
Dejanskega efekta pa to pri skupni svoti ne bode imelo, ker je deželni šolski svet proračunil za učiteljske penzije skupno svoto 12.600 gld. in sicer je tu za posebne slučaje bilo za naprej postavljenih v proračun 820 gld. Finančni odsek misli torej, da ni treba za Frana Perucija nasvetovano višjo svoto postaviti posebej v proračun, ampak, da se bode ta potrebščina pokrila iz pavšalne svote, namenjena za posebne slučaje.
V imenu finančnega odseka torej nasvetujem, da se pritrdi subrubriki „I. Penzije za učitelje 12.600 gld.“ in predlogu glede pokojnine nadučitelja Franca Perucija.
(Obvelja — Singenomnten.)
Kar se subrubrike II. tiče, nasvetuje finančni odsek, da se sprejme nespremenjena po proračunu v skupnem znesku 3.900 gld.
Pri tej priliki omeniti je poročevalcu peticije učiteljske vdove Ane Schillerjeve.
Prosilka prosi za odgojevalni donesek za zakonskega otroka, ki je bil rojen po smrti očetovi. Finančni odsek misli, da ni mogoče ustreči tej prošnji. Prosilka namreč uživa itak že pokojnine in odgoje-valnega doneska 390 gld., torej toliko, kolikor ji je sploh mogoče dati po zakonu z ozirom na §§. 69 in 72 deželnega zakona 29. aprila 1873. Tam je povedano, da ne sme vdova pokojnine in odgojevalnih doneskov za otroke dobivati več nego polovico tega, kar je umrli soprog ali oče poslednjič dobival vštevne letnine. Toliko že sedaj uživa prosilka Ana Schillerjeva in vsled tega ni mogoče, na postavni podlagi zvišati te svote. Torej je finančni odsek tega mnenja, da je odkloniti ta prošnja. Pač pa se naj prosilki pove, da, ako kateri njenih starših otrokov po §. 73. zgubi ta odgojevalni donesek, v tistem trenutku najmlajši otrok stopi na njegovo mesto.
Finančni odsek torej nasvetuje:
Slavni deželni zbor naj sklene :
Prošnja učiteljske vdove Ane Schillerjeve za rejni donesek za pozneje rojenega zakonskega otroka Ano se odkloni, ker je prosilki že toliko penzije in rejnih doneskov dovoljenih, kolikor dopuščata §§. 69. in 72. dež. zak. z dne 29. aprila 1873. Ob jednem se ji naznanja, da stopi njen, po očetovi smrti rojen
otrok Ana v užitek rejnega doneska 26 gld. tedaj, če kedo starejših njenih otrok umerje, ali če mu rej ni donesek neha v smislu §. 73.
(Subrubrika II. in predlog finančnega odseka obveljata. — ©ubrubrif II. mtb ber ginanjaušfcfjufš* ŠIntrag toerben angettommett.)
Subrubriko „III. Doneski za vzgojo“ 600 gld. nasvetuje finančni odsek nespremenjeno.
(Obvelja — Singeitommett.)
Pri „Miloščinah“ imamo precejšno spremembo. Deželni šolski svet nasvetuje 1.120 gld. Tu treba rešiti celo kopo peticij, katere merijo vse na to, da se miloščine ali podaljšajo , oziroma zvišajo, ali na novo podele.
Finančni odsek nasvetuje izmed teh peticij, naj se dovoli:
1.	Učiteljski vdovi Marjeti Junc dovoli se miloščina 80 gld. na tri leta pričenši s 1. januarjem 1888 iz učiteljskega penzijskega zaklada.
2.	Učiteljski siroti Luciji Schott podaljša se rejni donesek letnih 31 gld. 66 kr. iz učiteljskega penzijskega zaklada in sicer pričenši s 26. aprilom 1887, na tri leta.
3.	Pomožnemu učitelju Matiju Hiti-ju dovoli se miloščina 100 gld. na tri teta, pričenši s 1. januarjem 1888 iz učiteljskega penzijskega zaklada.
4.	Učiteljski vdovi Karolini Hočevarjevi dovoli se miloščina 50 gld. na tri leta, pričenši s 1. januarjem 1888 iz učiteljskega penzijskega zaklada. Iz tega zaklada dovoli se njenemu sinu Kunu Hočevarju rejni donesek letnih 30 gld. do dopolnenega 18. leta.
5.	Učiteljski vdovi Magdaleni Kratochwill dovoli se milostna pokojnina in za njene otroke rejni donesek v skupnem znesku 100 gld. na tri leta, pričenši s 1. januarjem 1888 iz učiteljskega penzijskega zaklada.
6.	Učiteljskima sirotama Karolini in Ani Malenšek dovoli se miloščina 30 gld. za vsako na 3 leta, pričenši s 1. avgustom 1887, iz učiteljskega penzijskega zaklada.
7.	Bivšemu učitelju Janezu Geigerju zviša se miloščina na 180 gld. na leto, in sicer pričenši s 1. januarjem 1888 iz učiteljskega penzijskega zaklada.
8.	Učiteljski vdovi Frančiški Pibernik dovoli se miloščina letnih 50 gld. na tri leta iz učiteljskega penzijskega zaklada, pričenši s 1. januarjem 1888.
9.	Bivšemu učitelju za silo Matiju Prašnikarju dovoli se miloščina letnih 60 gld. iz učiteljskega penzijskega zaklada na 3 leta, pričenši s 1. januarjem 1888.
10.	Učiteljski siroti Ivani Stuparjevi dovoli se miloščina letnih 50 gld. na 3 leta iz učiteljskega penzijskega zaklada, pričenši s 1. januarjem 1888.
Vsega skupaj znašajo torej nasvetovane miloščine 666 gld. 66 kr. Ako to pribijemo temu, kar zahteva deželni šolski svet, namreč 1.120 gld., dobimo svoto 1.786 gld. 66 kr., ali po odbitih krajcarjih okroglo 1.786 gld.
Nasvetujem torej v imenu finančnega odseka v subrubriki „IV. Miloščine“ vstaviti 1.786 gld. S tem se rešijo ob enem poprej omenjene peticije.
(Obvelja. — Singenommen.)
Subrubrikam V., VI., in VII., nasvetuje finančni odsek pritrditi nespremenjeno, kakor so stavljene.
(Obvelja. — Slngenommen.)
Skupna svota potrebščine znaša torej 19.536 gld.
Zaklado nasvetujem v imenu finančnega odseka nespremenjeno v znesku 8.478 gld., tako, da se kaže primankjklej 11.058 gld., katerega je pokriti iz deželnega zaklada.
Če se oziramo na to primanjkavo, s katero je obremenjen deželni zaklad po učiteljskem penzijskem zakladu in če jo primerjamo prejšnjim letom, nahajamo za leto 1883. v proračun postavljenih v to svrho 9.500 gld., dejanski uspeh znašal je 8.955 gld.;
1. 1884. bilo je proračunjenih 10.204 gld. dejansko, se je potrosilo 9.710 gld.; 1. 1885. znašal je prora-čunjeni primanjkljej 11.332 gld., dejansko se je potrosilo 9.060 gld.; leta 1886. znašal je proračunjeni primanjkljej 11.104 gld., dejanski efekt je bil 9.100 gld. 'in za 1. 1887. se je v ta namen v proračun postavilo 11.047 gld., torej približno ravno toliko, kakor sedaj. Ali gospoda, da se letos ni zahtevalo prilično več v pokritje tega pomanjkljeja kakor lani, to je naposled zgolj slučaj. Finančni odsek je bil torej tega mnenja, da bode potrebščina narastla in s to potrebščino vred tudi breme za deželni zaklad in zarad tega izrazila se je misel v finančnem odseku, ali ne bi kazalo o pravem času kaj ukreniti, da se deželni zaklad po učiteljskih pen-zijah preveč ne obremeni. Pot je naravna, iskati jo je z zavarovanjem učiteljev. Pri tej priliki nastane pač ta težava, da pri sedanji uredbi učiteljskih plač ni mogoče učitelje za višje doneske pritegniti. Vender je bil finančni odsek tega mnenja, da se je resno lotiti tega vprašanja in vsled tega mi je čast, poleg številk, katere sem navedel, nasvetovati v imenu finančnega odseka sledeče:
Slavni deželni zbor naj sklene:
a)	Proračun učiteljskega penzijskega zaklada za leto 1888. s potrebščino 19.536 gld. z zaklado 8.478 gld. in s primanjkljajem 11.058 gld., kojega je pokriti iz deželnega zaklada, se odobri.
b)	Ob jednem se naroča deželnemu odboru, da preišče, ne bi li kazalo skrbeti za učiteljsko pokojnino potom zavarovanja učiteljskega osobja. V ta namen poizveduje naj pri raznih zavarovalnih društvih, držeč se načela, da pri sedanji ureditvi učiteljskih plač ni zvišati odstotnih odtegljajev ter da je deželni zaklad pritegniti k dotični potrebščini s primernim stalnim letnim doneskom. O vsem tem stavi naj svoje nasvete v bodočem deželno-zborskem zasedanji.
To sta nasveta finančnega odseka in priporočam jih slavni zbornici v sprejem.
Predloga obveljata brez debate. — 23eibe 2in= trdge roerben oljne SDebatte angenotnmen)
15.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer:
15,	SRitnblMjet* ^erirfjt bc§ Jftedjettfdjaftd* bertti)i=3(u§frf)uffc§ iiber beu 9led)enjjfjaftš= berili be§ 8attbe§att§fd)uffe§, unb jtoac 5«:
a)	§. 4, deželne podpore;
a)	§. 4, £cmbe§uttterftu§uttgett, h) §. 5, občinske zadeve;
b)	§. 5, @emetttbeattgeiegeni)etien,
c)	§.	10,	osobne zadeve;
c)	§.	10,	^erftmaiten,
d)	§.	11,	splošne zadeve,
d)	§.	11,	2i£(gemetneg.
Poročevalec dr. Sterbenec:
Slavni zbor! Poročati mi je v imenu odseka za letno poročilo o §§. 4, 5, 10 in 11 tega poročila.
K §. 4. letnega poročila je pri marg. št. 8. navedeno, da je deželni odbor iz lastne moči dovolil za 4 mesece po 10 gld. Mariji Hlavki za nadaljevanje uka v umetnem vezanji na Dunaji.
Odsek predlaga, slavni deželni zbor naj blagovoli to odobriti. O drugih točkah tega paragrafa nima odsek nič omeniti.
§. 5. letnega poročila. Odsek za pregledovanje letnega poročila nima po natančnem pretresovanji vseh točk tega paragrafa nič omeniti in predlaga, naj se vsebina tega paragrafa vzame na znanje. Glede glavne bilance mestnega posojila ljubljanskega 1. 1886. v §. 5. stran 70 — 71 mi manjka še nekaterih po-drobnostij in torej danes o tem ni mogoče poročati, imel bodem pa čast slavnemu zboru poročati v eni prihodnjih sej.
§. 10. letnega poročila nam javlja osobne spremembe glede visoke zbornice in deželnih uradnikov. V prvem oziru ponavljam, kar je že naš velecenjeni gospod deželni glavar v 1. seji omenil, da je deželni poslanec gospod Faber umrl. Slavni zbor mu je svojo čast skazal, da je vstal raz sedežev. Blag mu spomin!
Seja prestane ob 2. uri popoldne. —
V drugem oziru, to je pri deželnih uradih je deželni inženir g. Witschl postal nadinženir in g. Hrasky je stopil na njegovo mesto; adjunktom je imenovan g. Anton Klinar, pa le začasno, ker mora poprej dejansko skazati zadovoljno službovanje.
Visoki zbor je deželnim uradnikom v zadnjem zborovanji dovolil doklade in nagrade, dotični so svojo toplo zahvalo primernim potom izjavili.
Janez Kozjek je prejel nagrado 50 gld. do petletne službene dobe v 1. 1889. Po smrti Hermana Tomana so povišani v službi in plači pri deželnem računovodstvu: Vinc. Vizjak, Jožef Paternoster in Janez Kozjek ingrosist extra statum.
Siroti Ani in Mariji Lušin prejele ste miloščino 50 gld. do 1889. 1. in tudi sirotinsko ustanovo 50 gld. Uršula Zanoškar prejela je miloščino 120 gld. do 1890 1. enako Marija Zapletov 60 gld. do 1889. 1.
Glede §. 11. letnega poročila odsek nima omenjati druzega, nego, da bi se poprosila slavna vlada, da dovoli okrajne blagajnice tudi še za 1. 1888.
Odsek torej nasvetuje glede vseh štirih paragrafov, o katerih sem imel čast poročati:
1.	Deželni zbor vzame ta poročila na znanje.
2.	Deželnemu odboru se naroča, visoko c. kr. vlado prositi, da se okrajne blagajne tudi 1. 1888. ne odpravijo.
(Obvelja. — Slngenotnmett.)
Deželni glavar:
Prihodnjo sejo določujem na petek, 16. decembra
t.	1. ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom:
(Glej dnevni red prihodnje seje. — Stelje %a* geSorbmtng ber ttadjffett @i|uttg.)
Finančni odsek zboruje v sredo, 14. t. m. ob
10.	uri dopoldne.
Občinski odsek jutri, 13. t. m. ob 5. uri po poldne.
Upravni odsek danes ob 4. uri popoldne.
Sklenem sejo.
&d)luß ber ^ung um 2 liljr nadpnittags.

Založil kranjski deželni odbor.
Tiskal J. R. Milic.