Štajerske vesti. —š— Božidar Flegeričeva slavnost pov:odora odkritja njegovega nagrobnika pri Sv. Boifenku na Ko'gu in spominskc piošče .na pesnikovemi domiu v Vodrancih v nedeljo d-ne 17. avgusta 1913. — A. Pri Sv. Bo'lfenku. I. Ob 10. uri slovesna sv. maša. II. Odhod na pckopališče. III. Slovesno odkritje nagrobnika. 1. Nagrcbni giovor. (Govori čaistni konzistr. svetnik gosp. Val. Cajnko iz Varaždina.) 2. Pesem: Bogu. (McJki zbor, besede Bož. Fle^eričeve, uglasbil A. Nedved.) IV. Odhod na Fiegeričev dom v Vodrance. B. Na Flegeričevera domiu v Vodramcih. I. Poz.drav gostov. (Govori načelnik 'cdbora za Flegeričev spomenik, g. Jos. Šinko.) II. Slavnostni govor z cdkritjem spominske plošče. (Govcri gosp. prof. dr. Fr. Ilešič iz Lj,u.bljane.) III. Pesem: Molitev za' slovanski rod. (Moški zbor, besede in nalpev zložH Avg. Leban.) Banket. Ljudska veselica z godbo, petjem, gavori iitd. Pri slovesni sv. maši in pri odkritju obeh spomenikov poje pommoženi središki pevski zbor pod vodstvom učitelja gosp. Fr. Serajnika. Zadnji vodi tud} godbene točke polnoštevilne sredižke narcdne godfoe, ki igra pri banketu in pri ljudskj veselici1. Za jedila in prjačo je- poskrbljeno'! Zaradi banketa (kuvert stane 3 K brez pijače) se je oglasiti do 15. avg. t. 1. pri cdborGvem biagajniku g. I. Kolariču v Središču; z oglasilom je istočasno vposlati omenjera znesck. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu! Vsa narcdna1 dtuštva dobrodošla. I)a ne bo kakega nespcTazunrljenja, se opomni, da se posebna1 vabila ne booo razpošiiiala. Odbor za Bož. Ftegeričev sPomenik. —š— Okrajna učiteljska konferenca za okraja Gcrnji grad 'n Vransko. SkiKno uredništvo! V št. 32. »Učit. Tcv.« je fešlo pod gornjim n.aslovomi porcičilo, h kateremu si dovdjujem par stvarnih popravkov. 1. K odstavku: »PoTočal je tovariš Pavel Flere iz Leluša. Prav vrlo mu je pomlagal1 pri tem tov. Pulko iz Garice.« Da bi mi pornagal, pač ni bili namen tov. Pulka, kakcT je tudi prav g-otovo, da ni bil ne njegov, ne moj reierat potreben kakšne mfidsebojne pcmoči. 2. Moj predlog za sprejetje Kruloeve »Moje pnve 5itanke« ni bil vladni, pač pa moj privaten, zakar sem- imel prav isto praivfco gaf staviti in zastopati svcje mnenje, kakor tov. Kelc za »Moje prvo berilo«. Zato1 je propade! torej moj in ne vladni predlog. — Povedano jasno in brez zavijanjia!! 3. Sprejet v poročevalčevi obliki tudi tov. Kelčev predtog ni bi4 — kar pa nai opravi g. poročevalec s svojo poročevalsko poštenostjo i'tr dostojnostio. ZahvaJjuioč se za priobčenje tega1 popravka bilježim' z odličnim spoštovanjem Pav. Flere. Letuš, 11. avgusta 1913. —š— Umrla je v Mariboru učitelifeva vdova in hišna posestnica Josipina Kranjčeva, stara 38 !et. Blag ji spomiin! —š— Kako skrbijo Nemci za svojo tnladino. S 15. septembrom se bc v novoustanovljeni nenrški dom za ubage dečke in učence sprejelo 6 učencev, in sicer 1 za lončaTsko, tapetniško, krojaško, slikarsko (2) ir. fotcgrafično obrt. Denar za to novo nemškutarsko pod-jetfe je dala Stidmarka in šulferajn1. —š— Tromesečni tečaji za kuho in gospodinjstvo se otvorijo na Cesar Franc Jožefa 1. jiubilejskem učiteljiišču šolskih sester v Mariboru< s šolskinr letom 1913 in 1914 po dopisu c. kr. deželnega šolskega sveta v Gradcu z dne 31. maja 1913, št. 3, 4371/1 1913. Sprejemajo se absolventinje učitcljišč, kakcr tudi' druga dekleta, ki se žele v kuhi in gospodinjstvu izcbrazitr. Začetek je 1. oktobra 1913, 3. ianuarja1 in 19. aprila 1914. —š— Zveza celjskih nemških vseučiliščnikov priobčuje poročMo o svojem delovanju, ki je v marsičem zanimiivo. Kranjski rojak iz Železnikov dr. Anrbrožič je vnemal zvezo, da se udeležuijie politiškega življenja na Slovenskem Štajerju. Zveza se je mnogoštevilno udeležiila ustano-vitve šulferejnske skupine v Gaberjah. —š— Pevcern pri Flegeričevi slavnosti za niioška zbora na pokopališču in na domu ob odkritju plošče na znanje, da bo ob 9. urv predpoldne, t. j. pred slcvesno sv. maša, pevska vaja v šolskem poslcpju pri Sv. Bolfenku. Ako želi kdo še sekiric, naj se r.enrudoma oglasi pri odborovem tajniku A. Kosiju v Središču. —š— Sv. Juri ob Šč. (Št.) Dne 1. avgusta je slavM 401etnico svojega službovanja naš nad vse priljubljeni nadučitelj Josip M.ihelič. Mirno in brez hrupa je bilo to slavje, saj skoraj nihče drugi ni vedel tega, razen domačega učiteljstva. Kot svojemiu priljubljenemu' šolskemu vodji mu je priredi! učiteljski zbor skromno, a vendar tako lepo> slavje. Po maši se je zbrala šolska mJadina v sobi 2. razreda, kjer je govoril slavijencu tovariš Kosi. Govoril je, ka;kor samo lahko govori tovariš tovarišu — učitelj učitelju. Dolga vrsta let je 40 let, dostr prevar, dosti truda in muk. Bili so tožni1 dnevi, malo veselih. A da'nes Iahko zre s ponosorn na svoje delo-vanje. Pfi slavnosti je bil navzoč učiteljski zibor od Sv. Duha, v katerega iimenu je čestital slavljencu tov. nadiičite1!] Sterniša. V imenu krajnega šofekega sveta je . čestital slavljencu g. dr. Kreft. Bilo je navzočih tudi nekaj druL?ih gospodcv v zirak ljubezni do jubilanta. Otroci so prednašali raz-lrčne pesemce in zapeli nekaj ličnih pesmi. Končno je govorila učenka VI. razreda K. Schulerjeva. Kakor kaže. napis na pročelju našega zavoda, si posvečal' vse svcje moči Bogu, dcmovini in miladini. Šlirideset let. dolga vrsta let! Štirideset let darovanih trudu' in delu, krasna doba živ-Jjenja. In to neumoTno' d'elo, ta trud in znoj štiridesetih let je posvečeno izobrazbi, posvečen miladint; nežnim cvetkaimi našega naroda. Našega slavljcnca vidimo osivelega, a vedrega in čilega po duhu in telesu1. Daiiies ob 40!etnici svcjega delo!vanja, lafrko gleda s poncsomi na cibdelano poije. na tisočeri sad. ki je zorel in dozorel potcm njegovega dela in truda. Danes še ni končana njegova po't, z besedo in deianjem bo še dalje delcval na1 šolskem poljii'. vcdr! mladino z zlatimii nauki za življenje, ji deiil isto bogastvc, ki ga rja ne sne, molji ne pojedo, ki cplermeniti srce i'n krepi dutia, ki nas povzdigne v popolnega človeka in1 nam da pravico d-o ponosa in spcštovania. Slavljencu, vellezaslužnem« rrražu, naj zadcstujejio tele besede: Bogu, domovini in miladini " v čast in blagor si posvečeval svaje dni, danes pa na dolga leta truda radostno si Ti ozirajo; oči. Irr sedaj tu v naših dušah, vroča želia hiti db neba: mrli domovini i'n mladinr Bog ohrani Tebe slavljenca! —š— Okrajna učiteljska konferenca za ormoški okraj se je vršMa dne 6, avgusta t. 1. v ormaški okoliški šoli. in sicer prvič tukaj: prejšnje konference so bile doslej prf Veliki Nedelji. Predlsednik konference c. kr. okra.jni šolski nadzornik gospod Matija Heric je imieiTOVal svojim naniestnikom: tovariša Franca Cajnka, nadučitelja pTi Sv. Bolfenku, zapisnikarjema pa sta1 bila izvoljena Ivan Vertot, nadučitelj na Runeču, in gospa Marija Poplatnikova, učiteljica pri Sv. Totnažu. — V. svojem poročilu je gospod' pjadzornik obširno in poučno razpravljal o učnem jeziktf ter podal zanimive podatke in migljaje iz svoje nadzorniške prakse in naglašal, da je z učnitni vn vzgojnimi uspehi v ormoškeani ©kraju zadovoiljen. O 1. referatu »Izkoriščanje šolskega vrta v smislu delovnega pouka« je poročali tovariš Adolf Rosina, učitelj' na ormoški okoliški šoli; o 2. referatu »Katere vrste normialnih šo'lskih zvezkov je po zaključnih določbah odtoka z dne 16. rnaja 1909, št. 3/3711/8 09, ©drediti za posamezne šolske kategorije«, je referiral tovariš Ivan Žolnir, nadučitelj pri Veliki Nedelji. Oba reierata sta obširno i-n stvarno poročala, ter so bila nju izvajanja in teze soglasno sprejete. O 3. vprašanjui se radi pornanjkanja časa ni raizpravljak). O stanju šotekih vrtov je poročal tovariš 2olnir, o okrajni učiteljski ktijiž-niict pa tovariš Rosina. Pri voiitvah so bili izvoijeni, in sicer a) v stalno kotiierenčni ©dbor tovariša Josip Rajšp, nadučitelj na ormioški okoliški šoli, in Anto-n Porekar. nadiučitelj na Humiu; b) v vrtni odsek tovariši: Martin Sailamun, nadličitelj pri Sv. Miklavžu, Ludovik Šijanec, nadučitelj prr Svetmjah, Jakob Preindl, učitelj pri1 Veliki Nedelii in Ivan Najžar, učitelj v Središči; c) v komisijo1 okraijne učiteljske knjižnice tovariši: Anton Kosi, nadučiielj v Središči, Anton Megla, nadučitelj pri Sv. Lenartu in Rosina. — Sklenilo se je Lavtarjevo račiunico II. in III. stopnjo uvesti, Medtem ko je I. stopnja tukaj že v rabi. Zaradi »Mojega prvega berila, ozirorma čitanke je komferenca sklenila, počakati eno leto na uspehe, ki jih bodo imeli v drugih okrajih z eno ali drugo knjigo, in se potem1 odločiti. Resclucija glede skorafšnje in nujno pcrtrebne uravnave naših plač je bila soglasno sprejeta. — Na koncu konference, ki je trajala nepretrgoma1 5 ur, se je predsedTiikov namestnik tovariš Canjko zahvalil gospodu nadzorniku' za njegovo1 naklonienost napram učiteljstvu ormoškega okraja.