St. 132.
V Maribora, sobota 11. novembra.       IV. tečaj. 1871.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po posti prejeraan. ali v Mariboru s pošiljanjem na dom. aa celo leto 10 ffold., za pol leta 5 gold., za četrt rta 2 MftM. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne SetMatopna vrste 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. ča so dvakrat in 4 kr. če so tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača sterapolj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne. vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški uiici hišn. štev. 220.
0 p r a v n i š t v o, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči. je v tiskamiei: F. Skata in dr., v koroški ulici hišn. št. 229.
Narodna tistoirnica na akcije.
Ko so leta 1868  nektori rodoljubi iz Štajerskega iu Trsta ustanovili  politični časopis „Slov. Narod", storili so to z namenom spremeniti ga v dnevnik, kakor hitro bode to dopuščalo število naročnikov, ter napraviti v Mariboru narodno tiskar-nico.  Pa troski  za ustanovljenje lista in deficiti prvih let so popolnem poglodali prvotni kapital od 5O0O gold.   in koncem preteklega leta protila je nevarnost, da zarad slabega materijalnega stanja pogine naš edini večji pol. list. Pa pristopile so nove rodoljubne moči, ki niso samo listu dale zopet trdno podlago, ampak tudi to, kar smo si toliko let želeli, z ne malim trudom in mnogimi žrtvami izveli;   ustanovili   sp  narodno   tiskarno. In novci za to podvzetje niso bili zavrženi. Komaj je nova tiskarna svoje delovanje začela, že ji je dohajalo toliko naročil, da ni mogla dobiti dosti de lavcov, vsa naročena dela hitro dovršiti.  In zdaj se v tej tiskarni tiskajo trije slovenski časopisi in tudi druzega tiskanja je toliko, da se vsak mesec mora pomnožiti število delavcev. Kazalo se je torej, da je za slov. Stajer in posebno Maribor živa potreba dobro  uredjena tiskarna;  kazalo se pa je tudi, da tiskarna v svoji sedanji velikosti ne more zadostovati vedno večini naročilom, da bo treba, jo povckšati in celo podvzetje razširjati na daljše kroge.
Tudi „Slov. Narod" s svojim trikratnim izdavanjem na teden, ne zadostuje niti tirjatvara sedanjega časa in našega narodnega razvitka, niti željam čitateljev. Pačje sramota za nas Slovence, da še uc zamorerao enega dnevnika, med tem ko imajo vsi drugi Slovani po eden ino več dnevnikov. Za premembo lista v dnevnik pa je treba večjega kapitala.
Dnevnik tudi ne more izhajati v kakem mej nem slovenskem mestu ,  on   more vspešno delati lc v središču Slovenije, v Ljubljani. Tam je na rodna moč najzdatnejša bodisi v materijalnem, bodi ei v duševnem oziru. ,,Slov. Narod" se mora tedaj preseliti v Ljubljano,  da bode glasilo vsega slov naroda, in se mora spremeniti v dncvuik,  da ne bode Slovencem treba si zraven njega še naročati nemšk dnevnik.
Iz teh razlogov so vsi rodoljubi z velikim veseljem pozdravljali namero sedanjih lastnikov nar tiskarne in „Slov. Naroda" v Mariboru, celo to podvzetje izročiti akcionarnemu društvu, ktero ga lože povckša do potrebne velikosti, kakor posamezni podvzetniki. Asocijacija je glavna ideja našega veka in po potu asocijacije so se še že vršila velikanska podvzetja. Med Slovani so posebno Cehi po takem združenji svojih moči dospeli do iste stopinje vseobčnega blagostanja in narodne ne odvisnosti, ktero ves svet občuduje.
Slovenci dozdaj še nimamo ne enega narod nega podvzetja po smislu vzajemnosti; in vendar je za nas poslednji čas, da svoje materijalne moči sami v svoj prid  rabimo  in   ne ostanemo vedno sužniki tujega kapitala.
Akcijonarno društvo, ktero sezdaj snuje da prevzame tiskarno in „Slov. Narod", je I v dvojnem oziru največe važnosti za nas Slovence prvič v mate rij al ne m  oziru. V njem bodemo imeli prvo asocijacijo, v kterej bo domači kapital domačinom donašal obresti, in kakor smemo upati
obilne obresti, kajti tiskarna bo imela obilo naročil, pa si bo tudi sama kot založnica lehko priskrbela dosti tiskanja, tako da ji nikoli dela ne bode ponnmjkalo. Posebno koristno za tiskarno pa bo, da bodo akcije lastnina več sto slovenskih rodoljubov, med kterimi bo dosti takih, ki potiv-bujejo v svojih kupčijskih in drugih podvzetjih mnogo tiskovin in ki kot akcionarji bodo gotovo svoje tiskovine dali napraviti v tiskarni, kterc solastniki so oni sami. Trgovci in obrtniki, advokati, notarji, duhovni vsi ti potrebujejo dosti tiskovin in večina dozdaj podpisanih akcijonarjev spada med te stanove. V takih stvareh izveden mož, ki je pregledal imenik dozdaj podpisanih akcijonarjev, mi je trdil , da, če vsi ti akcijonarji dajo tiskati svoje tiskovine v eni tiskarni, ima ta dela za 15 do 20 stavcev. Za toliko dela pa sedanja tiskarna nima niti zadosti prostora, niti zadosti priprave in strojev. Tiskarna se mora torej povekšati; pa ne samo povekšati, ona se mora tako prestrojiti, da
Kapital od 50.000 gold. bo zadostoval za Ustanovljenje đrOge tiskarnice V Ljubljani, za premembo ..Naroda*' v dnevnik, za napravo lijografije in za kujigotrštvo. Pri takem podvzetji pa se mora misliti tudi nu prihodnjost. Za društvo bo sčasoma, ko se razširja njeno delovanje, gotovo koristno in potrebno, da ima svoje lastno poslopje, ker potrebuje precejšne prostore za tiskarno, vredništva listov, zaloge knjig itd. Če si društvo kedaj omisli lastno poslopje, si lehko tako preskrbi, da v ineiuu prostor najdejo tudi druga narodna društva v Ljubljani, postavim Čitalnica, Sokol itd. s eno besedo, društvo lehko sezida že davno zaželeni ..narodni d o in
Naj se tedaj v pravilih že zdaj izreče, da si društvo pridržuje pravico, društveni kapital na 100.000 gold. povikšati po izdavan ji akcij, ako bi se kedaj potreba do tega pokazala.
Komur je mar za naš narodni napredek, naj nc zamudi, stopiti v kolo akcionarjev tega prvega
društvo zraven mariborske tudi v Ljubljani i m a j slovenskega akcijonarnega društva ter pomagati, v
vojo lastno tiskarno. Obe tiskarni, mariborska in ljubljanska bi bili pod enim vodstvom ino v taki zvezi, da lehko druga opravi, kar bi druga imela preveč naročenega dela.
Mariborska tiskarna se nikakor ne me opustiti, ker ne da ima samo zadosti tiskanja za mesto in za Stirsko sploh, se bo torej zmirom rentirala, ampak ker je tudi v narodnem oziru neobhodno potrebno, da imamo štirski Sloveuci svojo tiskarno — za naše lokalne liste, brošure n knjige. V Ljubljani pa tndi moramo imeti svojo tiskarno za tiskanje dnevnika in drugih listov, ki jih vendar ne moremo pustiti v drugih tiskarnah tiskati. Obe tiskarni skupaj bodo torej plodonosno podvzetje za akeijonarje.
Pa tudi  v duševnem  oziru bo to akcij« -narno podvzetje neizmerne koristi in važnosti za nas Slovence.  „Slov. Narod'* je dozdaj lastnina tiskarne, torej treh privatnih podvzetnikov. Od teh se nc more tirjati,   da hi v politični   list vtaknili toliko kapitala, koliko ga jc treba za dnevnik. Se to bi jim ne mogli zameriti, ko bi v za opozicijo unlnc liste nevarnih časih v strahu zarad prevelike denarne izgube list hoteli plašljivo vodjen imeti ali ga celo opustili. Akcijonarji pa, kterih je že zdaj blizo 200, bodo gotovo skrbeli, da dnevnik dobiva zmirom več naročnikov in tako hode časnik, kteri zdaj kot trikrat na teden  izhajajoč popolnoma na trdnih nogah stoji, ker izplačuje lehko vse svoje stroške, lehko izhajal in se ne bo treba bati, da bi v nevarnih časih opešal. Vse politiško obnaša sanje lista pa bo zopet odvisno od vseh narodnih akcijonarjev in ker so med temi že zdaj zastopani skoro vsi odličniši neovdvisni slov. politikarji, bode „Narod" v pravici zastopal polit, mnenje vsega slov naroda.
„Slovensko tiskovno akcij o narno dru štvo" zaznamuje tedaj za nas Slovence vesel na predek  v materijalnem   in duševnem oziru; Slo venci pa so pripoznali imenitost tega društva, ke so v malo dneh podpisali že polovico potrebnega kapitala, to jc:  25.000 gold.; ostala polovica pa se bode gotovo tudi zdaj podpisala, ko se je oklic razglasil. Ta vspeh je tem veselejsi,  ker se j udeleževalo veliko število posameznih rodolju bov iz vseh krajev Slovenije in vseh krogov, kar zopet garantuje celemu podvzetju, plodonosno de I o vanje.
dvojnem smislu zidati naš narodni dom.
Dr.
J. V.
]?fagjar AiHliiissv na čelu.
Cesar na prvi mah nismo mogli prav verjeti, s čemer ni nobeden narod v Avstriji zadovoljen, kar bode morda državo v valovje pehnilo, kterih se mora razbiti: to se je zgodilo, — Ma-gjar grof Andrassv bode prevzel po padci Beusta izprazueno mesto ministra zunanjih zadev za celo monarhijo.
To je nesreča za državo, posebno za nas Slovane, ker Andrassv na čelu zunanjih zadev cele države ne pomenja nič drugega nego znotraj brezobzirno, brezpravno zatiranje slovanskega gibanja in na zunaj — vojno s slovansko Rusijo, ohranitev Srbov , Bolgarov itd. pod jarmom turškega gospodarstva ali zamenitev turškega z inagjarskim jarmom. Cigansko brezvestno magjarsko gospodarstvo, ktero je azijatskega rodu grof čez ubogo Hrvatsko prepregel, — prenesel bode tudi k nam; in kakor so Slovaki v lastni hiši tepeni sužnji, tako magjarski fokoš tudi nam Slovencem žuga.
Kot privatna osoba ima Magjar Andrassj, kteri bode zavzemal najvažnejše mesto poleg cesarja, take lastnosti,  ki ga nam morajo oduriti. Kakor Macchiavelli-ju je njemu vsako sredstvo za dosego njegovega namena dobro. To je dokazal v vsem dozdanjem svojem delokrogu. Postavivši na Hrvatskem lopova Kaucha na banski stol, dovolil mu je da je deželo drl, pravosodje in javno moralo z nogami teptal,  neodvisno javno mnenje zadušil in našo sosedno zemljo v razmere dotiral, kakoršne so vladale po drugod za časa španjske inkvizicije ali francoske   strahovne  vlade pod Robespierom. To jc bila Andrašijeva sila in magjarska surovost. A to mu ni bilo dovolj.  Po pregovoru: kakoršen je malopridnež,   taki misli da so drugi,  zval je hrvatske rodoljube k sebi in — jim denarja ponujal za izdajo domovine (Zatočnikovcem.) Tu pošteno odbit, dovoljeval je denar hrvatskim „petro-lejcem" Starčevičevcera in vse kar se je pod njegovo egido tam storilo, je magjarsko barbarstvo, kterega so ti otroci Hunov seboj prinesli, ko so nagi med Slovane v Evropo prijezdihali.
Kakor se je nepošteno obnašal nasproti Hrvatom, jim nobene obljube ni držal, tako se je ob-
našal Magjar Andrassy proti Srbom. Prnoritev kneza Mihajla je bila samo Magjarom na korist, kteri imajo poželenje po Bosni in sploh po balkanskem poluotoku. Varujem.« se trditi, da bi bil Andraši morilcem roko vodil. Ali v Ogerski izhajajoča rZastava** je trdila pred malo časom, da Andrassv ni tako daleč od ljudi, ki so bili v mo-ritev zapleteni, kakor bi moral biti. In Andrassv. kterega magjarski porotniki so Miletiča na eno leto v ječo vrgli, ker je tatu Rauclm tat rekel, ni tožil „Zastave", dasi je njena trditev prešla v vse liste. Če pa tudi na vsem tem ničesa ni, kako je delovala rnagjarska intriga dozdaj na jugu, to se je iz prejšnjega strahu in strašljivega obnašanja srbske vlade dosti jasno videlo. Povsod je hodil zvit kot kača, nezanesljiv v držanji besede kot cigan, njegov rojak. V dokaz poslednjega naj služi to, da si je moral od srbskega o brsta Orcškoviea javno očitati in dokazati pustiti, da ni mož beseda.
Na čelu avstro-ogrsko vlade hode torej Andrassv nalog postavil si, vse Slovanstvo pogaziti. Kako bode to storil in s čim, to vedi prorokica ciganica iz magjarske pnste. Magjarsko betjarc naj sloboduo vodi proti Rusom in Srbom, dvajset milijonov avstrijskih Slovanov nema nobene poželjivosti marširati na Rusa ali sorodnega Jugoslovana. Ako se on spusti v boj, doživel bode »oaodo, kakor jo je pri Viiagošu. kjer se je on in njegov rod proti cesarski rodovini boril, ktero bode zdaj z enako politiko upropastil.
Sicer pa je menda več dima nego ognja. Zdaj ko bodo Audrassy-ja pred seboj imeli, bodo se prepričali o njegovi puhlosti, ktero je pokazal povsod, kjer je bilo treba kaj storiti. Dozdaj so ga lepo za nos zvodili Srbi : Hrvati so se kljubu njegovemu diplomatiziranju s surovostjo, pod njegovo vlado povzdignili k moči kakor jo niso imeli, Slovaki in Romani že zdaj strah delajo njegovim rojakom zarad prihodnjih volitev. In — Rusi so že drugačnim „ diplomatom'* nos zavijali.
Kar se tiče notranjih stisk, ktere nas v nastopajoči magjarski eri čakajo , bodenio jih prestali in premagali, kakor so naši dedje prestali krvoločne napade iz pravljice pod imenom Peso-glaveev znanih magjarskih sorodnikov Avarov in Hunov, in so uas zaplodili, da nas je Slovanov „kakor listja in trave." In morda Andrassv-evi Magjari prej sprevidijo, da rSlovan Jf» človek1* nego si denes mislijo, ko bodo vsej monarhiji na Čelo posadili pkralja Andrassy-a."
Domače in slovanske novosti.
— Podnaslovom rSlovenski rodoljubi i slovenski napredak- prinaša „Obzor"» glasilo hrvatske narodne stranke, obseg oklica kteri je v rSlov. Narodu*' zval slovenske rodoljube k udeležbi osnovanja narodne slovenske tiskar-
Listek.
Začetek lsi\ anl b&Slse <loline.
(Po narodni pripovedki.}
Pred kratkim se je v Ameriki velik kos zemlje pogreznil in voda ga je pogrnila ter jezero na njegovem mestu napravila. Omenil je rSlov. Nar." tedaj, ko je bralcem (v „raznih stvareh") tO naravno prikazen pravil, enakega prigodka na Gornjeavstrijskem in rekel je, da take prikazni so resultat delovanja vulkaničnih in neptuničnih moči v notranjem naše zemlje, ktere so v praveku tudi žc razmero med suhim in mokrim elementom pre-drugačile in še sedaj ne počivajo. Mnogo sedaj auhe Evrope je bilo v predhistoričnem času pod vodo, in narobe. Historičnih dat o tej reči nimamo, pa pravljice nam hranijo pripovedi o nji.
Spominjamo tu na veliko revolucijo v naravi, ktero nam Vergil pripoveduje, ktera jc planjavo ▼ sredi Azije, Afrike in Evrope zalila in tako te tri dele sveta ločila.
Tudi naše ljudstvo hrani mnogo takih pripo-vedek in ne bode nezanimljivo jih brati, če nam
niče in spremembe našaga lista v dnevnik ter končuje svoj članek z naslednjimi bratskimi besedami: ^Tndi vi hrvatski (rodoljubi) no odtezajte se, ker lehko morete pripomoči in upotrebiti priliko bratske vzajemnosti. — Mi od vsega srca s hrvatske strani kličemo: 7. i vela ujedinjena , jaka in napredna Slovenija!** na ponos in korist vzajemnosti naše! Mi smo na jugu enako eno kakor so prsti na eni roki. Palec so Bulgari, pri njem so Srbi, v sredi so Hrvati, pri kterih stoje Slovenci iu po številu mali Črnogorci : a vsi skupaj činijo levo roko telesa slavjanskega, levica kot v parlamentu zato, ker smo demokrati ne samo med Slovani nego tudi med vsemi narodi evropskimi. V tem edinstvu in v tem vzajemnem interesu po kulturnem napredku in narodnosti, geografienem položaji in politični -potrebi, kakor tudi po zahtevih novodobne asocijacije — leži bodočnost naša, — akn se bodemo bolj nego dozdaj med soboj podpirali in spoznavali, in zmerom izpoznavali, da eden brez drugega nismo nič, niti ne moremo biti, dokler nam rrajou t. j. palec na roki, sovražnik v lisičji pasti drži. Plemenska posebnost nam jo košulja (srajca), jugoslovensko edinstvo nam je suknja 'surka) in vseslovanstvo nam je kožuh ali bnuda. To je treba da vemo, kakor to dobro vedo Nemci in Mfagjari, kteri zato s svojimi mag-jaroni sovražijo ^Pemce in Kranjce," in podpirajo Kvaternik-Starčcvičevce — petrolejce. Ker to naši protivniki vedo in na svojo korist upotrebljavajo, kakor se je pri nnagodbi" videlo, sramota bi bilo za vse čase, da bi mi za to ne vedeli in nebi hoteli upotrebiti."
— Kranjski šolski svet Nemce strasno v oči kolje, ker nt iz prusomanov in germanizator-jev sostavljen. Stara rPrcsse" npije, naj se zdanji šolski svetovalci odstavijo. To zahteva od prihodnje i H*-ni «4 k. o vlade! Torej nemško in ne avstrijsko vlado bomo s Kellerspergom dobili poleg Andrašija. Avstrija je res, kakor ^Pokrok" pravi nornišnica postala.
— Iz Zagreba sc piše iz hrvatskih narodnih krogov v praško nPolitik" o zaobračaji hrvatske politike pomnenja vreden članek, kterega konec se tako-le glasi: Odkar so udje ogrske vlade svoj vpliv porabili v to, da je bil hrvatski zbor tretjekrat odložen , da bi imeli več časa zoper češko poravnavo intrigirati; odkar so udje te Ogrske vlade ta čas v to porabili, da bi zadovoljstvo dežel in ljudstev Avstrije nemogoče storili, da bi absolutizmu pot pripravili in mogli brutalno postopati zoper slovanske rodove; odkar je imeniten ud ogrsko vlade pregrešno uzroČil punt na hrvatski zemlji, da bi lojalnost hrv.-slav. naroda očrnil in kroni sami nasledko zadovoljstva cislajtanskih Slovanov v zmotljivi luči pokazal: z eno besedo, odkar se ogrska vlada s sovražniki Slovanov identificira, — od tedaj hrvatski narodni
stranki ni mogoče , s to ogrsko vlado se pogajati. Andrassy, njegovo ministerstvo in njegova stranka so se očitno pridružili tisti druhali, ki si je postavila zatiranje Slovanov in pogin Avstrije za glavni namen; hrvaški stranki ne ostane drugega, kakor pristopiti oni stranki, ki se poganja za interese slovanskih narodov in obstanek vkupne monarhije. Noben pošten Hrvat ne more tirjati, naj bi se s sedanjo ogrsko vlade paktiralo; to bi bil bratomor, bil bi samomor. Naj le grof Andrassv na dunajskih in rakoviških lavorikah počiva, 15. januar 1872 ga bo še prezgodaj izbudil. Upajmo pa, da jutranja zora tega dneva bo ob enem večerna zora Andrassvjeve oblasti. Cis- in translajtanski hegemoni bodo od sedaj naprej hrv. narodno stranko našli v vrstah vseslovanske opozicije."
— Tiskovne pravde gospodov J. Miška toviea, J. Vončino in KI. Božiča (lastniki in vred-niki „Zatočnik-a" ln rBranik-a") so se končale. Pri petrinjskem polkovnem sodništvu se je oznanila razsodba najvišega vojaškega sodništva na Dunaji, da je urednik MCiškatovič v 5 pravdah za nedolžnega spoznan. Med temi pravdami je tudi ona z baronom Rauchotn zavoljo Iimito-soli in direktno je tako prejšnji ban od najvišje vojaške sodnije za goljufijo obsojen. Lepo priporočilo za njegovega pokrovitelja, bodočega državnega kanclerja grofa Andrassy-a!
— Ruske „Hirževija Vedomosti" pišejo: — „Zdi so, kakor bi na Avstriji ležala kletev zle osodc. V poslednji čas je bilo videti, da se brezdno zaceluje; ali naenkrat se zopet pokazuje, da sc je zopet odprlo. To pa se ni zgodilo po želji in prizadevanji avstrijskih narodnosti nego po rovanji sebičnosti, ki ne dela v interesu nobene častne stranke. Nasledkom tega se pokazuje prihodnjost Avstrije jako temna. Mir v Avstriji je bil mogoč in že jako blizu uresničenja. Ali Avstriji ni nikdar prisojeno , da bi se prijela ob pravem času reši-teljnc ideje. Tudi nemški živelj bode po novi zmeni slabeje postavljen nego je bil doslej, ker se bode ktnalu prepričal, da ga bodo za motijo rabili, s ktero pometo svobode in prava narodov, in kasneje pride tudi vrsta na njih , ko se zvrši centralizem. Ni dvombe, da bi bila občna svoboda lepše zavarovana , ko bi vsaka naroduost imela svoje središče.'"' — Drug članek Slovanom dokazuje, da so s padcem Iiohenwarta vsaj to pridobili, da se povruo k zdaj edino rešilni vscslovanski politiki, in prigovarja Cehom naj od svojega programa zgodovinskega prava prestopijo k narodnemu slovanskemu programu ediustva. Ta Članek se veda jo vzbudil med Nemci velik strah.
Dopisi.
Iz MiiMJu n«-. 8. nov. [Izv. dop.] Te dni je bil shod ljubljanskih rodoljubov zarad usta
kedaj oživi nabiralec pravljic, ki sedaj samo med ljudstvom še žive. Denes hočem tu le euo priobčiti .
Svoje dni sta stala na gričih , ki obdajajo mično lavantinsko, nekdaj slovensko dolino na Koroškem dva grada. Gospoda teh graščin sta se rada imela in prav gostokrat drug druzega obiskovala. En večer, ko je ravno eden toh dveh drugega obiskal, začneta se živo pogovarjati o neumr-jočnosti človeške duše in sploh o vprašanji ali človek po telesni smrti neba biti, ali nc, kako jc ua onem svetu. itd. Ni jima bilo mogoče, zediniti svojih misli, nista mogla dognati svojega prepira. H koncu se pogodita, da bodo tisti, ki pred drugim umrje , prišel še živemu pravit, kako je na onem svetu. Oba trdno obljubita držati se trdno nocojšne pogodbe in obiskovalec ae potem loči od prijatelja ter stopi v ladijo, da bi se vozil v svoj grad, kteri je stal ravno na drugi strani jezera, ki je polnilo sedanjo lavantinsko dolino. Ta gre k počitku. Pa komaj dobro zaspi, ko se mu prikaže njegov prijatelj. Povpraša ga, kako pride to, da je zdaj še tukaj. Oni odgovori: „Sinoči, ko sem sc peljal čez jezero domu, ostane vihar,
prevrže ladijo in utonil sem." — „No tako mi pa povej, kako jc na onem svetu!" — „Ni tako, kakor si Ti rekel, pa tudi ne tako, kakor sem jaz mislil." —To besede izgovori in izgine.
Njegov prijatelj, ves začuden, premišljuje celo noč kar seje zgodilo. Drugo jutro sc pelja v grad svojega prijatelja in mu misli povedati svoje sanje, kar ni verjel, da bi bilo res, kar je po noči čul in videl. Pa prijatelja ni bilo doma in hlapci so rekli, da ne vedo o gospodu nič druzega, kakor da je šel včeraj svojega prijatelja onstran jezera (to je ravno tega gospoda, ki jih je vprašal za njim) obiskat. Zdaj se graščaku dozdevati začne, da bi bilo le mogoče, da je tako, kakor je nočna prikazen pravila. Da bi se prepričal resnice, da on grič prekopati in ko je voda po prekopu odtekla, najde utopljenega pri jatelja na dnu jezera.
Dno jezera se s Časom posuši, ljudje začno tam orati, sejati in se naseljevati, in tako je postala iz prejšnjega jezera sedanja lavantinska dolina. V.
lovljenja akcijonuruega društva „narodne tiskar lin' ' ki se prevzame od društva F. Skaza in dr.
* „Slovenskim Narodom" vred. in se poslednji list
* premeni v dnevnik.
Zbor je bil, dasi so se posamezni rodoljubi samo malo ur pred shodom povabili , skoro od vseh povabljenih , kterim je čas udeležiti se pripuščal in kteri so v Ljubljani uazoči bili, obiskan. Udeležilo so je toga shoda okolo 4o rodoljubov. Kot predsednik se je enoglasno gosp. Peter Kozler in kot zapisovalec gosp. P. (Iraselli izvolil.
(losp. Fr. Kapuc iz Maribora, solastnik narodno tiskarnice Fr. Skaza in dr. in „Slov. Naroda" se zahvaljuje za tako obilno udeležbo tega shoda od strani ljubljanskih narodnjakov, razvija v kratkem zgodovino „Slov. Naroda" in narodne tiskar-uice, omenja posebno onih časov, ko se jo po za-diisenji izvrstnega „Slovenca" občna želja čutila, tla bi se političen časnik v Ljubljani ustanovil. Ali časi, takrat zarad znanih uzrokov niso bili v Ljubljani Ugodni, in našli so se vsled tega žrtvo-priprnvni možje na vshodnem severu Slovenije, na čelu njim posebno gosp. dr. Ferd. Dominkuš po izdatni materialni podpori in gosp. dr. J. Vošnjak po svoji neutrudni delavnosti, ki so s pomočjo drugih znanih rodoljubov iz Štajerskega, iz Trsta, kakor i/. Koroške „Slov. Narod" ustanovili, daje branil v onih burnih časih našo narodnost in solidarnost slovansko, budil Slovence na delo in jim kazal pravo pot v politiki. Urez 5000 for. tO žrtvovali oni narodnjaki za ustanovitev narodnega organa.
Ker je list prvo leto komaj f>00, drugo črez 1100, tretjo črez 7<>0 iu zdaj v svojem Četrtem leČaji še le črez 800 naročnikov imel, jc po takem prva tri leta materijalno žrtvo zahteval. Še le v četrtem letu je list brez izgube izhajal, kor naročnina 800 naročnikov vse stroške lista poravnava. Z zadovoljstvom se more poročati, da „Slovenski Narod," ki zdaj okolo 900 naročnikov šteje lehko izhaja iu h tem žrtvo prvih let deloma vračati začenja.
Oua pasivnost „Slovenskoga Naroda" je /budila pri, prezgodaj umrlemu Toinšič-u misel, s pomočjo denarnih rodoljubov lastno tiskarnioo ustanoviti, da je mogoče v njej list za boljši kup, in brez da bi sc tujcem dajal dobiček, tiskati. Kavno o času smrti Tomšiča se je njegova misel izpolnjati začiujala, ker sc je „Slov. Narod" od 18. julija v svoji lastni tiskarniei tiskal.
Ali celo narodno podvzetje je zdaj v rokah samo treh rodoljubov.   Bati se je, da vsled smrti enega  ali dveh,  ali   po  kakih drugih razmerah celo podvzetje v tuje roke pride. Sicer pa je tudi narodno, da narodno podvzetje sprejeto iz narodnih krogov   so   zopet narodnim krogom vrne.   To je misel onih, ki so želeli ustanovitev akeljonarnega društva. „Slovenski Narod" bode vsled tega, da se   kot   akcijonarji   vsi  merodajni  narodnjaki iz cele   Slovenije   udeležijo,  v resnici organ cele narodne straukc, ti.skaruiea  hode zavod, pri kte rem je udeležiti se  vsakemu  domoljubu mogočo, tako, da to podvzetje representira v sebi od vseh želeno Slovenijo po inteligenciji in kapitalu, ktero ,,S1. Narod" itd začetka svojega izhajanja do denes   tako odločno zagovarja. Celo početje, ktero že  zdaj na trdnih uogah stoji, bode  s tem, da so vsi  domoljubi iz cele Slovenije iz patriotizma iu materijalno angažirani, bode še  krepkejše po stalo, (ilede na vse tu in na druge razloge, sklene govornik,   misli da je storil svojo dolžnost, ako je nekoliko korakov storil zarad ustanovitve akcij jonarnega društva
Na to poprime gospod dr. Razlag besedo i u v izvrstnem   govoru  poudarja,   da  mu  je Še
preseli, kder bode imelo gotovo celo podvzetje duševne in materijalne podpore dovolj. Sieer obžaluje da se gosp. dr. Janezu Blehveis u denašnjeinu važnemu shodu udeležiti ni bilo mogoče, možu, ki je že toliko let za Slovenijo tako marljivo delal, ki je najstarši in prvi na polji političnega delovanja bil iu ostane.
Gospod dr. Razlag poudarja na dalje, da smo zmerom za napredek ali da nam nikdar na misel na pride kteri koli stan naj menj duhovenski perhorescirati, čegar zasluge za razvitek slov. narodnosti in naš naroden boj ne tajimo. Omenjuje še važnost lista v Ljubljani, posebnu akn se v dnevnik ■premeni, njega potrebnost, da konkurencijo dela tujim listom i. t. d. sklene s tem pri-stavkom, da sicer denes nemarno pravice o ničemer sklepati, temuč samo želje izreči iu da on želi, da bi ,,Slov. Narod" z narodno tiskarnico vred v Ljubljano preselil. (Konec prih.)
41»41 RV. It riStlOf-H. 7. unv. [Izv. dup.| Županstvu v občini sv. Krištofa se je obrnilo s pismom dne 14. p« s. L"), avgusta na županstvo Paternion proseč za neko osebo izdajo poselsko knjižice; ker odgovora ni bilo, se je 80. pos. 81, avgusta in tretjič o", pos. S. oktobra prošnja ponovila toda odgovora le ni bilo in 25. pos. tudi 2;">. okt. sg je to naznanilo c. kr. okraj. glav. v (■olje in posredovanja prositi« Dne (J. nov. je prejelo županstvo sledeči odgovor:  Nr. 754,
An das lobliolie (iemcindeaint zu St. Krištof! Ani 8. d. laugten von lOblieh selbeni drei /usehritten suh Nr. f>-4<i iu k r a i u c r is c h en Auf-satz hieramts ein, nachdem aber allhier die deutscbe Aintskorrespondenz eingefllhrt ist, so vvolle man, um den Ersnchen entsprechen zu konucn, solehe iu deutscher Uebersetzung, beim Mangel dieser Sprache kundigen Pcrsonen auher gelangen lassen. wo man sodann Ubcr den Sachverhalt aufgekliirt uicht Kuumen vvird, dem gestellten Ersuehen des ehesteiiH zu entsprechen,
1 Tpbrio'flnu   *vSi>«l    VS<-»i.,.»..1-*       .1..«..    !—    t - J-
Kiirnten die Aintskorrespondenz uur in deutscher Sprache gefllhrt vvird, daher in kilnftigen FJillcn derlei Anliegeu in deutscher Schrift gcstellt \verden vvollen.
Ortsgetneinde Vorstehung Paternion, 4. No-bra 1S 71.
Steiner m. p., Oemeinde Vorsteher. Tu sanici govori, in sveti kako jo v tej Avstriji In v slovenskih deželah z ravnopravnost jo Slovencev, kako si moramo Slovenci dajati v obraz biti, in nas niti p o z i t i v n i d r ž a v n i z a k o u i osnovnih postav ne varujejo! Potem pa se Nemci širokoustijo, da ho — pravični!?
Iz  IHlllllJil*      DOV. j Izv. dup.j Kamarila! Ta pozabljena skrivna pošast se zdaj zopet začne po   diiunjskih   krogih   imenovati.   Beust jc padel, a nihče prav ne ve kdo ga je vrgel. „Ustav nost" nc,  kajti sicer bi bil moral ta „rešitelj Av strije" pot pod noge   vzeti,   ko je v delegacijah visoko vojsko itd. zagovarjal, ali pa ko je lloheu-vvartu nogo   podstavljal.   Zdaj  v tihi kabinetski suhi, za političnimi kulisami gaje zadela politična smrt,   torej je   padel  vsled početuega delovanja najvišjih dvorskih krogov.   In tisti vpljivi, ki so to avstrijsko moro bolni državi s prs vrgli, naložili so jej drugo moro,  Magjara Audrašija, vse tiho, vse iz lastne oblasti, ne vprašuje voljo „parlamentov" niti javnega mnenja.   Beust je mrtev bug ga odnesi, kamor že bodi,  pugledimo njego vega nasleduika, zakaj je prišel, kaj če, in kako hode od narodov sprejet.
Domišljato se dveh govoric iz zadnjih dni ki nam morajo zdaj zopet na misel priti iu razla
zarad potovanja srbskega kujeta k ruskemu carju iu istopriličua izjava belgrajakih meščanov za pauslavizein. Dunajski ln inagjarski listi so precej tudi slutili nekaj zveze teh obeh reči in rekli: da je Hohenwart (!) kriv preobrata v Srbiji. Po vsej pritiki iu vsej verjetnosti pak je stvar ta, da se je Magjar tako ustrašil srbskega potovanja in ruskega sprejema, da je cesarju namalal strah pred Slovanstvom iu s tem sam svetoval, mu naj Beusta odpusti in njemu vajete v roko da, češ : jaz bom že nagnal te Slovane, Ruse iu Srbe itd.
Beusta se ve da nihče pošten ne obžaluje, da mu je piijatelj Andrassv od zadej križ s kolenom upognil in ga zleknil po tleh. Ali zdaj je Magjar kapelmojster iu ples se bode začel. Zraven njega bode ali strogo nemško , ali pa ultramoutansko-reakci jouanio-sabljarska takrajlitavska vlada. Sicer se pa Andrassy-a nemarno posebno bati. Prokleto si bode hitro rogove odbil iu minila ga bode ča-stilakomuost, ko bode takoj spregledal, da je prav za prav vsem narodom po nevleči. Saj je že zdaj giuljivn, kako Magjari sami šobo napenjajo; od očeta Deaka počeuši pa do bedastega (laborja ali Sandorja so vsi vprek nezadovoljni da magjar-človek pusti veliko magjarsko državo pa gre k „Švabom" na Dunaj. In Nemci, oh tem se že tudi koža ježi pred njim, poleg tega jo pa te velike, izobražene, omikane, kulturne, prve duhove med narodi, te Nemce vendarle noter čea ušesa sram, da bode Magjar čez-nje gospodaril. Zato si ginljivo prizadevajo preveriti ga, da je na Ogerskem bolj potrebeu. — Samo počakajte, Beust je imel malo prijateljev, Andrassv pa kmalu ne bo imel nobenega in šel bode osramočen proč, — nepremagavši ni Rusa, ni Srba, niti polomivši naše slovanske opozicije, ktero bog poživi!
rešiti   se žo  lanjsko   leto eno- Igftti pomagati, kako je prišlo do nenadnega kaosa
le zdaj mogoče glasno od narodnega kluba sprejete nalogo, s Štajerskimi rodoljubi zediniti, da se večji politični organ kakur hitro mogoče v Ljubljano preseli. Gospod deželni glavar misli, da je zdaj čas za to prišel, da je zdaj najlepša prilika, da sc narodna
kakor je zdaj  videti.     Politik" je  bila prinesla vest, da je Audrassy v oni osodepolui miuisterHki seduici, ko so Hoheuvvarta Starmali, poldrugo ui pred cesarjem proti Slovanom grmel iu na konci absolutizem za to polovico uasvetoval. Drug
tiskarnica in -Slov. Narod" v sredino  Slovenije! reč pak jc znana osupneuost Audrassy-evih listov
Politični razgled,
prinaša cesarjevo pismo na B o u s t a, a ktorini je ta v „milosti" odpuščen, ua njegovo „prošnjo* z obzirom zdravja. CJesar se inu zahvaluje za „nesebično" in vztrajno udanost in mu obeta, da ne bode nikoli pozabil kaj jo v teh petih letih storil xa njegovo hišo in za cesarstvo. — Ista številka uradnega lista priaaia drugo pismo cosarjovo, ki Beusta imenuje za dosmrtnega uda gosposke zbornice.
K zgodovini IJeustovoga odpusta piše „N. Fr. Pr.:" „V soboto je Beust pri avdijeuci za gotovo izvedel, da se njegov odstop želi, da so na nierndajueni mestu kot „potreba" kaže. Vendar jo moral Beust reč še zakrivati je še v nedeljo a Kellerspergom konferiral, pa ni z besedico ne izrekel da se njega reč nič več ne tičo. V pondeljek jc znana postala kriza iu bil je v nedeljo šel baron Wenckheim v Pešto po cesarjevi volji, ponujat Audrassy-u miuistrstvo zunanjih tadev. Beust je potem po drž. svetovalcu Braunu podal prošnjo za svoj odpust. 0 Audrasay-u piše list, da je H. t. m. prišel ua Dunaj, bil od cesarja sprejet in da je reč tako daleč, da se ume za gotovost imeti, da bode Andrassy minister zunanjih zadev, samo formalno sc to šo izvedeti mora.
Osnovanje iniuisterstva Kellersper-govega ni še nič napredovalo. Kellersperg je imel nek pogovor žo z Andrašijem in mouda sta se moža zediuila. Bil je potem i), t. m. sprejet pri cesarji in jo svoj program razložil, Ustavoverni listi, ki imajo priliko in take zveze, da inogo poznati ta program, pripovedujejo, da Be Kellersperg misli „vrniti" brezobzirno k decemberski ustavi, da misli vsak poskus spravo in p o miroval ne politike pustiti.
Nadalje miBli Kellersperg razprostiti deželne zbore, kteri niso za nemško centralizacijo, kakor deželne zbore: češkega, moravskega, gornje-avstrijskega, kranjskega, dalmatinskoga, buku-vinskega iu mogoče da tudi gališkega. Kader cesar potrdi ta  program,  poklical  bo Kellersperg
Priloga „Slov. Naroda" k št. 132., 11. novembra 1871.
svojega svaka nstavnveriiega Lasserja, dalje štajerskega Streinav-ra iu menda Pretisa itd. iu nemško niinisterstvo bode gotovo. Kranjski Slovenci pa ho morajo že '/-daj pripravljati na burue volitve.
Cilave p<uuirovalne politiko češki veljaki iu bivši ministri Hohenvvart, Sel .tle, Jireček itd. dobivajo h čeških mest, tud i/. Prage, diplom« častnih meščanov in brez števila zahvalnih pisem. Klub čeških dež. poslancev je v adresi dru. liiegerii •in grofu Clani-Martihiru izrekel zahvalo dom o vine.
Najpomenljivejši list ogrske Deakove stranke se ustavlja kandidaturi Andrassy-cvi za niinisterstvo -y.uiia.njih zadev, pa pripoveduje, da je Andrassv V seji (»grškega uiiiiisterstva rekel, da se mu zdi %p'fejerii min. zuu. zad. osobna dolžnost do ce-HUtjiir Magvarski listi tudi spominjajo na pismo, v kterein je bivši minister Kotvos Andrassy-a svaril tedaj pred sprejemom vkupnega min. zun. zadev, ko je prvokrat se govorilo, tla bo Andrassv državni kancelar.
V ogerskcm državnem /boru je poslanec Iraniv ministra interpeliral, zakaj na njegovo vprašanje po Otroki h odložen ja hrvatskega zbora še zdaj ni odgovoril. Hrvatsko vprašanje je sploh za Andrašija stvar v ktero dotek-niti se neizmerno boji. Zdaj ko bode na najvišjem mestu državnem, bode imel, ako bode hotel svojo zunanjo politiko1 po svoje tirati če bog da več hrvatskih vprašanj.
Samo oh sobi sc  razume,  da pruski listi kteri so nekdaj Beusta grdili, zdaj, kar jo bil v Oaštajn in Salcburg se Prusu poklonit, strašno obžalujejo njegov odstop.
Iz Francoskega se poroča, da misli pr-vosednik republike, Thiers, po plebiscitu izvedeti odgovor na sledeča vprašanja: Hoče Francosko obdržati republikansko državno obliko V Hoče Fran cosko obdržati gospoda Thiersa kot prvosednika republike?  Hoče Francosko dati gospodu Thiorsu
Čcnji in novi volitvi tretjine njenih udov obnovi V Na ta vprašanja hi se imelo odgovoriti Da ali Ne. Sicer pa versaillske novine pravijo, da vlada ua plebiscit ue misli.
Razne stvari.
pa
* (Na viuorejski šoli v Mariboru) je f> deželnih štipendij pO 120 gld. izprazuenih. Prošnjo za uje naj se z domovinskim listom iu izkazom premoženja oddajo do zadnjega decembra t. I. deželnemu odboru štajerskemu v (Jradcu.
* (S u p l e n t g. Karel Hu š k a) je imenovan za pravega učitelja na viši realki v (ioriei.
* (Bazpisane slušbe.) Deželui bor od je Kranjski raspisal več deželnih služeb, in sicer: A. Za deželni po močni urad: 1. Služba deželnega tajnika z letno-plačo 1200 gld. iu dO funtov sveč: eveutuvelno se raspisuje služba •deželnega koncipista z letno plačo 800 gold, 2. Novo sistemizirana služba III. oflcijala pri deželni 'pomočni pisarni z letno plačo (500 gold. B. Pri deželnih dobro delnih napravah: 1. služba bolnišničnega upravnika z letuo plačo 1000 gld., ž 1*00 gld. odškodnine za stanovanje in z lOsež-nji drv- "2. zlužba bolnišničnega adjuukta z letno plačo X00 gold. in s 160 gold. odškodnine za stanovanja in osvečavo in s 0 sežnji dry; 3. služba bolnišničnega oticijali v letno plačo GOO gold.; 4. službe treh primarjev v bolnišnici z letno plačo pO HOO gld. in cventuelno služba primerja v posilni delalnici z letno plačo po 600 gold.; b. službe treh sekundarijev v bolnišnici / remuncraeijo po 400 gld. na leto, s prostim stanovanjem, postrežbo, 5 sežnji drv za kurjavo in Lfi funti sveč. Izjemno se smejo podeliti sekundarske službe doktorandom ali kirurgom, ako noben doktor zanje ne prosi. O. Razpisuje se tudi primeroma odaja Štirih oticijalskih služeb pri deželnem računovodstvu z letno plačo po 6)00 gld« S00 gld., 700 gld. iu 600 gld, iu služba enega
ingrosista z letno plačo f>00 gld. iu več služeb za praktikante z letno renmneracijo po 900 ^rld. lia/.eu navedenih službeni dobivajo deželni urad uradniki, kteri imajo pod IOOO gld. letne plače, in pri mar ij v posilni delavnici po vsacih zado-voliluo dosluženih b letih po 50 gld. petlouice, uradniki ■ letno plačo 1000 gld. ali z večo pa v-acib zadovolilno dosluženih 10 letih po 200 gld. desetletnice. Prošnje za te zlužbe s potrebnimi dokazi zmožnosti iu sposobnosti iu posebno tudi '/.nanja slovenskega in nemškega jezika se imajo vložiti pri kranjskem deželnem odboru.
* (Na Dunaj i) bode tiskarnico g. Neu-nianna prevzelo akcijsko društvo „Slavia." Število akcij je IOOO po 100 gl. in 700 akcij se razpisuje. Odbor omenjenega društva nam je poslal vabilo za podpisovanje akcij iu posnamemo iz njega, da se pri podpisu plačuje K) gl., '.\ dni po konstituiranji društva pa .".0 gl. Podpisuje se med drugiim pri „Založni včeli" VI. Barnabitengassc na Dunaji in pri „Žlvnostenski banki pro Ceskou a Moram" v Pragi.
*(Ha ogerskh železnicah) pomaiijknje uradnikov, ker vlada tirja,  da mora vsak želez niški uradnik magjarski znati, ta „kulturni narod nima dosti   tehnikov in  obrtniških uradnikov
* (D v a j set amerikanskih 1 a d i j) je šlo to jesen na lov morskih somov, pa vse so zavo velikega mraza v severnem ledenem morji uni.znile in morale so se popustiti. Poprej je pri enakem namenu že 13 ladij v nesrečo prišlo. Ljudje vseh ladij ho se po sreči rešili.
* (Ž e u a fr a n c o s k c g a g e n e r a 1 a F a i d herbe-a) je hči nekega zamorskega kralja v Se-ncganibiji. Omenjeni general je namreč bil poveljnik francoske vojne, ki sc je pred uckimi leti bojevala z zamorskimi državami. Kralj ene teh držav je po skleuencm miru ponudil gen. Faid bcrle-u, svojemu zmagovalcu, svojo hčer za ženo in 2 milj. dote ž njo. General pošlje črno lepotico v Pariz, da jc tam moderno odgojiti, se potem ž
njo   o/.giii   iu   ucucu j v j   t ' m ni mu   iiinaniuu i*
berbo ena naj dubovitejših dam v salonu. Cjrnaif sieer,  pa  zuto se njena polt ne spreminja tako ueprijetno, ko pri belili krasoticah, kadar posta jajo starejše.
* (Veliko surovost enega častnika) pripoveduje „Slldsl. Corr." Neki nadlajtnant je v ,, hotelu k caru avstrijauskciuu" nespodobno se ohuašal med koncertom. Neki trgovsk popotnik nui to opazi, pa ko gre pozneje v Bvojo sobo v hotelu, čaka ga častnik nad stopnicami in ga neusmiljeno pretepe. Ali jo to „inteligencija v VOJni?" Je-li to ,,kavalirsko obnašanje." Žalibože se tolikokrat toži o surovnosti vojakov vseh časti, od prostaka do generala, daje le zasluženo, če vojaštvo vedno nepopularnejše postaja međ inteligencijo. No pa odpustiti se jim mora. Surova sila, ktero vojaštvo zastopa, se ue more s humanitarno omiko zediiijati.
* (Ncinškut a rs k a pravica.) Po notranjskem kranjskem znanega nemškutarja iu paša, c. kr. okrajnega glavarja Mulley-a, bralci „S|ov. Nar. iz tega lista poznajo. A zdaj jo slava hudobij tega ueinškutarja tudi že v nemške liste prodrla. (Jraška „Tagcspost" piše namreč: Nekdo je kupil neko mero čresla, pa prodajalec inu je za 2 gld. te reči premalo pripeljal in kupec je tožil pri okr. sodniji v Vcrhuiki. Ko prideta pred sod-nijo, imel je toženec samo 1 gld. 40 kr. pri sebi. G. Mullev zapove beriču, naj tožencu žepe preišče, mu vzame 1 gld. in zravcu tega uhane iz ušes; 4<> kr. mu pusti. Toženec se ni smel h tožnikom porav lati. „Tagcspost" imenuje to razsodbo „pri-ineiljaj srednoveške pravice iz časa poštnega prava."
* (Busija) ima v Evropi K<).<J20 štirjaških mil iu 63,058.034 prebivalcev; v Kavkazu 7i»Mii štirjaških mil in 4,545.3^9 prebivalcev; v Sibiriji Anilini, Saehalinu, Turkestanu, Chanatu, in Kuldzi 272.770 štirjaških mil, <),27<>.7k7 prebivalcev; na Poljskem 2210 štirjaških mil, 5,7.05.387 prebivalcev na Finlandskem 6367 štirjaških mil 1,843.^^6 prebivalcev; vkup :i7,.).2f>2 štirjaških mil in «2,032.021
prebivalcev po štetvi leta 1*»>7. Ker se prebivalstvo vsako leto za 1*42"/,, pomnoži, kar daje okoli 4,:>f>l>.442 duš, ima Busija sedaj 86,592.000 prebivalcev. V 10 ali 11 letih se utegne prebivalstvo pumuožiti do 100 niiljonov. Več ljudi med drža-ami ima samo še Kitajsko, ktero jih šteje nad 400 niiljonov.
* (Železa) se na celi zemlji izkoplje vsako leto okolo 2.">f> milj.centov. Na Avstrijauskeni se ga dobi okoli 7 milj. centov. Znano je, da ima Avstrija na Štajerskem naj več jam za železo, kjer se sploh dobiva   najboljša  železna ruda  na  celem svetu.
* (O velikih požarih) v severni Ameriki me   že  poročali, pa prihajajo še  vedno strašne
novice. Ni dosti, da je mesto ChicagO pogorelo, pripoveduje se, da so se velikanski gozdi ob tako fevdnem zelenem zalivu michiganskega jezera užgali, a so vse bližnje vasi in mesta postale prah in pepel in da je okolo HOO ljudi zgorelo. Za Chi-bago prihajajo od vseh stani, tudi iz Bvrope, mili darovi, pa v hujši stiski so še ubogi stanovalci za gozdi, ki ne stoje v nikaki zvezi z drugim svetom.
* (Mormoni) sc imenujejo prebivale! okoli slanega jezera v skrajnem zahodu sevcro-anicrikan
kili držav in priveržonci neke čudne vere. Njih vera je prečudno prenarejena i/, svetega pisma. BogoV imajo brez števila, (med njimi je tudi Jezus, Adam, Jehova in največji: Klohhn) ker vsak zaslužen mož med njimi postane svetnik in — bog. Ena največjih zaslug je skrb za razširjenje mormonske vero in deržave (Mormoni imajo teokratično upravo), kar so godi po kolikor mogoče velikem pomnoženji Monnonecv. Poprijel se jc prerok Mor-monecv stavka v svetem pismu, naj se množe kot pesek ob morji in za leže uresničenje njegovo vpeljal mnogoženstvo, Sedanji duhovni in državni načelnik Monnonecv jc Brighani Voung, ki ima 16 žen. Pa scvero-amerikanske postave prepovedujejo mnogoženstvo in ravno sedaj jc velika pravda med Mormon ci in severo-amerikansko vlado. Nekaj Mor-mAtinAv jn M»o»nl«*th bi ta del 86 ne bode ustavljal naredbain zavezue oblasti; drug del pa je še pravoveren in hoče z orožjem v rokah braniti svojo vero. Kako bode pravda iztekla, bomo v svojem času poročali.
* (V izhodni Indiji) je po uradnem izkazu zadnja tri leta .'iS.21H oseb po divjih zverinah smrt storilo. Kače so neki 35.664 ljudi pičile in s svojim strupom umorile. Posebno tigri strašno razsajaj«). Veliko ceste niso varne pred njimi, tudi v vasi včasi pridero in si krvoželjnost tolažijo.
INtKlttlSO.
Vynii jk:i zii <»oil-
P
odam Sloveneem vganjko zvito
V pomenu svojom znamenito, [sraka v prvih črkah treh Rastlino /lahno o o ui v gorah,
Katere sad ni le mladini
Priljubljen zlo, ampak tud' včini Da stari dobre volje po, gdar sok njegovi viivajo.
Pristavil k tem m' črko zadi linas" pa mesto, v ktero radi Po morji in po suhem le TrgOVOl veiVilel voz'jo se.
Obrni zdaj besodo mojo
Iu čitaj napak Vganjko svojo
Vpraiailje imajo črke tri
Ga beroS jib narobo ti.
Se čitaJ po hebrejsko dalje Bi kaj tajit' v govoru znalo;
A v SlOgll onih treh Se olo
Vprašanje potrdil jejo.
Od kraja vso besedo beri A preveč »i glavo 116 leri
.Moži ojonega Imal
I'o raznih spisih ga poznaš. Njegove ue -nosi i slava.
Slovi od uaSoga Triglava Do Kloskbvitovskih planjav Nam kinč, Noiuškutai ji-iu ba\ bav
I i i luni.- !■. i
Dunajska borao. 11. novembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   57 gld. 88 kr.
Enotni drž. dolg v Brebru    .   .   fl       40 „
Kreditne akcije......29a   n   00 „
1H0O dri. posojilo.....W   .   -,r> .
Akcije narodne banke   ...     7   .   93 „
London.........11*»   »   W «
Srebro.........116   „   7f> „
0, k. cekini.......5   „   59 „
Napol..........9   „   33 „
Epileptični krč
(božjast)
zdravi  pismeno z zdravilom, ki je ž)   wč ko sto ljudem pomagalo
A. Wltt%
($0—2) Linden-Strasse 18, Uerlin.
S
o 3
1 =
rt
T3
T3 rt
-L
Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena.
Prva atajaraka c. kr. priv. tovarna (fabrika) ognja in vlomafvarnih
Mapjlic M za denar in pisma, miz za pisanje
Vincencij-a Kanduth-a v Gradci,
priporoča svojo iz najboljšega štajarskega blaga, s ključavnicami po poaohnih pa-tuntih, in najsolidnoje dovršene izdolko, za ktero je porok, po jako znižani ceni.
Proti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na sv6te.
Izključljiva prodaja pri
ANTON KOBONI,
(22) želozninar, Griesgasse Nr. 10, v Gradci.
l^r,i«<liju.«.iiiio>'0
naznanilo reči po krajcarji
dokazuje, da se vsaki konkurenciji ustavlja; čeravno so reči po nezaslišano nizki ceni
naznanjene, vendar po vrednosti bolj zadovoljujejo, kakor st> pričakuje. 1 kr. 5 Jeklenih poro«. 5 kr. Jelpalee za smoilke, [ti kr. 1 par voliklh nogovic za
1 kr. I dobra pereanika. 5, 10, 20, 30, 40 kr, različne Miti ffOSpode.
1 kr. l lf«tk za pisanje, pripravnu  za  »Urila ■Otpem.ltt kr. l par rali kili močnih no-
1,1, 3,5  kr. različni  parfiiini-    gospodom,dečkom in ileklicaiii.        vir za gnape
rani umetni ognji za izbo. 6 kr. 13 kodrali-ev iz «tol>rega 15 kr. t par erirnatlh rokovir. 'J kr. ena žlica za kavo iz ine-    usnju, za go*p<*.
tala, MinbmSi 8 kr. otroška uril z vorlZico.      IS kr. Jermen za pled iz usnja.
- kr.   l   koa   finoga   uijil«   la II) kr. I  par cvirnatih rokovlc'15 kr.jedna priprava noj l vilice.
tnlleto. za otroke. 15   kr.   ena   steklenica finega
3 kr. 1 praktlčiin klju.č«>ilriec.    10 kr. ena tlna svilna petlja za parfuma.
3 kr. 1 krtača zu mazanje.        |   goapoile. 15 kr. steklenica prare kolonjske
3 kr.  3 knjiži i   finega  papirJajlO kr. ima fina knliica za notice) ro<le.
za Ilavanacijrare. s pratiko. ,15 kr. iin• ■ -kurjo.
3 kr. en patentiran gumbnlk za 10 kr. L ukatla z 13 lepimi bar-'JO kr. 1  par cvlrnatih rokovic
čevlje In rokaric«. vami. I   za gospode.
kr. 1 kos gumija za brixanjc.!l0 kr. en smodkedržec iz prare 30 kr steklenica tekočega Uma,
kr. ena mašina za vdejanje.    t   morske pene. ki H lahko mrzel rabi.
kr. ena večna pratika. 10 kr. iiu.* garnitura, broša in'JO kr. velika harmonika na ruoh.
kr. ena dnu knilica za notice.l   uhani. 120 kr. jerbas za kruh iz drota.
kr.   I   kos   finega   pečatnega 10 kr. ena   steklenica   pretina'20 kr. krtača za glavo, dobre
vo*ka z vonjavo. |   p.tiliiiiiiranctfa olju za la«e.    i sorte.
kr. 1 skudelica iz pleha. 10 kr. ena veriiiou z;i ikarje.    20 kr. mašina za lorenje bolh.
kr. 1 fino kresalo napolnjeno110 kr. en glavnik iz bivolovegaJ30 kr. iepen teruiomctor, dobro
l vcplenkami kr.  1 steklenica  dunajske napredoval ne tinte, kr. 1 eleganten okrir za fotografijo.
kr. 1 predalnik za barvo z 13 barvami s čopičem, kr. en prač priiigalnlco. kr. en posrebren naprstek. kr. eno {opno zrcalo, kr. ena ustna harmonika, kr. ene klaiŠO za sladkor, kr. t par podvezkov. kr. rna  žlica iz  metala, posrebrena.
kr. eno žepno kresalo, kr. en mamivee. kr. ena čedna verižica za uru.
rogu. 10   kr. dobra
skrinje. 10 kr. en merilnik
francoska ineru. 10 kr. 1 čeden patiljavcc. 10 kr. 1 par  skudelle z«
iz porcelan«. 10 kr. en  porcolanaat krožnik
za pora izje. 10kr.eim praktičnasmodkarnlea. 10 kr. 100 tinih šivank, sortiranih. 10 kr. ena dobra denarnica.
ključavnica
dunajska in
kavo
reguliran, z* 20 kr. praktičen   raitegavcc za rokovice. 'JO kr. Ana žepna krtač« i glavnikom in zrcalon. JO ki. 1 par ras za erntllcc iz
porcelana. 'JO   kr.   dober  anglnsk dalnko-glod, ki kaže četrt mile daleč. 20 kr. dobra angleika brltflv. 20 kr.   t   par   močnih, dolgih
ženskih nogovic. 20 kr. blazinica za širanje, ki
se da priviti k mizi. 20 kr. t par prnkoratnnlc.
10 lir. 1 par otroških nog'i>le. 10 kr. pipa za tobak z cevjo.
10 kr. pipa za siuodko iz BtOrskeltO kr. cula jedna priprava, nož,
pene. |   vilice in žlica.
10 kr. nn troalvoc; za sladkor.    120 kr.   100   finih   zavitkov za kr. ena manieta za svetllnlkjlO kr. eno ohesljivn kresalo       I pisma, ii -trk i.i. 10 kr. pas iz lakiranega usnja. 25 kr. solnčtia ura, dobro regu-
li r. ena srebrna krogla, naj-jlO kr. en lin medaljon iz pozla-| Urana.
boljše znažilo zu metal kr. različne Igrače, kr. različne družbine Igre. kr. čedna knjiga z podobami * tov.om. kr. l fina broša. kr. en čeden prstan, kr. en praktičen kazalec da-turna,
kr   ena •kudelica za kavo. kr. ena tlna munšcta za luč. kr.   1 kos   glieerinskega ali rastlinskega nijila. kr. 1 kos ti m- voščene iiomado. kr. en obročen glavnik iz kavčuka.
čenejra broncu. 25 kr. album za fotografije.
10 kr. en čeden žeplč za uro iz ■.'.*> kr. nanosnik, optično ateklo.
Žameta 10 kr. ena krtača za blato 10 kr. tlna garnitura  gumb za manieto, predsrajčnikn in ovratnike.
10 kr. en praktičen odmašivec. 10 kr. on centimeter. 10 kr. ena tatiaktrn. tO kr. eno dobre jekleno škarje. 10 kr. niz pravih koruld. 10 kr. steklenica  najboljše vode
za anaženjc madežev. 10 kr. lepa oblečena puža. 110 kr. krtača za zobe. kr. Najbeljša rastlinska pasta li) kr. liti. glavnik za cesarje. l» zobe. 10 kr. 1 par modernih uhanov,
kr. ena hranilnica iz pleha.    110 kr. en   lonček  pomade za kr. 1 par hlačnih varovalcer.    krepčanje lasov, kr. lepo plehastu troiupeto.      10 kr. pletenica za štrikanje, kr. ena piščalka za lov ali za: 10 kr. 100 dobrih zuhotreheov. signale. 10 kr. izpraiivee za obleko,
kr. ena sinodkarnica, nova in] 10 kr. zvlj*vec za lase. praktična. j 10 kr. moderna urna verižica,
kr. en karton a 3 kosi finega: 10 kr.  album  z   13   obrazi Iz neč-atnega vosku. Dunaja, kr. 13 s s i učni k«'V. 110 kr. nožič z 3 k lini a um.
kr. en zamaiok. 110 ln 20 kr. lup«; palice za na
kr. narlepic fotografije. ! »prehode.
30 kr. jerbas za na trg 30 kr. patentiran brus za raako
rezalo.
30 kr. najnovejša angleika cu-
zala za otroke; pri  rabi teh euzal dujlvke ni treba. :15 kr. globu«, kteri v obrazih
kaže naroda na zemlji. 35 kr. otroško gledišče l podobami.
35   kr.   velika,   močna iolsku
torba z jermeni. 40  kr.   100  finih   papirjev za
pisma. 50 kr. en solnčnik. ' 1 ti. 20 kr. dober velik dežnik.
1 ti. 30 kr. ur* za izbo, dobro regulirana, a poroštvom zu dve leti.
2 ti. 80 kr. Cela garnitura za pisarske mize Iz vi i teg* bronca,
b kr. ena sinodkarnica, nova InllO kr. zvijavec za las«;. obstoječa iz: 1 pisala, 1 poteže-
valea pisem, S visokih avetil-
0 kr. en karton a 3 kosi finega: 10 kr.  album  z   13   obrazi   iz    nikov, 1 ročnega svetilnika, 1
termometra, 1 kresala, 1 inoi-
5 kr. 13 svinčnikov. 110 kr. nožič z 3 klinjamu. uice za uro, 1 peresni ka, 1 po-
6 kr. en zamaiok. 110 ln 20 kr. lep«; palice za na pelnika.
5 kr. narlepie fotografije. !   »prehode. (44—S)
Dajt" Zastonj in franko dobi vsakdo on  ilustriran katalog, v kterem je ti.suč-rrstuo blago zapisano.
^V- Krieclmann, VVien, Praterstrasse Nr. 26.
ii»~
Od petnajstega julija
na novo odprta
narodna liskarnica
F. Skaze in drugov
v Mariboru v koroški ulici, Poschl-novi hiši štev. 229
si dovoljuje s tem eestitemu občinstvu naznanjati, da je zdaj popolnoma z najnovejšimi pismeni in olepsavanji, kakor tudi z najpopolnejšimi ročnimi- in brzotiskalnicami ter drugimi stroji oskrbljena, in da je v stanu vsa prejeta naroČila hitro, elegantno in po ceni zvršiti.
Tiskarnica se priporoča v tisk vzeti posebno: časopUe v vseh velikostih, letopise, letna sporočila, literarna dela, koledarje, brošure, računske poročila, zapiske blaga, zapisnike cene, zapisnike društvenili udov, kataloge, račune, fakture, glave na-pisnnvn papir, cirkularc, inenjice, jedilne liste, vstopnice, diplome, vabihie liste, izkaznice, parte-liste, — dalje vse sorte foi'mulare in tabele za c. k. urade, advokate, notarje, zeleznocestne in cestno-vozne liste, oznanila za na ogle, v mali in največi obliki, kakor vse tu ne naštete v strok tiskanja, litografije in avto«>Tarije spadajoče stvari.
Kouečno si dovoljuje e\ p. n. občinstvo in posebno gg. advokate in notarje pozorne storiti
na svojo
zalogo i li foi"iiiiil£ijro~v
in priporoča :
Velike dnevne zapisne knjige, 3kratne ekspenzare, 2kratne ekspenzare, oglav^ene in vlažne
pole, interimske liste, slovensko in nemško, pooblastila, v celi ali pol poli, slovensko in nemško, eksekutivske prošnje, protokole, certifikate, konsignacije, in druge formulare.
[k>   a'Jo   <*jpo   orJrO   oJJpo   orjlo   oJfo   q)j(o   o)I(a   otffa   alfo   o)Fo   vFš cvIj   oI'j   w*(o   oflfa   o)I'o   a)Vz   dio   ovlio   olVt   ottio   •.»T- >   wl'o   cyl'o o)Ys
Kclrave zobe!
Za čistenje in zdravje zob in zobnega mesa je dobra  Anathrrlnova %<m!m od Dr. <J.
Poppa. c. k. dvornega zdravnika za sobe, iz Dunaja, meeto, Bognergaete, Nr. -. kakor maloktei drug pripomoček, ker nima nobenih zdravju škodljivih materij v sebi. zabrani, da BOD ne gnjije i" se zobni kamen ne dela. brani da zob ne boli in ne gnjije. in če je to oboje le, se kmalu ustavi, ako se ta voda rabi.
Cona za flašico 1 gld. 40 kr. a. v.
Zmerom pravo dobiti v teh zalogah:
v Mariboru v Hankalarjevi lekarnici. pri g. A. W, Konigu, lek. Marija pomočnica, pri g. r, Kolletnigu in v Tauchmann-ovi bukvarnici; v Cel j i pri Cris-perju in v Bauinhachovi lekarnici: v nemškem Landsbergu pri AL. Miillerjti. lekarju; v (Hei-chenbergu pri P. pl. Feldbachu, lekarju; v Konjicah pri C. Fisclicrju. lekarju; Lcibnitz. lek. vdova Kretzig; Ljutomeru lek. Fr. Peeeiakf M u-rek lek. L. pl. St.'dnberg; v Ptuju lek. E. Heithani-mer; Radgoni lek. V. Schulz in J. AVeitzinger; v Brežcah J. Schnidcrsehitseh; Rogatec lek. Kris-per; vKislivodi v lekarnici; Stainz V. Tiiuon-schek, lek.; Slov. Bistrici J. Dienes, lek.; Slov. Gradcu J. Kaligarič;   Podčetrtek Vasulik. lek.
Varaždinu A. Halter. lek.        ("J3—3.i
n
10     lf> cent.
Kovane uradno proickavane ##eW##i«#ate
t'**0<? četirioglate oblike Nositeljna moč:   1     2 3 Cena. gld.: 1*    -'1 !'.*>
Mositeijna moč: 20   25 30 Cena, gld.
K) f)<> cent 1*0 !'*> liU.
To 60
ttttliftftrm- t-fifff 1
Nositeljna moč: 1 2 4 1<> 20 30 fat. Cena, gld.: 5    »i    7.;">0   \'J    15~ V6.
Nositeljna moč: 40  60    00    70    80 fnt. Cena. gld.'i"        20   2J     '£»  27.bO 30.
I itf/f *a ifvitM z leleznim obročjem in ntegi (gevihti: Nositeljna moč:   16   20   26   30   40   60 cent. Cena, gld.l        150 170 200 230 300 350.
N.»siteljna moč: 60 60 70    80   100 cent.
Cena, gld.: 360 401» 460 600 500.
Nositeljna moč: 120 150 2(X> 300 cent.
Cena, giđ.: 600 650 760 900.
LL. RiijfUBiir *V i ouip
Dalje v»e sorie druge vage iti utrvi.
Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštne poduzetje utitreže precej: *.ll—29;
fabrikanti vag in utegov.   Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10.
Neverjetno, pa vendar resnično je,
da se spodaj zaznamovane regulirane
prav angleška srebrna cilindrasta ura s kristalnimi stekli, kazalom minut, b Umi VSrtlleo vred iz pravega talmi-zlata, z mc-
Le gld. 10
daljonom in garantilnim pismom; bolj rine gld. 12. 14. I a   nlff    IQ Kfl   Prav aasjlalk, prcnno v ognji pozlačen Brebcrn kronome-L.C   (JI (J.   I9.9U   ter z dvojnim plaščem,  pr< h no cmailiran, z tmo verižico
vrcil iz talmlzlata, medaljon In garantilno pismo. I o   nlH    |K (%n   Prav »rijrlcik. prcnno v ognji pozlačen srebrn kronometer Le   ylU.   I3.3U   ! enojnim plaščem z verižico vred, medaljon in garantilno
pismo.
I A  nlH    tA.   \'r:iv angleika dobra ura iz talmi-zlata, cilindrasta, na i no vej i j L©  UjIU.   l*r   fn»«.Ti, z dvojnimi kristalnimi utekli, kjer »e tudi zaprto kolesje vidi. z verižico, medaljonom ln garantilnim pismom.
A fllfl M "r* v taliiii-zlatu z dvojnim plaščem, savoneto, skakalcem in •B ylU. It- kristalnimi stekli, z verižico vred iz pravega talmi-zlata, medaljonom in gurantiliilm pismom.
I A  nlH    1*»   ali   Ift   prav anglcšk remontoar a la 1'rlncc of \Vales, naj-1_C  yill.   I*#   ali   IO   močnejše vrste s kristalnimi stekli, kolesjem lz nikla v pravem čistem talmi-zlntu: te ure i maju prednost, da sc lahko brez ključa
lire  po  tako  nizki  ceni prodajajo.
navij (jo; U u k im  nrum dobi vsaki verilieo iz talmi-zlata z medaljonom in garanti inim pismom vred zastonj. I A   nlH    l*\  ali   Ift   čisto majhna ura zn gospe, iz pravega srebra, in i>D   yiU.  IO  Ali   IO   prav pozlačena, z verižico  vred iz talmi-zlata za okoli ^ rut ti in garantilnlm pismom.
srebrna cilindruita ara s skakalcem   in močnim kristalnim steklom, z verižico ln medaljonom vred iz talmi-zlata. prenna srebrna siderna ura na 1"» rubinov c pretino verižico in medaljonom lz talmi-zlata. i   orelirna remontoarnii ura, ki sc ila brez ključa naviti, z vc-r   ližico lz talmi-zlata in medaljonom vred.
I j _ Q|» zlatu cilindrasta ura št. B I ver i II eo Iz talini-zlata, I   UO   OD   meduljonom In garuntllnim pismom.
I gig%   "Tli   ,,H,a »Idcrna "rii E verižico i/, tjlmi-zlata. meda-
I UU   /U   ijoiHim in garantilnlm pismom,
i «e    nr%   zlatu ura za gospe z verižico iz talmi-zlat«, mc-
Tj fcD,   fcO   daljonom in gitruntilnim pismom.
Le	gld.
Le	gld.
Le	gld.
Le	gld.
Le	gld.
Le	gld.
Srebrna cilindrasta ura s 4 rubini  .   . od gld.
„     detto z zlatim robom, nu skok od gld.
„      detto za gospe......od Kld.
»     na cilinder, z dvojnim zaporom od gld.
,      detto s kristalnimi stekli   .   . od gld.
„     ure s sidrom na l.*> rubinov   . od gld.
„ detto, bolj rine, s »rebrnim plaščem .........od gld.
„     t sidrom z dvojnim zaporom . od gld.
,      s sidrom, bolj rine.....od gld.
„     angleške s sidrom s kristalnim
steklom........od gld.   1H do 25
H vojne ure s sidrom, dvojni zapor ..........od gld.  U tlo 16
kakor tudi
10 do
13 do 1» do 15 do
14 do 10 do
20 do is do
24 dO
remontarne ure n sidrom, prave, ktere sc dajo i obedom
	od	Kld.	28	do	30
remontarne ure z dvojnim zu-					
	Od	gld.	86	do	40
remontoarne ure s kristalnimi					
	od	ald.	50	do	88
vojne remontonrne nre  .   . .	ou	gld.	H	do	45
na cilinder, zlato it. S. e 8 rubini	od	gld.	:m	do	30
ure zn gospe s 4 in s rabini   . .	od	gld.	25	do	80
	od	gld.	.10	do	:>•;
detto z zlatim plaščem   .   .   . .	od	gld.	35	do	■4(1
detto im,»ilirane z diamanti	od	gld.	38	do	4S
detto s kristalnim steklom .   . .	od	gld.	30	do	4".
„ detto dvojni zupor, 8 rubinov .   . od gld.
„ detto emanirana z diamanti  . . od gld.
„ slderne uro ■ 15 rubini  .   .   .   . o»l jrld.
„ detto bolj rine, zlat plnic    .   .   . od gld.
n ■ sidrom ln dvojnim zaporom    . od gld.
„ detto z zlatim plaščem gld. 65, 70, 80, BO,
„ detto s kristalnim steklom .   .   . ctl gld.
„ ure s sidrom za gospe    .   .   .   .od gld.
„ detto s kristalnimi stekli    .   .   . <><l gld.
„ detto z dvojnim zaporom    .   .   .od gld.
„ reinnntourne uro ....   od gld. 70, ko,
„ detto z dvojnim zaporom od gld. 100, 110,
Zlate remontoarne ure, ploStrttt«, s steklom gld.
„ detlO, dvojni plašč .... gld. loo, no.
dalje
Srebrne urno verižice po gld. 3.60, 4, 6, C, 7, 8 do gld. 10. Verižice ii talmi-zlata, kratke, po gld. 1, 1.30, 1.60, 2, 3, 4, 5, 6.
dolge,    *    „   1.60, 2.50, 3, 4, 5, G in 7.
Vre n p m p n J u J e J o.
Vse ure so iz blaga prve vrste in ee ne Bmejo zamenjavati z drugimi navadne sorte.
M« 4 ai la Ila li a Uhrmacher, Wien, K'arntnertrsassc Nr. 51, Palais Todcsco.
Za naprej poslan denar ali za poštno povzetje
8e vsako naročilo v 24 urah stori in če blago ni po volji, nulovoljno bo zamenja.—
Neregulirana ura za 2 gld. cenejša. — Naznanila cen zastonj. 1 rarjl. kaprevaslel x urami najdejo veliko zaloffo vsakovrstnih ur pripravljenih; lo ker ure iz prve roke iz Angležkega dobivamo in ker jih mnogo prodamo,
nam je mogoče, jih tako po ceni prodajati.
Praktično občinstvo zdaj le redko še kupuje ia »osi lisp iz pravega zlata, Meri silo denarja požre, ker za prrčudno dober kup imamo, kar pravo zlato popolnem namestuje —1)
novo iznajden metal
Prava le liiltMj
T a 1 in i - % I a i o !
Fraio Ir «tikaj
M* nt rti X. fmltittftit-n. t
Garantira ho, da se ta lisp tudi po dolgoletni noši no "premeni, da se ne da ločiti od prav zlatega in pripraviti zamore.
1 krssna broša, kr. gld. 1, 1.2<>, l.bo, gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 5. (L 7, 8, 8, 10.
1 par uhanov SO kr., gld. 1, 1.50, 2, 2.50, 3, S.50, 4, 4.50.
1 garnitura broiu in u ban i po enem okusu gld. I, 1.50, 2, 2.50, :<.
3.50, 4, 4.5o, 5, 5.50, C. 6.50, 7, 7.5(1. H, 8.5(1, H. 1 iničen ovratnik  za gospe, s križcem f5 kr., lin gld. 1, prefln
gld. Lan. nurtinejši gld. 2. 2.50. 1 težek lapCStoik gld. 1.50, 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5, 5.50, fi, 7. 1 krasen medaljon, kr. 60, HO, gld. 1, 1.20, 1.50, 2, 2.50, 3, narftneji
gld. 850, 4, 5.
1 eleganten prstan s kameni ali brez njih kr. 50, RO, gld. 1.50, 2,
2.50, 8. 3.50, 4. 4.5L'. 1 mičen lišp zu okoli vratu z medaljonom gld. 2.80, 3, 3.60, 4, 4.50.
l.i*l» z ti goMpoiie:
j elegantna, najmodemila verižica za uro gld. 1, 1.30, l.fiO, i', 2.6G, J, 3.50, 4, z medaljonom, gld. 2..V), S, 3.60, 4, 4.50, 5, 6.50, Ii.
i dolga verižica za okoli vratu, neločljiva oU prav zlate, gld. 1.8«, 2.80, 3_r.O, 4, 4.50, 6. 5.50, 0, 7.
j (Ina igla za šale ali vratnike, kr. mi, ho, Kh\, i, i.r,o 2.
j prefln medaljon za na urne verižice za gospode, gld. 1, i..'-•>. 2, 2.50, S, 3.50, 4, b.
1 lin prstan za gospode s kameni ali brez njih  kr. 60, 80, gld. 1.
1.20, 1.50, 2, 2.60, 3, 3.50, 4. 1 zvezek urnih navvskov 40, (10, 80 kr.
1 pur narbolj modernih gumb za manšete z emalliranimi kameni ali brez njih itd. kr. &o, 80, gld. l, 1.50, 2, 2,50.
I garnitura predsrajčnib in manšetnih gumb po enem okusu kr. 60, 70, 85, gld. 1, 1.50, 1.K0, 2, 2.5o, 3, 3.60, 4, 4.50.
II I* 11111 It t«*IS liti as ,;lk" izpeljan, ko pravi, tako M»m SIJ »•■■!< II   ll*s|f,  . •SMtolJfl prekani. Ta
likp jc iz pravega klneškega srebra aH Iz pravega talmi-zlata, kameni iz gorskega kristala, zdiumantovlm prahom brušenega, tako da nikdar živega blišča nc zgubijo. Najfinejše sorto so v pravo srebro vkovane.
1 broša gld. 1.50, 2, prav tina gld. 2.50, 3. 3.50, 4, 4.50, 5, 6, 7, 8, 9, 10.
1 par uhanov gld. 1.50, 2, popolnem finih gld. 2,50, 3, 3.50, 4, 4.50, 6, fi, 7, 8, S», 10.
1 par predsrajčnih gumb gld. 1.10, 1.60, 2.
1 jiar manšetnih gumb, gld. l.so, 2.H(p, 3, 3.60.
1 igla za ovratnik gld. 1, l.So, 2, 2.50, ».
1 brirjanten prstan, pretiti, gld. 1, 1.50, 2, 2.50, 3, 4, 5.
1 zapestnik z briljantnim! kameni nastavljen, gld. 2, 2.50, 8.50 4.50, 5.50.
Prnl *#o**«f eJ«t*«J*Ms a* mvari!
da »e po sledeči nizki ceni prodaja, zato da si ga vsakdo
Lišp za žalost in črni modni lišp
v najelegantiicjšlh lasonlh iz Jcta, lave, bivolovega rogu in ponarejenega jetu. 1 garnitura, brola in uhani po enem okiiiu \t kr. 30, 40, 00, 80,
gld. I, i.;mi, 1.50, popolnem lina, gld, 1.80, 2, 2.50, 3, 3.50, 4. 1 braseletu kr. 3o, 50, 80, gld. l, 1.50.
1 verižica za okoli vratu s križcem v bivolovem rogu kr. 45, ▼
kavčuku kr. U5, 80. 1 garnitura predhrujčne in manšetne gumbe kr. 26, 36, 50, 80. 1 urna verižica kr. 2(>, 3o, 50, Hu. 1 dolga urna verižica kr. 80, 50, Ho. 1 gumba za ovratnik 5 kr. 1 eleganten obroč za lase gld. 35, 50, 80.
w.i_ft   Hi   or»i   li^n  il naravne   lndiškc rastline, ki na-
VCUlllJ UI>Cvl H^|J ravno vonjavo vedno obdrži in je po najnovejši modi naret. Klejrantnejiega ko ta lišp ulj In zavoljo vonjave Je zelo prlljubjen če gospa garnituro tega lišpa nosi in v kak salon pride, ga v nisllh minutah purlutnira-
1 broša kr. 80, gld. 1, 1.20, 1.60, 2, 3.
1 par uhanov kr. ho do gld. 1, 1.2»», 1.50.
1 brasleta kr. 50, (10, 80, gld. 1, 1..M), 2, 3.
1 ovratnik kr. «0, 80 do gld. 1, 1 50, 2, 2.50, 3, 3.50.
1 urna verižica za gospode, dišeča gld. 1.40.
edino na
Kdor to reči hoče, naj ee obrne pismeno ali osebno samo in
N. Glattau-ov prvi pariški bazar za Avstrijo na Dunaji,
% h r o« 11 ti«. plMitia se lahko pišejo v vsakem jeziku.   Pošiljanje v provincijo se godi mm povzrtje ali za pred poslan denar.
cen so zaBtonj pošiljajo, če oe žeič.
Popolna kazala
Izdatelj in odgovorni urednik Martin JelovSek.
Lastnik Kapoc in drugi.
Tiskar: F. Skaza in drugi.