Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 280. I*ven Ljubljane 8 vin. y LIllM]* V 0» 5. (MM 1913. Leio XLI. = Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 sa Nemči|o oeloletno „ 29'— za ostalo inozemBtvo „ 35' — V LJoblJaol oa dom: Za celo leti napre] . . K 24'— 2--1-70 ta en mase V opravi prstema meseCno * = Sobota. Izdaja za celo let .... .t za Nemčijo oeloletno „ za ostalo Inoaemstro „ 7-9--12- Inserati: Enostolpna peUtvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 i za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnat. PoroDna oznanila zaman jsUbicb iti: enos olpna pe; lt vrsta po 18 vin. Poslano: '. enostolpna petitvrsta po 30 v ta Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5 uri pop. Bedna letna priloga Vozni red, oar Uredništvo |e v Kopitarjevi nJtol štev B/Ol Rokopisi se ne vračalo; netranklrana pisma ae ne es sprejemalo - Uredniškega teletona štev 74 = Političen list za slovenski narod. DpravnlStvo |e « Kopitarjevi nllol it B. - Račun poštne hranilnice avstrijske št 24 797. ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. - Upravnlškega telefona št 168. Današnja številka obsega 6 strani. Volilci! Kandidati S. L. S. v kmečkih občinah, ki volijo dne 9. decembra t. 1.: 1. V volilnem okraju Ljubljana— Vrhnika, ki voli skupaj d v a poslanca: Franc Povše, državni poslanec v Ljubljani in Dr. Ivan šusteršič, deželni glavar v Ljubljani. 2. V volilnem okraju Kamnik—Brdo, ki voli enega poslanca: Dr. Janez Krek, državni poslanec v Ljubljani. 3. V volilnem okraju Kranj—Tržič —• Škofja Loka, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Demšar, državni poslanec na Češnjici in Ivan Zabret, posestnik in cestni načelnik v Bobovku. 4. V volilnem okraju Postojna— Logatec—Senožeče -Lož- II. Bistrica— Cirknica, ki voli skupaj d v a poslanca: Franc Drobnič, župan občine Bloke in posestnik v Novivasi in Dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. 5. V volilnem okraju Radoljica— Kranjskagora, ki voli enega poslanca: Josip vitez Pogačnik, državni poslanec v Podnartu. 6. V volilnem okraju Vipava—Idrija, ki voli enega poslanca: Bogomir Perhavc, župan v Vipavi. 7. V volilnem okraju Novo mesto— Kostanjevica—Krško, ki voli enega poslanca: Josip Zurc, župan v Kandiji. 8. V volilnem okraju Trebnje— Višnja gora—Žužemberk—Mokronog— Litija—Radeče, ki voli skupja tri poslance: Franc Košak, župan na Grosupljem, Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik v Ljubljani in Ivan Vehovec, župan v žužembcrku. 9. V volilnem okraju Kočevje—Ribnica—Velike Lašče, ki voli skupaj d v a poslanca: Anton Lovšin, posestnik v .Turjevici št. 34 in Karol škulj, kaplan v Ribnici. 10. V volilnem okraju Črnomelj— Metlika: Karol Dermastia, učitelj slov. trgovske šole v Ljubljani. Kandidati za mesta in trge se razglasijo pozneje. Zapišimo na glasovnice samo navedene ljudske kandidate in nobenega drugega. Pokažimo zopet svetu, da smo strogo disciplinirana, moško zavedna in nepremagljiva ljudska armada. Naprej za ljudsko pravdo! Z Bogom za ljudstvo! Za izvrševalni odbor S. L, S: dr, Ivan šusteršič. LISTEK. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o I d L č n a r d. (Dalje.) »Kaj pa takega?« sc jc nasmehnil Malinov. »Začel jc prismodarije,« jc odvrnil mračno Marcelek. »No, sem pa pretepel cigana. Vzel sem mu orožje, kapo, in prisegel jc, da ne bo lazil za Hanušo in nc mislil na maščevanje.« »Dobro, ...no?« jc prigovarjal gospodar. »No, ta psu brat jc rekel, ko sem šel položit reči pod drevo, da sc bo maščeval nad mano in da me pozna ... namreč za tisto ocl takrat.« »Torej svetujte, gospod oče,« je izpregovorila Maria Zelenko. »Kaj početi z Marcclkom?« »Ilm.... nepreviden si bil, lezel si noter, kot miš mački v kremplje ... treba jim jc izginiti izpred oči... imena gotovo nc vedo... kako misliš?« »Vresjakinja in Hanka bi pač ne imeli Boga v srcu, ako bi povedali,« jc izpregovorila Malinova. Volilna Mo v Boipriji. (Izviren dopis.) Sofija, 28. novembra. Volilno gibanje jc poslednji teden pred volitvami za narodno sobranje postalo po celi kraljevini jako živahno. V novopridobljenih pokrajinah šc nc bode volitev, kar je z ozirom na neurejene tamošnjc razmere lahko umevno. A zato je borba v starih pokrajinah tem živahnejša; kajti scclaj se nc gre samo za poslaniškj. sedež, nego za nekaj višjega: kdo bo sodil o prošlosti, oziroma o vzrokih katastrofe, in kdo bo dajal smer bodoči politiki, t. j. naj bo ta avstrofilska ali pa rusofilska. Zato so sedaj vse stranke na delu. Agitatorji in kandidatje kar švigajo iz enega volilnega okraja v drugega: v tem oziru ni nobenega razločka med poslednjim pisarjem in ministrom, mecl kmetom in mecl gospodom. Vsi si podajajo roke, a vsak bi rad drugega spodkopal, čim ne trobi ž njim v en rog po onem glasu, katerega je dala višja strankarska organizacija. Z denarnimi sredstvi razpolaga vladna stranka kakor tudi rusofilska stranka, a druge opozicionalne stranke, kakor-šnc so socialistična, demokratična in agrarna, sc nadejajo samo po narodnem reku — »u sc i u svoje kljuse«. — Pri tem volilnem gibanju ni sveta nobena oseba, ni nedotakljivo nobeno višje načelo. V to svrho služi kakih 15 dnevnih časopisov, kateri :-o iznikli v poslednjem času po odstranjenju cenzure, kakor gobe po dežju. Vsaka stranka in frakcija ima svoj časopis, a močnejše štejejo po clva do tri časopise. Kar poprej cenzura ni dovolila pisali, pride sedaj na dan. Mnoge reči pri prvem odkritju osupnejo čitatelje, a ko se prcmlevajo dan za clnem, postanejo dolgočasne in gnjusne. O kakšni protidinastični agitaciji ni ničesar slišati. Ako sc kaj piše v opozicijskih časopisih, kar bi se dalo v tem zmislu tolmačiti, to niso novi pojavi; takšnih smo bili navajeni tucli pred vojno. Imeli so svoj »republikanski klub« navno nasproti kraljevemu dvorcu; izhajal jc tudi časopis »Republika«, kakor sedaj. Na takšne pretirane ideje se gleda tukaj z nasmehom, ali pa s prezirali jem. Bulgari imajo pregovor: »Vsako čudo za tri dni« — potem živa duša nc mara več zanj. Trajno zanimanje vzbujajo oni dogodki, kateri so tesno zvezani res z bitjem naroda. »Hanuš ne pove, lo vem!« jc zaklical Marcelek ognjeno. »Iz previdnosti morem iti,« jc rekel Malinov, »ljubiš li našo vero, torej tudi mi skrbimo za tebe.« 1 »Življenje dam, če hočete,« jc rekel Marcelek vneto. »To je namreč,« začela jc Marta Zelenko, »da Marcelek ljubi Vrcs.jako-vo Hanko, od malega jc žc raci bil ž njo.« »Hm... vem o tem!« je zamrmral gospodar. »Torej prosim vaše. milosti, sprogo-vorite zanj dobro besedo. Marcelek jc poslušen sin, lic boji sc dela, ne zapija zaslužka, je veren sin naše cerkve... a da je. brez očeta, toliko večja zasluga zanj, da jc zrasel na hvalo božjo in ljudem na korist.« »No, cla, vem nekaj o tem... toda Vrcsjaki sc nosijo ... to je rod .. .-. »A Zelenkov, ali jc slab?« sc jc razburila. »Tega ne rečem... res jc tucli to, da je Marcelek skrbet za romarsko družbo.,. veren sin jc naše cerkve ... ni pustil, cla bi se storila krivica Vres-jaku in njegovi hčeri... tocla vseeno se mora izkazali šc bolj.« »Jaz se ne bojim,« jo zaklical Marcelek, »če treba ubiti, ubijem koi psn vsakega Moskala, čc jc treba v ogenj, Ljudstvo, katero je clo scclaj bilo že tolikrat varano in izkoriščano v strankarske namene ter je moralo veliko trpeti zavoljo svoje zaupljivosti clo voditeljev raznih strank, naj bi sedaj vendar enkrat čulo resnico, cla more samo soditi, kdo je njegov prijatelj ali sovražnik. Treznost in značajnost, realnost in delo — tega jc treba Bulgarom v se-dajnosti in bodočnosti. Trezen in zna-čajen narod ni hotel druge vojne niti nekateri njegovih voditeljev, ki ljubijo realnost in elelo. Vojna je bila povzročena od onih, kateri so sanjali v svoji bujni domišljiji o rečeh, katere so pri hladnem preudarjanju nemogoče. Zato jc scclaj prebujenje iz teb sanj neprijetno! Ljudstvo pa, ki je trpelo pod nepremišljenim vodstvom gotovih sanja-;" v m domišljavcev, bo trpelo še veli'-;o let. Pri volitvah sc bo pokazalo, koliko sc je narod spametoval vsled težk;h izkušenj in koliko je odločen, izvo,-evati si ustavnim potom boljšo bodočnost. Na ML Častua izjava poštenega gorenjskega moža. slavno uredništvo »Slovenca«. Podpisani tem petom izjavljam pres-I pričami, da iaz pod nobenim pogojem ue kandidiram na liberalni pro-ui izjavljam, da so mc liberalci pro i onrrji las ni volji "coiiirvlii za kandidata v okrajih Kranj — Škofja Loka. Spoštovanjem Matevž Barle 1. r., posestnik, Luže št. 4. Luže, dne i. decembra 1913. Jožef Kristane 1. r., posestnik in trgovec v Srednji vasi 16. A n l o u IJ m n i k 1. r. ppsestnik v Šenčurju št. 20. priči. Ta izjava — rokopis gosp. Matevža Barleta — jc v našem uredništvu na razpolago. Pripomnimo, da se je gosp. Barle precl pričami izrazil, da šc nikdar ni in nikdar ne bo volil z liberalci, pač pa s Slovensko Ljudsko Stranko, katere jc bil vedno zvest pristaš. Iz Roba. Dne 30. novembra jc bil tu volilni sliocl S. L. S. Prišla sta kandidata Anton Lovšin in Karol Škulj. Na j prvo jc razvil svoj program Anton Lovšin, na- pojdem rad, če pa v vodo, se vržem rad ... samo da bi Ilanuš ...« in sklenil jc roki, kakor k molitvi. »Nc govori brezbožno, deček,« jc rekel Malinov resno, »oddaj se na muke, zgubi življenje v preganjanju, tocla samo za našo vero... A dekle, ljubezen, to vse mine.« »Saj vem to, toda recite, oče za mene... vas morajo poslušati.« »Bom poskusil... ti pa pazi, da te ne vjamejo.« »Mene?« je zaklical navdušeno. »Vsakega zadavim, zgrizem, zdrobim, toda sc nc dam.« In njegove oči so se tako zabliska-lc, njegovi zobje so sc svetili, prsti krčili, da jo Malinov pomislit, takšen more v resnici ubiti, zadaviti, zdrobiti. In takšni ljudje morejo biti potrebni. Torej e rekel s prijaznim nasmehom: »Ako na vsak način hočeš, pa poj-dem k Vrcsjakovim, toda ti pazi nase, kajti namesto ženilovanja more biti temnica. ; »Ee, nc dobe mc! < se jo nasmejal veselo. »Mlacl si, pa zaupaš v sebe, toda treba jc, cla si jim za nekaj časa izginil izpred oči,« »Kako pn to,<; jo rekel Marcelek nejevoljno, ;>pro«il sem vas. oCic, da bi go- to g. Karol Škulj. 200 mož jc jioldrugo uro z zanimanjem poslušalo izvajanja K. Škulja. Splošna zadovoljnost in hvaležnost brala sc jc na licih vseh. Končno se jc zahvalil predsednik shoda, domači župnik, za prepričevalne besede govornikoma ter izrazil željo, naj volilci to navdušenost ohranijo ne le za sedanje volitve, ampak vedno. — Med govorom gospoda Karola Škulja popiha jo I31etni nadebudni Ciril Brcgar, sin robarskega župana, iz dvorane, rekoč: »Vse to so same laži.« Bežal jo urnih krač, glasno rjoveč. Pripomnimo to, cla je bil ta fant gojenec salezijanskega zavoda, ki ga je pa odslovil, ker je do skrajnosti iznriden. Možje in žene, ki so stale zunaj, pa so si šepetale mecl seboj: Ni čuda, saj trnje še ni. grozdja rodilo. Tako ie. V županovi hiši imajo otroci priliko, poslušati zabavljanje pijancev čez S. L. S. in farje ; zato so taki podivjanci. Ljudstvo pa naj si stvar zapomni in pri prihodnjih občinski volitvah pomeclc tudi s sedanjim županom in njegovimi privrženci. K izidu volitev v splošno skupino. V II o tc d e r s i c i. je bilo razmerje glasov sledeče: Kobi 73 glasov. Majdič 70 (v prvotnem brzojavnem poročilu pomotoma 77). — Draga : Jaklič 38 Andoljšek 25. — Trava: Jaklič 56, Andoljšek 2. — Glede Šmarce, kjer sc je prvotno poročalo, da jc dobu Lav-renčič 146, Slokar 21. je. bilo resnično razmerje glasov: Lavrenčič 202, Slokar 46. Šmaren je volila v Homcu. —. T u p a 1 i č: Jarc 350, Dolenc 26. — V r a b č c (Vipavsko): Dr. Pegan 92, Gaspari 98, Perhavec 3. — Glede Tre b-njoga. je popravili, da je dobil Zupančič 123 glasov (ne 133). Iz Adlešič. Pri volitvi dne 1. decembra smo opazili v naši župniji, ki ima dve občini, Adlešiči iu Tribuče, velik napredek S. L. S. Z občino Adlešiči so volili zopet volilci sosednje občine Griblje v Podzemeljski župniji, ki ko volili dozdaj večinoma liberalno, posebno šc lani. Razun njih pa imamo v naši občini šo Bojančane, ki volijo tudi vselej liberalca So namreč pravoslavne vere. A letos pa smo opazili velik preobrat. Lani je imel v nasi občini liberalni kandidat 91 glasov, a kandidat S. L. S. pa samo 67 glasov, torej liberalec 24 glasov večine. A lani jc volilo, kolikor je znano, okoli 50 Gribeljcev liberalca, od Bojančanov pa ocl 22 volilcev 21. 1. decembra pa jc bilo oddanih glasov vorili za mene, pa rečete, naj bežim vi vasi...« Pogledal jc nanj ostro: »Ni umetnost igrati se se svojim življenjem, ampak oddali, kadar pride potreba, izpričevalo resnici... Kako hočeš, cla bi šel k Vrcsjakovim in govoril zate, a vsak trenotek lahko pride stražnik in tc vrže v ječo brez vsake koristi za našo svoto vero?!...« »Naj vam gospod Bop da zdravje, a Najsvetejša Devica naj vam plača vaše dobre svete « je zaklicala Marta, sinu pa dejala: »Ti pa, Marcelek, poslušaj, ker drugače ne more biti.« »Saj vem, toda kako naj prebijem brez ... brez naše vasi,« je rekel žalostno. »Saj ta stražnika no bosta, večno pri nas.« ga je potolažil Malinov. »Čc ni drugače, pa pojdom « je vzelihnil Marcelek. XVIII. Ker pravoslavni duhovnik ni videl v cerkvi uiti Vresjakov, niti Marcolka in Zelenko, jc hudo ozmerjal stražnika. »Nu, kako sva jih mogla spraviti v cerkev,« se je opravičeval podčastnik, »ako pride Vresjak šele danes, Zelenko pa niti doma ni?« »Saj je bila Vrosjakova, otroci, stava Zelenkova... pa nobeden ni pri- za Mihelčiča 124 -f 2 glasova, ki sta bila zavržena zaradi nepravilne pisave, torej za S. L. S. 126 glasov, a za oba liberalca pa skupaj 59, torej je dobila S. L. S. 67 glasov več, kakor liberalec. Res prav velik napredek od lani za cclih 91 glasov, kar nam spričuje, da je letos s S. L. S. volilo tudi več Gribeljcev, morda celo polovica — vseh Gribeljcev je volilo letos 64, a lani 57. Volilo je pa z nami letos tudi nekaj Bojančanov, kolikor je znano, in je upati, da jih bo zanaprej še več, ker vedno bolj spregledujejo, da nimajo od liberalcev prav nič pričakovati. Pa tudi v občini Tri-buče se kaže prav lep napredek. Lani je volilo s S. L. S. 49 mož, a lib. 36, letos pa za S. L. S. 65, a za lib. le 10. Lani je imel torej naš kandidat samo 13 glasov več, kakor lib., a letos pa celih 55. Polšnik. Zadnjo nedeljo je že v drugič se prikazal Taufer v Polšniku. Lepo je prosil gostilničarje, tudi obljubil plačati, pa nobeden mu ni dovolil prostorov. Takoj po sv. maši je ta svitla zvezda izginila izpred očij našega ljudstva, •1. decembra pa ugasnila. Mazelletov volilni shod v Novem mestu. V soboto 29. novembra je bil volilni shod liberalnega kandidata za dolenjska mesta: Mazelleta iz Ljubljane, bivšega poštarja. Dr. Ravnihar ga je predstavil, povedal nato že širom kranjske dežele znano lekcijo o zapravljanju deželnega odbora, o zlorablja-nih avtomobilih, o nepreinovanih liberalnih bikih, o svoji »ubogi imuniteti«, pod koje zaščito sc mečejo popravki deželnega odbora v koš, in nazadnje napadal dr. Kreka ter o vodiški Jolianci trdil: Jolianca je stanovala v župnišču, kjer se je stekal denar, ki ga pa Jolianca ni vsega sama zase pridržala, ampak ga je delila... Ce državni poslanec svoje dostojanstvo in inteligentnost novomeških liberalcev tako visoko taksira, cla pride sem pripovedovat take budalosti. se o tem ne bomo z njim prerekali. On že ve, kako je. Radovedni smo le, če dr. Ravnihar in njegov kli-jent, bivši poštar, še pomnita ta-le slučaj: Polomljen telegrafičen aparat v trenutku, ko gre za sadunosno kupčijo? Za njim jc nastopil Mazelle. V nasprotju z drugimi je odnehal pri deželnih dolgovih za 20.000 K, povdaril, kakor njegov predgovornik, izključno pravovernost in ljubezen do bližnjega pri sebi in liberalcih sploh, in sklenil: Jaz Vam ne obetani zlatih gradov, a ohranil Vas boni v svojem srcu. Solze ginjenosti so se nam pocedile pri teh besedah. Nek meščan pa je bil tako ,gin jen', cla je s povzdignjeno roko liitel v ospredje in zaklical: Tako ie prav, ta je malo obljubil, bo še manj naredil! Nato se je še župan Rosman obregnil ob Meščansko zvezo, se nekaj zadiral v pristaše S. L. S., naj se zdaj potegnejo, naj pravično poročajo, a ti so mu odgovarjali s pomilovalnim molkom. Priporočil je Škerlja: Mi bomo tega volili ne pa organista z Lokvice! Dostojnemu županu v Novem mestu povemo to-le: Naš poslanec Mihelčič, ki je medtem že izvoljen s petkratno večino proti Škerlju, je župan kakor Vi. On je mož neomadeževane preteklosti, poli- šel, in jaz sporočim to vajinemu načelniku.« »Vidite, batjuška, stare Zelenkovc ni bilo doma, Vresjakova pa je Rogoš-kinu obljubila, da pride. Toda poj dem k njim še sam, bo že prišla... Samo ne tožite naju, batjuška, midva delava, kar moreva.« »Hočem videti vajino gorečnost... lned tem pa vidva čisto nič ne pazita, kako hodi Zvelevičeva po kmečkih hišah in gotovo agitira.« »Midva jo bova že vjela, batjuška,« je zagotavljal podčastnik, nekoliko prestrašen od grožnje, da ga bo duhovnik založil. »Ce bosta dobro pazila, vaju bom pohvalil pred gospodom načelnikom.« Še istega dne se je Pospielov odpravil k Vresjakovim. Šel je kot navadno ponosen v zavesti svoje oblasti skozi vas in gledal za-ničljivo okrog po kmetih, katere je srečaval, v snažni uniformi, s svetlimi gumbi. Ko ga je Vresjakova zagledala prihajati na dvorišče, je zaklicala sinu: »Steči no k atetu, gotovo so na polju, in povej, da je pri nas stražnik, naj se ne prikažejo.« Sama je pogledala okrog, če je izba čista, pobrisala je mizo in rekla Hanki: »A ne drži. se preveč... treba ga Je z lepim.« Prišel jc podčastnik in je na pragu zakričal z ostrim glasom: »Kje je Vresjak?« »Še ni prišel, gospod načelnik.« (Daije.i caji ga niso dvigali iz jarkov in vinjenega spremljali domov, on je trden posestnik, ki ne potrebuje kakega odrešc-nika iz Bele cerkve. Rob. V nedeljo po maši je bil tu volilni sliocl S. L. S. Govorila sta kandidata gg. Škulj in Lovšin. Slednji je povdar-jal korist kmeta od S. L. S. v gospodarskem oziru. Gosp. Škulj je v poldrugo uro trajajočem govoru slikal delo S. L. S. zlasti z dobro kmetu koristno zakonodajo. Na to je na podlagi letaka »Mi sami« kazal na laž in zvijačo »neodvisnih kmetov«, ki se zlasti po naših vaseh nadvse usiljujejo. Krepak govor g. Škulja je spremljalo ponovno odobravanje volilcev, ki so napolnili vso dvorano, ter se na predlog g. župnika, ki je spretno vodil zborovanje, izjavili soglasno za listo S. L. S. .Shod ie uspel najlepše. Iz Dobrave. V nedeljo po sv. maši je imel naš župan Tonček iz Podnarta volilni shod pri svojem bratu Filipu na Dobravi. Postavil se je pred svojimi častivci s tem, cla jim je razodel, da je tudi on imel kandidaturo na ponudbo, da je pa raje Trebušniku privoščil, kakor sam sebi, da skoz pade. Zabavljal je čez gospodarstvo S. L. S. v deželi radi novih cesta in delo pri Završnici itd. Cez nove ceste je zabavljal tisti župan, ki ima v svoji občini najslabša pota v deželi! Končal je svoj govor s tem, da je pozival navzoče: S. L. S. treba pokazati nezaupanje s tem, cla ne sme nihče voliti Pibra; pač pa je še milostno dovolil voliti viteza Pogačnika. ~ Kar so dovolili gospod Tonček, to se je zgodilo in upamo, cla se bo še zgodiio, ker Tonček so sladki in mogočni. Kadar bo treba prosit za vodovod za Dobravo, bomo šli kar k Tončku, in oni ga bodo izpeljali sami z — jezikom, ker toliko premorejo! Slava mu! — Izid volitev v Kropi: Piber 115, Kržišnik 5. Pintar 6; v Kamni gorici: Piber 80. Kržišnik 12, Pintar 2. Ježica. Izid volitev pri nas je bil sledeči: Miha Dimnik 216, Knez 47, Kristan 45. Neveljavnih 17 glasov. Iz Žirov. Pri volitvi v Žireh je imenoval volilni komisar na nasvet c. kr. okrajnega glavarja v Logatcu g. Ekela v volilno komisijo g. Buria ter — suspendiranega nadučitelja L. Baeblerja. Oba seveda liberalca. Pa to še nič hudega, saj od te strani se poznamo, pišeta pa tudi oba še precej dobro. Ampak nekaj drugega je, kar moramo pribiti. L. Baebler je v disciplinarni preiskavi radi deliktov, ki so taki, da jih radi javne morale ne moremo spraviti v javnost. G. glavar Ekel to dobro ve. Ravnotako pa kot njegov šolski predstojnik tudi dobro ve, da je bil Baebler že sojen od c. kr. deželnega šolskega sveta in da je samo zavlačevanje naučnega ministrstva krivo, da ima Baebler še pravico postopati po žirov-skih cestah ter priliko zabavljati čez »neumne kmetavzarje«, kakor so se njega visokost blagovolili izraziti o ži-rovskih kmetih. Prav natanko tudi ve g. Ekel, koliko ima Baebler kredita pri vseh strankah v Žireh: Sokoli so ga izključili iz svojih vrst, o naših organizacijah niti ne govorimo ne, saj je znan njegov parlamentaren izrek, da si pusti rajši pljuniti v obraz, kakor bi prestopil kdaj naš Društveni Dom. In tega uglednega moža je smatral g. Ekel za najsposobnejšega cla sedi v volilni (k •• misiji, in ta ugledni mož jc imel tod-ko drzno Celo, Igrati pri volitvi vloc-j višjega bitja ter z viška motriti volilce, očete — svojih bivših učenk. Ne vemo, na kateri strani je več predrznosti, pri Baeblerju, ali pri gg. protektorjih njegovih. Ali hočejo gospodje v Logatcu s svojim izzivanjem na. vsak način, da spravimo v javnost gotove stvari izza kulis, ki bodo zadosti pojasnile, odkod izivajoča protekcija? Trebeljevo. V naši občini je dobil clr. Ivan Zajec 270 glasov, Tavfcr 4 in Etbin Kristan 5. Tauferja in Kristana so volili le nekateri Štangarji, ki hodijo v topilnico v Litijo in so se dali preslepiti od liberalnih agitatorjev. Neverjetno je, kako so liberalne muhe sitne, pa tudi neumne; zlasti mnogo so si priza-djali uslužbenci trgovine Lebingcr, ki so vsakemu kmetu ponujali in dajali listke in plakate za Tauferja. Posebno se jc prizadjal domači pobček Ilinko, ki jc vse hribe krog Litije oblezel. hvalil Tauferja, razdajal zastonj knjižico »Vodiške Johance«. Toda kljub mnogim naporom je dobil Taufer le štiri glasove. Dolenja vas pri Ribnici. V sredo 3. t. m. se je vršil v prostorih pri Franeku drugi volilni shod za Dolenjo vas in Prigorico. Na shodu je govoril naš kandidat Č. g. Kari Škulj, kaplan v Ribnici, ki je v dveumem temeljitem govoru pojasnjeval volilcem program in delo S. L. S. Udeležba je bila za Dolenjo vas častna in zanimanje veliko; posebno veliko navdušenja za naše kundidate je bilo, ko je g. škulj pobijal laži, ki jih je trosil po clolenje-vaški fari liberalni »jager« c. kr. davčni adjunkt Anton Adamič iz Ribnice. Adamiča opozarjamo, da naj se pri svojih »jagah« vzdržuje laži, sicer ga spravimo tja, kamor spadajo lažnjivi in obrekljivi jeziki in mu obenem do-kažemo resnico o Ljudski posojilnici, ki jo je v svoji preveliki mogočnosti blatil, kakor tudi njegovo predrznost, ko je govoril našim možem o davku na prirastek vrednosti itd. Tudi vodiško Johanco naj bi si kot svojo patrono »ohranil« zase, da bi mu bila v tolažbo ob liberalnem porazu. — Dne 4. t. m. je priredil kandidat g. Škulj v Rakitni-ci za vas Rakitnico in Blato. — Na vseh dosedanjih naših volilnih shodih so volilci obsojali liberalno politiko in se navdušeno irekli za kandidaturo gospoda Škulja in Lovšina iz Jurje-vice. Liberalcem pri nas ne bo nikdo ve čverjel, razen kak Fr. Mrhar iz Pri-gorice vulgo Rudijev France, ali pa kak »štacnar« iz Prigorice ali Dolenje vasi. Radovljica. V Radovljici je bil izid volitev v splošni skupini sledeči: Iv. Piber 54, A. Kržišnik 45, razcepljenih in neveljavnih 10. * Zbornični koledar. Dunaj, dne 4. dec. Ko so v dolgotrajnih litanijah nemški in za njimi tucli naši liberalni listi popisavali nevarnosti, ki prete finančnemu načrtu od rusinske obstrukcije, smo v »Slovencu« primerno pojasnili tako trapasto pisarijo. Dejanja so pokazala, kako smo imeli prav. Najslabše so pač orientirani tisti, kateri zajemajo vso svojo politično modrost iz liberalnega časopisja. Rusinske obstrukcije ni bilo in je ne bo. Finančni načrt pojde gladko. Prihodnjo sredo bo glasovanje o dohodninskem davku. V četrtek, morda tudi v petek se prične obravnava o zakonu, koliko dobe dežele od države. Potem bo, kakor se zdaj trdi, gališki deželni zbor, ki bo sprejel volilno pi-eosnovo. Dne 16. ali dne 17. decembra bo glasovanje o državnih odkazih deželam in tretje glasovanje o vseh glavnih treh zakonih finančnega načrta — davku na žganje, dohodninskem davku in odkazil. Rusini hočejo namreč voziti varno in pravijo, da se ne zanesejo na sklep volilnega odseka, ki zboruje te dni v Lvovu, marveč hočejo imeti v deželnem zboru končno sklenjeno volilno preos-novo. V četrtek, petek in soboto (18. do 20. decembra) se pa reši proračunski provizorij. Potem bo zbornica nekako do dne 20. januarja počivala. Pred Božičem se poleg provizorija reši še več manjših reči; nezgodno zavarovanje rudarskih delavcev mora priti tudi na vrsto. V tem zmislu se potegujejo z vso silo naši poslanci. Ni pa misliti na to, da bi se rešilo p e n z i j s k o zavarovanje zasebnih uslužbencev še letos, ker gre posvetovanje v odseku sila počasi naprej in je jasno videti, da zavlačujejo to reč vlada in stranke. Novi penzijski zakon stopi potemtakem v veljavo šele s 1. januarjem 1915. Na škodi bodo tisti, kateri bi še letošnje leto stopili v pokoj. Danes prinašajo dunajski listi poročilo. da so češki radikalci sklenili obstrukcijo proti proračunu. .Prepričani smo, da bo ta vest ostrašila lahkoverno javnost. Za vsakega, kdor pozna zbornično tehniko, je jasno, da ravno ta. vest dokazuje, da se čeških radikal-ccv ni prav nič bati. Kdor resno misli na obstrukcijo, je ne bo štirinajst dni prej naznanjal. Cela reč je ta, da se je v klubu čeških radikalcev ocl posam-nih pač zahtevala obstrukcijska taktika, toda večina je proti. In cla bi se tembolj gotovo izjalovil vsak obstruk-cijski poizkus, so previdni člani tega kluba izročili to reč časopisju. Ne motimo se, če štejemo med te previdne člane v prvi vrsti poslanca Klofača. Dne 4. decembra je preteklo 30 let, odkar se je otvorila sedanja državna zbornice na Francevem ringu. Poprej so zborovali poslanci v neki stari baraki na Sehottenringu. Prostori so bili premajhni in neprimerni. Zato so sklenili narediti novo zbornico na sedanjem prostoru. Zbornica zavzema prostor, ki je dolg 162 m in širok 140 m, torej ako bi bil ta prostor njiva, bi se lahko vsejalo 12 mernikov pšenice. Dvorana za seje je imela prvotno 353 sedežev. Leta 1896. se je število sedežev pomnožilo nu 425 in sedaj jih jc 516. Leta 1909. sc je v znotranjih pro- storih sezidalo drugo nadstropje in se je priredilo tako 16 novih soban, vsaka približno 100m2 velika. Prvo sejo v novi zbornici je otvoril takratni predsednik dr. Sniolka dno 4. decembra 1883 ob 12. uri 10 minut popoldne. Gosposka zbornica je pa zasedla svoje prostore šele 16. decembra 1884. Poprej so zborovali v deželni hiši niž-jeavstrijski. Pri otvoritvi zbornice je bilo nastavljenih za pisarno in knjižnico^ osem uradnikov. Danes jih je že 20. Število raznih slug je znašalo pred 30 leti 60, danes jih je trikrat toliko. Poslanci so pred 30 leti potrebovali samo pet oseb, ker je bilo takrat samo ' pet klubov (zjcdinjetia levica, poljski klub, Iloiienvartov klub, češki klub in Lieclitensteinov klub). Izmed sedanjih poslancev je bil že pred tridesetimi leti edini clr. Fuclis član državnega zbora. Sedaj je v zbornici preskrbljeno za vse potrebščine poslancev. V zbornici je poštni urad, tobačna trafika, briv-nica, 12 kopeli, štirje lifti itd. Več sob je določenih za gostilno, v kateri dobivajo poslanci, zbornični uradniki in sluge ter tudi časnikarji zdravo hrano za primerno ceno. Savernska alera. Poraz nemškega državnega kanclerja v državnem zborn. 4. t. m. so v nemškem državnem zboru nadaljevali razpravo o nasil-. stvili, ki jih je soldateska v Savernu iz trte izvila. Državni kancler B e t h -m a n n H o 11 w e g je zopet besedo povzel. Običajno hladnokrvni diplomat jc po graji 3. t. m. izgubil mirnost in je zelo razburjeno govoril. Na govore po* slancev odgovarja in podčrta, da obstoja glede na savernsko vprašanje ostro nasprotje med vojaško in civilno oblastjo, kar je tudi deloma dogodke v Savernu povzročilo in da morata obe oblasti sporazumno postopati, da se vrnejo redne razmere. Izjavi, da se je sporazumno z alzaško-lorenskim namestnikom grofom Wedlom zavzel za to, da se je uvedla v Alzaciji ustava, ne da odneha nasproti demokratičnim doktrinam, marveč zato, ker je prepričan, da se tam le napreduje, če se opm sti brezuspešen poizkus, napraviti ia južno-nemškega državnega ozemlja se-verno-neniško Prusijo. Ce hočemo, da pridemo naprej, moramo v politiki kazati mirno in trdno roko in potrpež« ljivo vztrajnost. V resni nri, in ura, v kateri zdaj živimo, je resna (Živahni medklici), moramo v bodočnost gledati. Ni resna ura zato, ker je tu moje stališče ogroženo, ura je resna, ker se kaže nevarnost, da se v hudi razburje-t nosti ustvari brezdno med armado in ljudstvom. Ker sem to resnost izpo-znal, sem včeraj rekel jasno in namenoma, da je prva naloga, obnoviti harmonijo med vojaško in civilno oblastjo, Ledebour zakliče: Harmonijo z vojnim ministrom! Betlimann Ilolhveg nadaljuje: Postopam popolnoma sporazumno z vojnim ministrom. (Vojni minister, ki jo medtem v dvorano prišel, se prikloni kanclerju.) Neobhodno potrebno je obnoviti harmonijo med vojno in civilno oblastjo. Postranske vlade ni nobene. Obstoja le glavna vlada, za katero sem cesarju odgovoren. Ce vidim, da odgovornosti ne morem več nositi, me ne boste več na tem prostoru videli. Kar se je grešilo, zato bodo dotičniki morali pokoro delati Na, temelju postave iu pravice moramo obnoviti, kar je ogroženo. (Konservativci kanclerju ploskajo, levica žvižga predsednik zvoni, žvižganje se ponovi in se le počasi poleže.) Po daljši raz-pravi se glasuje o predlogu napredn« ljudske in socialno-demokraške stranke, ki predlagati: Naziranju državnega zbora ne odgovarja način, kako je državni kancler obravnaval interpelacije Kancler in vojni minister zapustita zbornico, predno se glasuje. Navedeni predlog se sprejme z 293 proti 54 glasovom. Levica in centrum ploskata desnica je poparjena. Nemški državni zbor jc resna in zelo vpoštevana kor-poracija, koje mnenje veliko tehta. Nemški državni zbor dobro naredi, kar naredi, in se ne ukloni tako hitro vladi, kakor n. pr. naš avstrijski. Tak ko-rajžni in možati državni zbor je res prebivalstvu v veselje. Razburjenje v Alzaciji. — Nova junaštva soldateske. V Strafiburgu je razprava v državnem zboru 3. t. m. duhove zelo razburila. Ko so prvi večerni listi okolu 7. ure zvečer izšli, se je zbrala na cestah velikanska množica. Patrulje so se na cestah pojavile. Govora kanclerja in vojnega ministra sta povzročila vihar ogorčenja. — V Savernu so štirje rezervni častniki poslali svoje patente nazai. Polkovnik Reutter ie prepove- dal vojaškim godbam sodelovati pri društvenih slavnostih, dasi so že 25 let sodelovale. Kapelnik godbe je zato odstopil. V savernski okolici je povzročil polkovnik Reutter nov spor. Jezdil jc v Dettweiler in obstal pred hišo župana, justičnega svetnika Kocha. Starega moža je ukazal poklicati iz hiše in ga je zmerjal, ker je iz zapora izpustil tistega hromega čevljarja, katerega je junak vseh junakov, poročnik Forst-ner, aretiral. Ko jc župan odgovoril, da je ranjenec zelo krvavel in da ga ni za nevarnega smatral, je polkovnik za-rohnel: »Tako civilisti vedno postopate« in je brez pozdrava odjezdil naprej. — Savernski občinski svet jc v izredni seji sklenil izjavo, da so informacije kanclerja in vojnega ministra napačne. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Saverna, da je civilna policija na ukaz poročnika Schadta aretirala dopisnika »Daily Maila«. Ždrnalista so kmalu iz zapora izpustili, a fotografič-ni aparat so mu zaplenili. Vodstvo socialne demokracije v Kolinu sklicuje v nedeljo shode, da prične ljudsko akcijo, ker je parlament preslab, da se obrani veleizdajalstvu vojaške diktature, kakor slove vabila. Obsodba kanclerja in vojnega ministra v bavarski zbornici. Dne 4. t. m. sta se poslanec centra dr. Pichler in liberalni poslanec dr. Quidde kratko pečala z izvajanji kanclerja in vojnega ministra v državnem zboru. Dr. Pichler jc naglašal, da to, kar se je v državnem zboru zgodilo, na Bavarskem ni niti mogoče, ker se tu o svobodi in pravicah državljanov drugače sodi. V istem smislu jc govoril tudi clr. Quidde. Kancler poroča Viljemu o položaju. Berolin, 4. decembra. Wolfov biro poroča: Bethrnann von Holhveg odpotuje danes zvečer v Donaueschingen k cesarju Viljemu, ki zasliši tudi namestnika grofa Wedla in poveljnika armadnega zbora v Strassburgu von Daimlinga. (Daimlipg, ki jc znan kot prepotenten človek in je v Afriki mučil zamorce, je pravzaprav kriv nasilnosti vojaštva v Saverni.) — Čo kancler odstopi, se nc ve; ker cesar navadno ministre drži, če sc tudi drž. zbor proti njim izjavi. Betlimann je dobil že enkrat nezaupnico radi razlastitev poljskih zemljišč, a je ostal. Zdaj je seveda položaj izpremenjen, ker so tako kancler kakor alzaško-Iorenski namestnik in general Daimling pozvani k cesarju. Čc namestnik odstopi, je gotovo, da gre tudi kancler ž njim. Trdi se, da bosta poročnik Forstner in polkovnik Reuter Šaverno kmalu zapustila. TUDI ČUVAJEV BRAT GRE. Zagreb, 5. decembra. »Narodne Novine« javljajo, da je Anton pl. Čuvaj, brat bivšega komisarja in šolski nadzornik, na lastno prošnjo umirov-Ijen. Proli Menili verskih čustev - praktično krščansko delo. V nedeljo večer so imele ljubljanske moške kongregacije svoi skupen sestanek. Poleg drugih stvari ie prišla v razgovoru na vrsto »Danovih« umazancev karikatura sikstinske Madone. Od neke. strani sc jc izrekla želia, da bi se zoper to onečeščevanje svetih nam stvari spodobila protidemonstracija in. verska manifestacija. Zbor kongrega-nistov pa je bil mnenja, da to umazano pobalinstvo ni vredno, cla bi se ž njim kaj več pečali. Pač par 1. izraža svoje obžalovanje in svoj stud, da se j c našla med Slovenci umazana in zlobna roka, ki je bila zmožna tolike grdobije! 2. izraža svoje začudenje in ogorčenje nad tem, da javna oblast (državno pravdništvo in državna nolicija) mirno trpi in pusti, da vsak snrijcnec brez skrbi na naj nesramne j ši način lahko žali najsvetejša čustva vernega prebivalstva, ter obenem poživlja to oblast, da napravi enkrat za vselej konec takim lopovščinam! 3. Zbor kongreganistov jo dalje mnenja, tla na take izbruhe sovraštva do vero najbolje odgovorimo s tem, da z vsemi silami delamo zoper tako časopisje. — Dalje pa, ker se jc v tem slučaju indirektno žalila čast Matere boje, zbor prosi in poživlja verno ljubljansko moštvo vseh stanov, naj se kot v odgovor na to blazfcmijo kar moč mnogoštevilno oklene Marijinih kongrega-cij. To bo najbolj izdaten odgovor, katerega sc imajo nasprotniki vere najmanj veseliti. Kdor je z nami istega mnenja, naj se nam pridruži! Obenem se je sklenilo, da hočejo kongreganisti zastaviti vse svoio združene ,moči, da se versko življenje v Ljubljani in zlasti med moštvom ljubljanskim kar najbolj povzdigne, in bodo imeli v to svrho šc več skupnih sestankov. * * * Moške Marijine kongregacije, v Ljubljani so sedaj štiri. Za delavske in srednje sloje: v Križankah in pri sv. Petru; za izobraženstvo: v Aloizišču in pri jezuitih (pri zadnji nemški govori). Oglaša se v dotičnem samostanu oziroma župnišču ali zavodu ali pa pri kateremkoli članu, ki oglašenca vpelje pri družbenem sestanku. Dnevne novice. -1- Somišljenikom v kočevskem — ribniškem — velikolaškem okraju. V ribniškem okraju begajo liberalni agitatorji volilce, da bodo glasovi za Škulj a neveljavni, češ da je Škulj izbrisan vsled reklamacije iz volilcev občine Ribnica. Ta trditev liberalnih agitatorjev je popolnoma prazna, ker po zakonu nobena volilna komisija ne more razveljaviti glasov za Škulja! Razveljaviti sme .samo glasove za koga, ki je vsled sodnijske obsodbe izključen od volilne pravice. Čc bi kaka volilna komisija storila kaj takega — kakor liberalci trdijo — storila bi očitno n e p o s t a v n o s t. Lj udje naj mirno zapišejo v volilnem okraju Kočevje — Ribnica — Velike Lašče: Karel škulj, kaplan v Ribnici in Anton Lovšin posestnik v Jurjevici št. 34. -{- Seja Starešinskega vodstva se n c vrši dne 7. t. m., ker so mnogi člani zadržani. Vrši se poznejši čas! h Odlikovanje. Za kn. šk. konzisto-rialncga svetnika sekovške škofije je bil imenovan preč. g. častni kanonik Anton J a k 1 i Č , c. in kr. vojni superior I. razreda v Gradcu. -'r Posvečen bo v soboto dne 6. t. m. v mašnika frančiškan Fr. Benedikt K r a k a r. -f- Nekaj o naših poslaništvih. Grof Apponyi je v ogrski delegaciji dejal, da občutijo Madjari imenovanje grofa Otokarja Czernina za avstrooprrskega poslanika v Bukareštu kot provokacijo. Drzna beseda! Sicer jc grof Apponyi opozicionalec, toda kakor on. mislijo vsi mažarski šovinisti, naj se to upajo povedati ali ne. In zakaj bi grof Czer-nin ne bil pripraven za poslanika? Ker je pristaš enotne Avstrije, ne uriznava madjarske državnopravne teorije in obsoja njihovo brutalno politiko nasproti drugim narodom. Mož je celo pisal tozadevno brošuro. Kaj bi grof Ap-ponyi dejal, čo. bi mi protestirali proti vsem zastopnikom naše države v inozemstvu, ker Mažari in brez dvoma vsi več ali manj pristaši ogrske državnopravne teorije, katere mi Avstrijci nc priznavamo? Samo dva poslanika bi bila izvzeta od tega protesta, londonski in bukareški, ker lc ta nista Madjara! In če premišljujemo minimalne uspehe naše diplomacije v zadnji balkanski krizi, ali morebiti niso ravno Madjari, ki nas povsocli v inozemstvu zastopajo, veliko krivi tega,, da nc uživamo tistih simpatij, ki bi jih mogli? In zdaj so še v Peterburg poslali madjarskega grofa — kamor Madjar najmanj spada, če ni ravno genij. Grof C z črnin bo šele pokazal, kaj zna, tocla brez ozira na to je ta diplomat za prevažno mesto v Bukareštu sposoben ravno zato, ker ni Madjar in ker obsoja preganjanje, kateremu so Rumuni na Ogrskem v največjo škodo naše skupne monarhije izpostavljeni. Teorije gospoda grofa Apponyija, ki je vsled tega razžaljen, pa spadajo dandanes — milo rečeno — pod peč, ker se z njimi ne da ne v Bukarešti ne v Belgradu kaj prida za Avstro-Ogrsko doseči. H- Laško poročanje. Ni dolgo tega, da smo izrazili svoje začudenje, ker je črnogorski kralj dopisniku »Piccola« dejal, da Slovani v Primorju ne delajo prav, ker žive v sporu z Italijani. »Edinost« je takrat nas grajala, češ, da smo kraljeve besede napak razumeli. Sedaj pa doznavamo, da je oni razgovor kralja v »Piccolo« tudi v Črni-gori neprijeten vtis napravil, da pa. se je dognalo, da dopisnik »Piccola« s kraljem sploh ni govoril, ampak le z ministrom Radanovičem. Minister se pa o borbi med Slovani in Lahi v Primorju nikakor ni tako izrazil, kakor je »Piccolo« pisal. Tako je, če kak dopisnik iz ministra naredi kralja. -t- Zvesta Italija. Laški listi se norčujejo iz »Neue Freie Presse« in uru-gj.U avstrijskih listov, ki so obžalovali, da Kralj Viktor Emanuel v svojem nre-st.dnem govoru ni posebič omenjal Avstrije in po njihovem mnenju prevpg poudarjal izborno prijateljstvo, ki vla: da med Italijo in velesilami tripclen-tente. Lahi odgovarjajo, da jim trozve-za siocr veliko koristi, da pa Italija ni tako naivna, da bi zaradi te zveze zanemarjala dobrih odnošnjev do Angli- je in Francije, ki ji v Sredozemskem morju lahko veliko škodujeta ali pa koristita. Lahi se ravnajo v politiki zgolj po geslu: Kdo da več? in niso ta-J o dobrosrčni in lojalni kakor so dunajski diplomati. -f Dunajsko časopisje ln naše volitve. Izmed vseh dunajskih listov je samo »Reichspost« prinesla nam prijazno poročilo. Pač so več ali manj poročali o rezultatu vsi listi, toda brez vsake opazke, »Reichspost« pa našo zmago iskreno pozdravlja. Nas veseli ta pojav in le želimo, naj bi se od vseh strani velika skupna reč, ki nas mora vezati, vpoštevala in ob nji razpršili razni pomisleki. Kdor naših hoče pri nas naročati kak dunajski list, pač ne more druzega nego »Reichspost«. Svobodomiselci vseh narodov in slojev drže vkup v svojih glavnih rečeh. To je dovolj nauka za nas, kaj je v tem oziru naša dolžnost. V važnem interesu naših načel je, da se zatira pri nas židovsko nemško časopisje in da se razširi povsod, kjer se čitajo nemški listi, »Reichspost«. List je sicer namenjen za nemške krščanske socialce, ki se morajo z nemškimi nacionalci boriti, toda splošno je zadnje čase zelo dobro urejevan in podaja o vseh javnih pojavih hitro in točne informacije. — Cesarska slavnost v Domžalah. 651etnica vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. se je v Domžalah glasom soglasnega sklepa občinskega odbora proslavila posebno slovesno. Na predvečer, dne 1. decembra, ob pol 8. uri zvečer je bila razsvitljava. Vse hiše so bile kar mogoče razsvit-ljene. Raz balkon »Društvenega doma« je v krasnem transparentu, ki ie bil ves električno razsvetljen, častitljiva, podoba sivolasega starčka - vladarja gledala na vrlo domžalsko godbo, ki jc priredila mirozov po vseh Domžalah in na številno množico, ki jo je spremljala. Krasno so bile razsvitljene tovarne, posebno Landstatterjeva in Jakob Obervvalderjeva in nova. Kurztlialerje-va hiša v neštetih električnih žarnicah, kakor se lepše v mestih ne vi "i. Pokali so topiči, spuščale so se rakete. 2. decembra pa je bila ob 9. uri sveta maša, katere se je korporativno udeležilo veteransko društvo z zastavo, obe požarni hrambi, oba občinska odbora z županoma in vsa šolska mlaJi-na z učiteljstvom in obilno ljudstva. Mrid sveto mašo je prav lepo igrala domžalska godba vojaško IIaydno\o mašo. In ko je ob sklepu med pokanjem topičev zaigrala cesarsko himno, tedaj je še prav posebno iz zvestih src dobrega ljudstva kipela goreča prošnja k nebu: »Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo!« —Umrla je včeraj na Rupi pri Kranju žena hišnega posestnika in čevljarskega mojstra Valentina Perčiča, Angela Perčič, roj Remec, stara 23 let. N. p. v m.! — Umirovljen je v Zagrebu državni nadodvetnik Svctislav pl. Gaj iz Cu-vajevega režima. — Tiskarsko gibanje. Izpor stavcev posebno ne napreduje. Večina podjetnikov sc ni pridružila akciji in lahko postreza naročnikom. Pomočniki stopijo v boj, kadar boclo sami sklenili. Sedaj obstoja namen, da se predloži v soboto, dne 6. t. m., pomočnikom tarifni načrt podjetnikov na podpis. Tisti tiskarji, ki ne podpišejo, naj bi se sedaj izprli, ravno tako pomožni delavci. Gremij in obrambna zveza tiskar-n ar jo v sta. izdala sledečo izjavo: »Pomočniki nameravajo nov naskok. V soboto, dne 6. t. m., se mora vsemu osobju, kvalificiranemu in pomožnim delavcem, odpovedati. Razgovor o sedanjem resnem položaju nas navaja, da Vas, cenjeni gospod, povabimo na shod, ki bo v petek zvečer v industrijskem domu na Dunaju.« Zaradi pasivne rezistence stavcev v dunajskih tiskarnah je izšlo več strokovnih listov v manjšem obsegu. Revija »Osterrei-clvische Rundschau« in »Mušketa« sploh nista izšli. — Vinska letina po Trški gori pri Novem mestu je kvalitativno izvrstna. Tudi po množini bo letos tega pridelka mnogo več, nego je bilo pričakovati. Čuje sc, da se nekateri tuji vinski kupci razgovarjajo, češ, da je vino no Trški gori in Gričoju že razprodano. To je le manever par vinskih trgovcev. Isiina jo, da jc vina še mnogo, in sicer prav dobrega po primeroma zmerni ceni. Vabimo gostilničarje in druge. Ne bo jim žal! — Prometna železniška uprava za hrvatske železnice, ki se je dozdaj nahajala v Pcčuhu na Ogrskem, sc na željo Hrvatov premesti v Osiek. — Cnvaj oplenil bansko palačo? Novi ban baron Skerleez jc zasledil, da je iz bansko palače, izginilo veliko starih umetnin, ki so bile nad 10.000 K vredne. Po Zagrebu sc govori, cla je to delo Čuvaja. — Zverinska mati. V Čajnicah v Bosni je 201etna Jašarovič svoje novorojeno nezakonsko dete nesla v gozd in v jamo zakopala. Vendar so truplo kmalu našli in še živo odkopali. — Žile si je prerezala v kopališču Marija Šimič, natakarica v »Juzbini« v Ilici v Zagrebu. Šimič ima burno preteklost in je obupala, ker jo je njen v Ameriki bivajoči ljubimec, kateremu se njeno bivše in sedanje življenje ni dopadlo, karal. Upajo iahkomišljenko rešiti. — Požar je izbruhnil dne 1. t. m. v shrambi občinskega predstojnika Miko Cvitkoviča v Tribučali v Belikra jini ter je uničil vsa gospodarska poslopja, potem pa se razširil še na hišo, hlev iu na gospodarske zgradbe Katarine Jak-še. Vsa škoda znaša 6400 K. Ogenj je bil zaneten in je storilec že znan. — Nezgoda. 281etni Emil Puc v Co-lu je te dni ogledoval nabasano puško in se pri tem težko ranil. — Podpornemu društvu za sloven« ske visokošolce na Dunaju so v času od 1. oktobra do 28. novembra t.. L vpo-slali: 2414 K 36 h:vsedijaška počitniška akcija; 370 K 35 h: dobiček dne 12. novembra 1913 na Dunaju prirejenega koncerta: 130 K: dobiček novomeške akad. veselice; 100 K: neimenovan dunajski dobrotnik društva; 35 K: mostno županstvo v Novem mestu; po 20 K: T. dr. Jos. Ujčič, c. in kr. dvorni Kaplan na Dunaju, in okrajna posojilnica v Ljutomeru; po 10 K: dr. Karel Podgor-nik, odv. in deželni poslanec v Gorici, dr. Karel Šavnik, c. kr. višji fin. svet. v fin. min. na Dunaju in Franc Košir v Mengšu; 6 K: dr. Florio Gregorič, c. kr. min. koncipist v fin. min. na Dunaju, 5 K: dr. Josip Mal, muz. adj. v Ljubljani; po 3 K: dr. Fran Heric, c. kr. bibliotekar v vseuč. kuj. v Pragi in Martin Meško, župnik pri Kapeli; po 2 K: Jakob Vogelnik, dijak v Radovljici in Viktor Poznik, notar v Senožečah; po l K: Ivanka Kariž, Milan Scnčar, Anton Novak, Franc Schweiger, Ivan. Mlakar, vsi v Senožečah, F. Žetko, Laže, Franc Zadnek, Ljubljana; Peter Cuea-riggi, Skaver Anton Boje, Vipava, Karel Leitgeb, Postojna. — Vsega skupaj 3150 K 71 h. — Društveni odbor se vsem cenjenim darovalcem iskreno ^ihva-Ijujo, zlasti še vsem onim rodoljubom, ki so pripomogli k lepemu uspehu počitniške akcije. Ker je odbor od prejetega, zneska žc za mesec november razdelil med 85 prosilcev 1160 '-'.ron in se bodo enako utemeljene prošnje ponavljale mesec za mesecem, prosi novih darov na naslov blagajnika: Dr. Stanko L a p a j n e , odvetnik na Dunaju, I. Braunerstrafle 10. Primorske vesli. p Proti občinskim uradnikom v Pulju Tomažu Galantc, Fr. Bigatto, Linu Quarantotto, Avgustu Iloraku, Kamilu Dercovichu, Guidu Negri, Viktorju in Jakobu Fillinichu se začne porotna obravnava prihodnji torek pred celovško poroto in bo trajala cel teden. Predseduje deželnosoclni naclsvet-nik J. Falke pl. Lilienstein, toži pa državni pravdnik lir. Fr. Thuile. Obravnava bo jako senzacionelna. p štrajk voznikov v Trstu traja dalje. Vse hleve transportne družbe straži policija, zgodilo se pa ni še nič hudega. p štrajk pekovskih pomočnikov na Reki je končan s poravnavo. p Tatvine v Trstu: Znani policijski inšpektor Karel Ti t z je razen že zaprtih treh Lloydovih uslužbencev dal aretirati še tri, in sicer: Alojzija Stur-ma, Lloydovega magacinerja, Jožef o Brezanšek in Ilektorja Tossutti. transportnega podjetnika za Lloyd. Vsi so osumljenih velikih tatvin, zlasti ma-nufakturnega blaga, ki so jih izvrševali v skladiščih v novem pristanu. p Pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu se odda s 1. januarjem 191 i eno mesto železniškega zdravnika za sanitetni okraj Pulj z letnim honorarjem po 700 Iv ter voznim pavšalom letnih 60 K. — Podrobni podatki so vsebinjeni v listu »Osservatore Triestino;< od 1. decembra 1913. p Parnik »Petka«, ki je pri Pulju zadel v kopno, so že rešili in se ni nič poškodoval, vsled česar jc sam nadaljeval svojo pot v Dubrovnik. p Napad. 1. t. m. ponoči so neznanci napadli Jožefa Kalčiča in Franca Gersina iz Lovranc ter ju s puškinimi streli ranili. p Avstrijskega vojaka, infanterista Franca Zensa, 15. konipanijc 87. pešpolka v Pulju, so našli utopljenega v ustju reke Piavc na Laškem. Nc ve se, gre li za nesrečo ali samoumor. p Za ravnatelja ubožne. hiše v Trstu je imenovan dr. Karel Rangan. p Kinetofon. Sloviti Edison nudi svetu čedalje večja čudesen in sc še noče ustaviti na poti svojih iznaidb. Dosc- daj najbolj popolna iznajdba ni.cgova je vsekakor »Kinetofon«, to je — poljudno povedano - kinematograf združen z gramofonom. Strmeče občinstvo gre v kinematograf in vitli tam prikaz, obenem pa čuje govor zastopaiočih ljudij, petje ptičev, šuštenje dreves itd. Na evropski celini je dosedaj šc le par kineto-/onov. Te dni je bil otvorjen tudi kinetofon »Minerva« v Pulju. Človek sc ne more nadiviti iznajdbi. Ko govori igralec, sc sklada trenutek odpiranja ust in govorjenja popolnoma, kakor bi zasinil izpregovoril živ človek. Glas violine je tako čist in lep, kakor ga more izvesti le virtuozen umetnik. Trobenta poje, rta ln na takega trobentača bil ponosen ves bataljon in psi skačejo tako živahno in cvilijo in rohnijo, da sc človeku zazdi, da bi udaril kar z bičem — po sliki. Do sedaj šo govori kinetofon morda samo angleški, a ko pride bolj po sv«Cu, sc že priuči še drugih jezikov. Koroške novice. k Izpred porotnega sodišča. Dne 1. decembra je bil obsojen hlapec Of-ner, ki je služil pri Ojču v Spodnjem Dravogradu iri poškodoval oko TOlct-nega hlapca Mongusa, na eno leto težke ječe. Mongus na poškodovanem očesu ne vidi več. k Odlikovana jc bila od papeža Pija X. gospa Ana Pichlcr v Celovcu, ki si je stekla mnogo zaslug za cerkev in uboge. k Žalostna statistika, Od 1. januarja do 29. novembra t. 1. sc je izvršilo v Celovcu, v celovški okolici z Borov-Ijami in Trgom vred 45 samoumorov. To se je godilo v kraju, kjer vlada nemški »freisinn« in kjer ljudstvo hira na rakrani — na alkoholizmu. To so jc godilo v kraju, kjer hočejo z vso silo nemščino proglasiti za edini ob-čevalni jezik, to se je godilo v kraju, kjer je največ razširjenih divjih zakonov. Žalostna je statistika »napredne« celovške okolice! k Mrtvega so našli na Magdalcn-ski gori Ivana Bratina, ki je pristojen v Otlico v goriškem okraju. LMansKe novice. lj Napišite na glasovnice pri jutrišnji ožji volitvi: Ivan Kregar, pasar in hišni posestnik v Ljubljani! lj Nove glasovnice za jutrišnjo ožjo volitev somišljeniki lahko dobe danes do 8. ure zvečer v »Ljudskem Domu«, T nadstropje, jutri dopoldne pa v naslednjih agitacijskih lokalih, glavni agitacijski lokal: Katoliška tiskarna i. nadstropje. — Za šentjakobski okraj: gostilna,pri Lozarju. — Za dvorni okraj: gostilna Lovšin na vogalu Gradišča in Hilšerjeve uUce. — V Vodmatu: pri g. Južni, Ravnikarjema ulica št. 4. — Za kolodvorski okraj: abstinenčna gostilna v Union u in Rokodelski dom. — Za predkraje: gostilna Ribič ob Dolenjski cesti. — Za Tr-uovo: pri Repniku, Konjušna ulica 4. lj Začetek današnjega Miklavž'?-vear. večera v Unionu je ob 7. uri zvečer. lj Nezgodi. Pontellov delavec Cele-Stin Borghese iz Vidma v Italiji je imel opraviti pri vzdigaiu, kjer je odnoveda-la zavora, mu padla na noge in ca težko poškodovala. — Kurjač Zvon jc hotel pred pečjo z železno ploščo pokriti nek rov, pri tem mu je pa plošča zdrzsnila in padla na palec desne noge t«?r mu ga zmečkala. SAVERNSKA. AFER/V. Strassburg, 5. decembra. Vsi protestni shodi so bili prepovedani. Več oseb jc bilo zaprtih. Nekega rekruta, ki je odpovedal pokorščino in vrgel puško stran, so tako odpeljali. TO JE DRŽAVNI ZBOR! Berolin, 5. decembra. Uspeh možatega nastopa državnega zbora je, da bo državni kancler danes v Donau-Eschin-genu cesarju ponudil svojo demisijo. Cesar demisije bržčas ne bo sprejel. Pač pa se smatra za gotovo, da bo kancler le tedaj ostal na svojem mestn. če se na primeren način zopet vpostavi soglasje med civilno in vojaško oblastjo v Al-zaciji. FRAVAŠI NE POJDEJO SKUPAJ. Zagreb, 5. decembra. Dr. Mile Starčevič izjavlja, da o kooperaciji obeh pravaških siruj pri volitvah ue more biti govora. NE NEHAJO. Trst, 5. decembra. »Associazione 1'a-tria« je sklicala za danes izredno zborovanje radi laškega vseučiiiškega vprašanja. GALIŠKI DEŽELNI ZBOR. Lvov, 5. decembra. Danes se jc vršila otvorilna seja deželnega zbora. Na dnevnem redu jc edino izvolitev volilno reformnega odseka. TIROLSKI DEŽELNI ZBOR. Inomost, 5. decembra. Tirolski dež. zbor se namerava začetkom prihodnjega lota razpustiti in se bodo vršile volitve že po novem volilnem redu. FRANCOSKA VLADNA KRIZA. Pariz, 5. deccmbra. Poincarč je ponudil sestavo kabineta Ribotu. Ribot odgovori jutri. Pariz, 5. decembra. Ribot jc sestavo kabineta odklonil. V poštev prideta zdaj Desclianel in Dupuy. STAVKA TISKARJEV. Belgrad, 5. decembra. Stavci so začeli stavkati. Več listov je moralo prenehati izhajati. Drugi izhajajo v zmanjšani obliki. LAHI O NAŠIH ZADEVAH. Rim, 5. decembra. Republikanec Barzilai sc je v soji zbornice dne 4. t. ni. pečal z avstrijsko - italijanskimi odnošaji. Govornik opozarja na položaj avstrijskih Italijanov in pravi: »Če razumevamo pod iredentizmom aven-tursko politiko, ki ne soglaša s potrebami dežele, ali čc ima kdo namen, izzvati veliko evropsko vojno za oboroženo okupacijo italijanskih provinc avstro - ogrske monarhije, se to gotovo ne nahaja v programu nobene stranke in nobenega politika. Če pa naj razumevamo pod iredentizmom popolno solidarnost interesov kakor tudi dolžnost, preprečiti črtanje avstrijskih Italijanov iz vrst italijanskega naroda, jo to politika cele države, oziroma bi morala biti.« Govornik obžaluje akcijo, ki stremi po slavizaciji Dalmacije, Istre in Trsta in razpravlja nato o avstrijsko - italijanskem sporazumu glede Albanije. Dvomi na.skupno delo obeh držav za bodočnost, ker ie mnenja, da sporazum no izvira iz ljubezni, ampak iz ljubosumnosti. Ustvaritev Albanije ni dosegla namena, po katerem sc jc stremelo, namreč da bi se Jadransko morje zaprlo za Slovane. Govornik se jc pečal nato s tržaškimi namostništvenimi dekreti in opozarjal pri tom na besede barona Gautscha, da včasih problemi notranje uprave silno vplivajo na tujino in da je treba to upoštevati. Upa, da bo imol tudi kak italijanski minister pogum, io povedali. Na vsak način pa naj italijanska zbornica, kar ji govori vest, pove jasno in odločno. SMRTNA MOSA. Dimaj, 5. decembra. Včeraj zvečer je tu umrl bivši naučili minister grof Latour. SAMOUMOR. Gradec, 5. decembra. Tu se ie milijonar baron Pfeiffer iz Mitrovice s svojo prijateljico Ilono pl. Bozsay z opijem zastrupil. OBSODBA ŠPIONOV. Krakov, 5. decembra. V Čortku sta bila obsojena gostilničarja brata Wcifl-mann zaradi tihotapstva in špionaže vsak na 10 let ječe. TURŠKO POSOJILO. Caiiorad, 5. decembra. Včeraj je Porta sklenila s fancosko banko I-e-nier posojilo 40 milijonov proti 5 odstotnim zakladnim listom, za nadalj-nih 00 milijonov pa je banka dobila akcije. VEDNO ZAPRTA. London, 5. decembra. Voditeljico sufragetk Pankhurst je policija, ko sc jc vrnila iz New Yorka, zaprla. MEHIKANSKI DOGODKI. Washington, 5. decembra. Mehi-kanski predsednik Huerta po tukajšnjih informacijah nc moro več plačevati svojih vojakov. Razne šivan. Tomaž škrdle t- Dne 29. m. m. je umrl v Pragi kn.-nadškof, beležnik Tomaž Skrdle v 60. letu svojega za vero, dom, cesarja toli zasluženega življenja. Njegove zasluge za češki narod so zapisano z zlatimi črkami v češki po-vestnici. Stal je kakor drevo na hribu, vidno od vseh strani, ki prinaša vsako leto obilo sadja. Njegov duh si ni dal nikdar miru, delal je do zadnjega zdih-ljaja. Viharji so besneli, novi sovražniki nastopali, porajala sc društva, organizacije, podjetja: Škrdle pa jo stal na svojem mestu nepotrt, in čim bolj je rastlo število neprijateljev, tem ener-gičnejši bojevnik jo bil. Odgovarjal je na društvo z društvom, na organizacijo z organizacijo, na podjetje s podjetjem. In njegov prapor je veselo plapolal nad bojno četo, ki se je bila zbrala krog njegovega imena. Češki narotl čuti, da je v rajnem zaspal v Gospodu vzoren, goreč duhovnikr eden prvih voditeljev in boriteljev, neumoren delavec, ki si je štel v srečo biti zaščitnik veri iu domovini. Bil jo urednik »Vlft-sti«. Sveti oče l'j j X. ga je odlikoval z zaslužnim križcem »Pro Ecclesia et pontifici«. »Čech«, ki je prinesel njegov obširni življenjepis, mu kliče v zadnji pozdrav: »Po celi Češki popularni Tomaž, naš duhovni vitez in katoliški praporščak, počivaj sladko po neumornem in bojnem življenju! Za Tvojo krsto korakata dva genija, vsa žalostna: cerkev in domovina!« Kako love aligatorje. Avstralec Lee, ki se peča z dobavljanjem živih aligatorjev za zoološke vrte in menaže-rije, pripoveduje, na kašen način izvršuje svoj nevarni poklic. Znano jc, da jc za vsakega pravega aligatorja mlad pes največja slaščica. Lee torej gre in na bregu reke, v kateri živi ta grda golazen, priveže mladega psa. Psiček začne cviliti in kmalo privabi na breg kako tako grdo aligatorsko pošast. Tedaj skoči lovec iz svojega skrivališča in vrže aligatorju krog glavo zanjko, drugi konec pa priveže na bližnje močno drevo. In sedaj se prične borba med lovcem in vjeto živaljo. Lovec je oborožen samo z lesenim betom, s katerim manevrira toliko časa, da dobi priliko poriniti ga živali globoko v žrelo tako, da ne more več grizti. Nato se žival zveže in pripravi za prevoz. Baje ostane lovcc pri tem lovu vedno zmagovalec in Lee je nedavno na ta način viel največjega do zdaj znanega avstralskega aligatorja, ki je bil 51/-; m dolg. Koliko nesejo železnice. Iz neke francoske statistike posnemamo, da imata največ dohodka od železnic Rusija in Anglija, in siccr Rusija na progi Varšava—Dunaj, ki vrže vsak dan povprečno po 496 frankov za vsaki kilometer. Za njo prihaja angleška železnica Lancashire—Yorkshire s približno 459 franki od kilometra na dan. Nemška alzaško-lotrinska železnica do-naša na dan po 231 frankov, belgijske železnice povprečno po 199 frankov, avstrijske po 148, italijanske po 107 in španske po 102 franka. Na Francoskem donaša severna proga po 218. vzhodna po 147, zahodna po 105, Orleanska po 103 in južna proga po 93 frankov ocl kilometra vsak dan. Tudi kitajska velika proga iz Šantunga donaša po 121 frankov na dan od kilometra. Med ljudožrei. V »Leclurcs pour Tous« pripoveduje znan francoski misijonar o misijonskem delu med ljudo-žrei. Piše: Najtežje in najnevarnejše je misijonar,jevo dolo v še popolnoma nepreiskanem kraju, kjer navadno naleti na ljudožrska plemena. Misijonar si v novem kraju najprej zgradi hišo, t. j. kolibico na štirih kolih, opleteno z vejami in plezalkami. Ležišče si napravi iz listja. Ko si je tako napravil dom, začne graditi cerkev, ki naj bo središče novih izpreobrnjencev. Delo gre počasi od rok in misijonar se muči za žive in mrtve, ko seka in vlači debla, divjaki ga pa z nezaupanjem opažu--jejo od daleč in nobenemu nc pride na misel, da bi mu pomagal. Končno jc sredi pragozda postavljeno znamenje odrešenja — sv. križ. Sedaj začne misijonar delati obiske. Ko se prvič prikaže v bližini kolibic, — vsesplošni beg pred njim! Vse se skrije v goščavo. Misijonar pa brezbrižno nadaljuje svojo pot. Končno dospe do par slamnatih kolibic, pred katerimi so valjajo mali divjačlci. Ko zagledajo misijonarja, za-kriče in zbeže kakor divje koze. Vas je kakor izumrla. Toda misijonar dobro ve, da ga iz goščave od vseli strani mo-tre radovedne oči. Polagoma sc pokaže življenje: odnekod sc približajo moški, navidezno čisto brezbrižno, ter me obkolijo. Samo ženske iu otroci se še clrže od daleč, pazno motreč vsako mojo kretnjo in pogled, vedno pripravljeni, da zlicžc v gozd. Jaz jih skušam pomiriti in dokazati, da nimam nikakih zlih namenov. Iz polnega žepa potegnem šop pisanih podobic in jih hočem razdeliti med otroke. Toda izpočetka je to jako težko — nobeden noče blizu. Končno se opogumni najsmelejši ter mi pomoli razkavo ročico. Ko drugi vidijo, da ga ne pojem, marveč sc prijazno pogovarjam z njim, me hitro obkolijo v gosti vrsti. Jaz jim govorim lepe in dobre besede in kmalu je krog mene zbrana cela vas — in ko hočem proti večeru oditi, jim moram obljubiti, da še pridem. Pri drugem obisku smo žc prijatelji. Kakor hitro se odloči kak ugleden divjak, da dd misijonarju svoje dete v pouk, ga kmalu posnema vsa vas in v par dneh jc misijonarjeva koliba gosto obdana z malimi zatuor-čki. Seveda, se stvar ne izteče vedno tako gladko in marsikdaj si misijonar reši življenje lc na ta način, da zbeži pred divjaki, kolikor ga noge neso. Vendar se pa misijonarju končno le posreči, da s hrabrim in doslednim kulturnim delom iztrebi dva največja zla: ljudožrstvo in suženjstvo. Tako je n. pr. pater Aloir, ki je kot prvi prišel med s ti •ašno pleme Bondjo, skoro na čudežen način ušel ljudožrskeniu pohlepu njihovega glavarja Betu-a; toda z njegovim naslednikom msgr. Augouardom, načelnikom francoske misije v Kongu, jo isti Betu sklenil krvno pobratimstvo in prisegel, da se bo 011 in celo njegovo pleme odreklo ljudožrstvu. In črni poglavar je držal besedo, dasi ga je to stalo očividno velikega premagovanja. Msgr. Augouard namreč pripoveduje, da ga jc njegov krvni pobratim Betu od časa do časa' pogladil po rami in s poželjivim vzdihom rekel: »Kljub vsemu in v somu pa lc mislim, kako slastno mora biti meso belega poglavarja, ako se skuha z bananami!« Zdravljenje z radijem, ki stane 1& tisoč kron. Ogrski niagnat, 761etni An-dor pl. Senisey sc zdravi v nekem sana-toriju.Ker so zdravniki izjavili, da rabijo za ozdravljenje 300 miligram. radija, ki ga pa v Avstriji ni, so vprašali amerikanski jekleni trust, ki ie izjavil, da proda 300 mg radija za 148 tisoč I\. Senysey jc denar že ekspresno odposlal in namerava po končanem zdravljenju radij darovati ogrski znanstveni akademiji. MM. — Naše izobraževalno delo. Z Viča poročajo: Torek večer je bil v »Društvenem domu« sklep gospodinjskega tečaja večerne kuhinje. To je letos že drugi tečaj, v katerem je zopet dvanajst deklet delavskih starišev se izurilo v najpotrebnejših zahtevah snage, kuhanja itd. Tudi drugi tečaj je z vso nji lastno marljivostjo ter vnemo vodila blagorodna gospa dr. Pegano-va. Pomagale so ji gospe Pancetova in Javornikova ter gospodična Kačarje-va. Malo časa je šest tednov, vendar se vidi pri učenkah, novih kuharicah, lep uspeh v tej stroki. Nasprotniki, ki se za mlado delavstvo nič ne brigajo, raz-ven da delavsko mladino vabijo v popolno nepotrebno — plesno šolo, zabavljajo, da deželni odbor za tukajšnjo občino nič ne stori, naj vedo, da sta se z edino podporo deželnega odbora mogla tako uspešno vršiti oba tečaja, na katerih se je v gospodinjstvu, zlasti v kuhinjstvu izurilo v teku enega leta 24 deklet, ki bodo ravno na podlagi tega tečaja, sčasoma gotovo pripomogle k sreči, zadovoljnosti družinskega življenja. Sklepa drugega tečaja se je udeležil med drugimi g. deželni odbornik dr. Pcgan, ki je navzočim lepo pojasnil skrb deželnega odbora do vseh slojev v deželi, zlasti s tem, da prireja razne gospodinjske in druge podučne tečaje. Gojenke so se gospej dr. Peganovi in drugim g. učiteljicam prisrčno zahvalile za ves trud, ki so ga imeli ž njimi. Tudi mi jim tem potom izrekamo najlepšo zahvalo za požrtvo-vanje, ki so ga imele v tem slučaju za našo mladino. Štajerske novice. š Feiindvajsetletnica. Dne 27. oktobra t. 1. je obhajal knezoškof dr. Mihael Napotnik 25. obletnico škofovskega po-svečenja. Ta dan je občina Št. Peter v Savinjski dolini imenovala ekscelenco za častnega občana in dne 27. novembra jc prinesla deputacija šentpeterskih občanov, obstoječa iz župana gospoda poslanca Terglava, dveh gospodov svetovalcev ter župnika čast. g. clr. Jančiča, knezoškofu lepo častno diplomo. š O poslancu Wastianu krožijo po Mariboru čudne govorice. Vzrok njegove »bolezni« je baje čisto drugačen, kot so ga navajali nemški listi. Ža danes tc vesti samo konstatiramo. š Poslanec dr. Jankovič ima dne 8. decembra ob pol 3. uri popoldne shod v Loki pri Žusmu v gostilni g. Florjana Gajšeka. Pristaši Kmečke Zveze iz domače in sosednjih župnij, na svidenje! š Umrl je v Selnici ob Muri v šent-iljski župniji 801etni veleposestnik Jožef Nikl. Rajni je pri vseh volitvah stal zvesto na naši strani. Svetila starčku večna luč! š Društvo sv. Marte. Iz Gradca se nam javlja: Društvo sv. Marte ni dolgovalo za vina v svoji krčmi in tudi nc 5ra druge gostilniške potrebščine, ker je vse to plačevalo redno in sproti. Da je pa primorano ustaviti plačila, je kriva previsoka obrestna mera vknji-ženili dolgov. s Iz Šmarja pri Jelšah se nam piše: V številki 278. Vašega lista z dne 3. decembra t. 1. sto priobčili članek o volitvah v krajni zastop Šmarje pri Jelšah, tla jc Kmečka, zveza porazila liberalno stranko pri volitvi skupine kmečkih občin. Poroča se nam od zanesljive strani, da tam niti ni govora o kaki liberalni stranki, ki bi imela voliti ali ki bi postavila svoje kandidate, kajti, vsi gg. župattf in volilci .kmečke Zahtevajte prvi izpopolnjeni cenik brezplačno i ; Jf. furman, optik • specialist v Ljubljana, $'elenburgova ulica 4. skupine celega okraja so pristaši Kmečke zveze. Da sc ni enotno volilo, so krive edino le krajevne razmere. Naravno je, da želi vsak kraj, oziroma vsaka občina imeti zastopnika v taki korporaciji. To pa se ni upoštevalo, temveč sc je za nekatere občine meni nič tebi nič postavilo preveč kandidatov, za nekatere občine pa niti enega. š Pasji kontnmac v ljutomerskem okrajnem glavarstvu. Ker so se v občinah Šratovci, logarovci in Kreževcih na Murskem polju z nova pojavili slučaji stekline, odredilo je c. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru pasji kontu-mac v vseh občinah političnega okraja ljutomeskega (sodna okraja Ljutomer in Gornja Radgona). Z juga. Kdo je kriv? Bulgarski pisatelj V. Velčev je objavil brošuro, v kateri dokazuje, da so bulgarski generali vsled medsebojne nevoščljivosti najbolj krivi sedanje bulgarske nesreče. Vojska proti Turkom bi bila v nekoliko tednih ■ lahko končana s popolnim uničenjem turške armade. Po bitki pri Lule-Bur-gasu bi bili Bulgari lahko popolnoma uničili turško vojsko ter jo odrezali od Carigrada, a glavni stan ni dovolil Ratku Dimitrijevu, da bi bežeče Turke zasledoval, in sicer zato ne, ker mu jc bil glavni stan nevoščljiv vsled zmage pri Lozengradu. Mnogi dobri bulgarski častniki so že takrat trdili, da bi bili Bulgari lahko že po treh tednih pred Carigradom, kjer bi bili Turkom diktirali mir, ako nc bi bilo glavnega stana. Prva vojska bi bila hitro končana in vsi poznejši zapletljaji bi bili nemogoči. Ruski car pride v Bukarešt in Belgrad? Belgrajskemu »Malemu Žurna-lu« poročajo z Dunaja, da so v zunanjem ministrstvu zvedeli, da maja 1914 ruski car obišče Bukarešt in Belgrad. Na. Dunaju baje mislijo, da se bo cal' tudi topot ognil Avstro-Ogrske in se bo po Donavi peljal v Belgrad v spremstvu rumunskega in srbskega bro-dovja. 30.000 srbskih invalidov. Po dosedanjih podatkih je razvidno, da ima Srbija iz zadnjih vojen 30.000 invalidov. O varnostnih odredbah proti ponovnemu arnavtskemu vpadu v Srbijo se je te dni bavil srbski ministrski svet. Zvedelo se je, da se glasoviti arnavtski prvak Sefedin Pustina, o katerem so se širile vesti, da ga je srb-sa vojska vjela in obesila, — nahaja v Tirani, kjer skupaj z bulgarskim vojvodom Milanom Matovom organizira albansko-ulgarske vstaške čete. V odboru so tudi trije bivši bulgarski učitelji iz Debra. Holandska industrija v Srbiji! V Belgrad je dospel sekcijski načelnik v holandskem gospodarskem ministrstvu Josip Polack, ki ima nalogo proučiti srbske gospodarske in industrijske razmere in odpreti pot holandske-mu izvozu industrijskih izdelkov v Srbijo. Ljudske šole v Skoplju. V Skoplju je vlada doslej ustanovila 8 ljudskih šol s 30 razredi; naval učencev pri vpisovanju je bil pa tako velik, da bo treba takoj ustanoviti še dve nadaljni ljudski šoli. Zborova"'" osrednje11' Zveze srbskih poljedelskih zadrug se je te Ini vršilo v Belgradu. Udeležilo se je občnega zbora nad 800 članov iz Srbije in mnogo kmetovalcev iz novih krajev. Vsa Zvezina poročila so se vzela na znanje in odboru izreklo popolno zaupanje. Zbiranje starih narodnih napevov v novih krajih je srbska vlada poverila učitelju Dragotinu Iliču. Srbski konzul v Valonl. Srbska vlada jc sklenila za Albanijo osnovati svoj konzulat v Valoni, da lx> neposredno poučena o razvoju stvari v Albaniji. Za to mesto jc določen bivši srbski konzul v Skoplju Panta Gavri-lovič, ki bo v kratkem nastopil svoje mesto. Spominsko ploščo sultanu Sulej-manu II., ki je umrl ob obleganju Si-geta, so odkrili 13. m. m. na katoliški cerkvi v Somogyturbeku, ki stoji na mestu, kjer je bil slavni turški sultan pokopan. Stvar jc izpeljala turška vlada z dovoljenjem pristojnega katoliškega škofa Zichya. Ob odkritju so bili navzoči Številni turški dostojanstveniki. Koliko so nas stali turški vjetniki. Glasom našega državnega proračuna, je imela naša vlada z onimi turškimi vjetniki, ki so pred srbsko armado pobegnili v Bosno, kjer so jih oblasti prijele in pridržale, 800.000 K stroškov. Vlada pravi, da se je obrnila na Porto, da ji te stroške povrne, a Turčija se za take račune menda ne bo dosti zmenila. Izmenjava srbsko - bulgarskih vjetnikov ne gre gladko, ker bulgarska vlada trdi, da ima Srbija še 24 bulgarskih vjetnikov, med tem ko srbska vlada pravi, da jih ima samo 12 in pa podporočnika Ili jo Popova. Bulgarska vlada jc menda pridržala 64 srbskih vjetnikov. Nov napad Arnavtov in bulgarskih četašev? »Matin« poroča, da se v bližini Debra zopet zbirajo velike mase Arnavtov, ki nameravajo nov vpad v Srbijo. Bulgarski macedonski odbor pa tudi pripravlja novo organizacijo ko-mitaških čet za vpad v srbske in grške kraje. V Sofijo so poklicani na posvet vsi znani četovodje. Akcija bi se imela začeti še to zimo. Steckenpferd- 961 lilljlno mlečno milo je slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože In lepote. Vsakidan priznalnice. _Dobi se povsod a 80 vinarjev, Murzne cene dne 4. decembra 1913. Državne rente. 4% konv. dav. pr. kron. renta (maj—nov.) 4°/0 konv. dav. pr. kron. renta (jan.—jul.) 4-2(l,'o avstr. velj. papir, renta debr,—avg.) 4-2% avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 % avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4 % avstr. kronska renta (marec—sept.) 4 % av. kron. renta iz 1.1912 (junij—dec.) 4% ogr. renta v zlatu.......... 4% ogr. renta v kronah iz 1.1910. . . 4 Va°/o ogr. renta v kronah iz 1.1913. . Druge javne zadolžnice. 4°/o kranjsko deželno posojilo iz 1.1S88. 4 >/j°/o kranjsko dež. mclior.pos. iz 1.1911, 4 '/2°/o kranjske deželne banke..... 4% bosansko deželno posojilo..... 4% obveznice Rudolf, železnice . . . . 4% obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4 % obveznice dolenj. železnic..... Srečke. 4% drž. srečke iz 1.1800. po 500 gld. a. v. 4% drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5% don. uravn. pos. iz 1.1870.po lOOgld. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz 1. 1886. po 5 gld. Ljubljanske srečke po 20 gld....... Rudeči križ avstr. iz 1. 1882. po 10 gld, Rudeči križ ogr. iz 1. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir . . Josziv-srečkc iz 1.1888........... Turške srečke............... Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888..... Akcije. Avstr. kreditni zavod........... Avstro-ogrska banka........... Anglo-avstrijska banka.......... Dunajsko bančno društvo ........ Jadranska banka .............. Ljubljanska kreditna banka....... ynion banka............... Zivnostenska banka............ Avstrijski Lloyd........... . . . Državna železnica............. Južna železnica .............. Alpine................... Škoda .................... Valute. 20 frankov................. 20 mark .................. Sterling ................... Rtibclj................... Vsa tozadevna pojasnila so dobe tudi v podružnici c. kr. priv. avsir. kre dit. zavoda v Ljubljani. Trgovina z mešanim blagom in s trafiko se odda v najem na Gorenjskem na Savi nasproti tovarne. — Več pove Marija Arh, Jesenicc • Fužine. 3722 K h 82 85 82 70 85 70 85 90 103 85 83 40 83 15 99 50 81 80 89 70 92 50 93 — 81 25 83 15 92 75 91 —"' 1610 455 — 684 - 340 _ 274 50 284 50 244 75 26 70 62 50 52 75 32 _ 43 _ 15 _ 232 50 20 630 75 2067 — 339 76 517 50 624 — 412 — 597 _ 273 75 624 — 705 25 104 20 815 — 791 19 05 23 54 24 09 253 1 Šlebinger: Slovarček slovenskega in nemškega jezika. 1 Iv 20 h, vezano 1 K 80 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Ta slovarček obsega besede, ki se rabijo v navadnem, vsakdanjem življenju ter je prirejen s posebnim ozirom na samouke. Pri vseh besedah navaja namreč tudi posamezne oblike, radi česar je praktično bolj poraben kot drugi podobni slovarji. Meteoroiogično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736'0 mm 3 C»« opa-*i roT»nja 4 9. zveč 5 l i . Stanje j I ompe-baro- ratura motra ( po v mm ; Celziju 733 6 j 91 VotroTi | a m Nobo I £ = I > i, > sr. jzah.i oblačno I 7. zjutr. | 731 0 2. pop. | 734-9 8 5 j si. svzh. 0-4 j si. jug oblnčno sneg 31 Srednja včerajšnja temp. 8 5", norm. 0'1». O/erravatfo}. železtiato j{ina-Ymo Higienitna razstava na Dunaju 19C6: Državno odlivanje in častni diplom k zlati hslalnl. l-ovzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvatescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet &nrnl oki VeSkrat odllkortno. Rad 0000 zdravniška sprftoa!. i. I, g. in kr. dvomi dMtel] THST-Barkovlle, Obče priljubljeni r a tU za leto 1914. IX. letnik sestavljen po L. Legvartu, z bogato in podučljivo vsebino, vez. v usn. platno ?ačel se je ravnokar razpošiljati. Cena koledarju jc K 1-00, s pošto K 1-80 in se naj blagovoli denar naprej poslati. Pri desetih lztisih en koledar za nameček. Naroča se kot navadno pri Ivanu Bonnču v Ljubljani, nasproti glavne pošte. 3717 Zajamčeno pristni St. 25047. strčen in tudi iztisnjen oddaja po najnižjih cenah .,Mlekarska zveza v Ljubljani". Pošiljatev vsake množino v pločevinastih pušicah od 2>/j in 4kg čiste tožc, kakor tudi v kozarcih v. vsebino '/<, '/2 in 1 kg. 3624 3718 V tekočem letu dognala se je na kranjskem v več slučajih pri konjih kužna bolezen smrkavost, ne da bi posestniki bili o pravem času bolezen naznanili oblastvu. V smislu § 17 o živinskih kužnih boleznih in ukaza c. kr. deželne vlado opominja mestni magistrat vse tukajšnje posestniko konj, da v slučaju, če zapazijo pri konjih količkaj smrkavosti snmljive znake, to nemndoma semkaj sporoče. Konji, ki imajo suh otel kašelj ter hujšajo ali da se jim izceja iz nosnic rumenkasta gnojna tekočina, da imajo mezgovne žleze zateklo ali da se jim izpuščaje na raznih mestih života okrogle kakor lešnik ali oreh velike bulice (turi), ki kmalu omehčajo, predro kožo, ter cede rumenkasto ali rdečkasto gnojno tekočino, ao zelo v sumljivi smrkavosti in se mora vsak tak slnčaj takoj naznaniti oblasti. Smrkavi konji pa niso samo nevarni vsem kopitarjem, temveč tudi ljudem, ki pridejo s takimi konji v dotiko, ker lahko nastanejo grozne posledice! Stranke, ki bi opustilo pravočasno naznaniti izbruh smrkavosti, se bodo po kazenskem zakonu strogo kaznovale. Mestni magistrat ljubljanski, dno 27. novembra 1913, St. 25571. IsUj^Sg 3710 Zaradi oddaje vožnje z mestnim odaonskim vozom in za oddajo priprege prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu za leto 1914, ozir. tudi za leto 1915 in 1916, vršila se bode pri mestnem ma. gistratu ljubljanskem dne 18. decembra t. L ob 10. nrt dopoldne v pisarni mestnega, stavbnega urada (v hiši meščanske imovine II. nadstropje javna pismena ponudbinska razprava. Ponudbe, kolekovane in opremljene z vadijem 400 K, v katerih je navesti za označeno prevzemo zahtevano jedno-letno odškodnino v številkah in besedah, izročiti je zapečatene do določenega dne pri mestnem stavbnem uradu, kjer so tudi dražboni pogoji ob navadnih uradnih urah vsakemu udeležencu na vpogled razgrnjeni. Tudi je v ponudbah izrečno izjaviti, da jemlje ponudnik na znanje podučilo o dolžnosti, kolekovati ponudbinske pripomočke v smislu podpisov celokupnega ministrstva z dne 3. aprila 1909 d. z. štev. Gl, ki se dobivajo pri mestnem stavbnem uradu proti odškodnini 4 vinarjev. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale družbenemu razpisu in dotičnim pogojem, na take, ki se bodo pogojno glasile, in končno na take, kr bi sc prekasno izročile, se ne bode oziralo. Izrecno se določa, da si mestna občina pridržuje neomejeno pravico, razpisane vožnje po svojem preudarku oddati tudi drugemu, nego najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat sme tucli pogodbo po preteku dobavne dobe pod istimi pogoji, kakor v pretekli triletni dobi (1914—1916) s podjetnikom za eno oziroma tri leta podaljšati. Mestni magistrat v Ljubljani, duc 2. dcccmbra 1910. ZA MIKLAVŽEVO DARILO slednje knjige: Našim malim. Vzgojne slike iz sve-tepu pisma, posebno iz Kristusovega ži\ n ja. Slike z besedilom 90 v. fa knjiga podaja najhubkejše slike i/, sv. pisma, ki se bodo vtisnile otrokom neizbrisno v spomin, blažile njihov; srca ter jih navajale k vsemu dobremu in blagemu. Ilustracije so tudi umetniško dovršene. Slovenski A. B. C. v podobah. SO v., vez. 1 K 20 v.' Na podlagi te knjižice sc bodo otroci, ki pričnejo hoditi v šolo, najložjc privadili čitanju. Veselili se bodo namreč slik in se ob enem naučili črk. Robinzon starši. Povest s podobami. 1 K 10 v., na močni lepenki 1 K 90 v. Kdo ne pozna stare, zanimive povesti o Robinzonu in njegovih čudovitih dogodkih. Navedena knjiga podaja to povest v okrajšani obliki prikrojeno za otroško domišljijo. Prekrasno izvedene slike to mično povest posebno povzdigujejo. V zverinjaku. Knjiga s podobami. 90 vin., leporelo izdaja na močni lepenki. 1 K 50 vin. Kdo sc tako zanima in tako ljubi živali, kot ravno deca! Knjiga »V zve-rjnjaku«, ki prinaša velike slike znanih živali, in v lepih, lahkih kiticah opisuje najbolj tipične lastnosti posameznih živali, ji bo gotovo v največje veselje. Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami. 1 K 60 v. Ta knjiga z lepimi nazornimi slikami in kratkimi kiticami bo istotako otrokom v največje veselje. Saj se vendar tako zelo zanimajo za železnico! Angelček. Otrokom učitelj in prijatelj. Posamezni letniki vez. po 1 K. Ni ga lista, ki bi bil za srčno in duševno izobrazbo mehke otročje duše tolikega pomena, kot ravno »Angelček«. List prinaša poleg mičnih povesti, ljubkih pesmic, tudi za otroke prirejene poučne sestavke in zglede iz življenja. Poleg tega je list tudi primerno ilustriran. »Angelček« res varuje otroka, ki ga bere pred vsem slabim kot njegov angelj varili. Z dobro knjigo, ki z lepimi zgledi in poesticarni navaja otroka k krepostnem življenju, boš otroka najbolje vzgajal in mehko otroško dušo najložje pridobil za vse, kar jc lepo in blago. Katoliška Bukvama v Ljubljani, Ob sprejemu družbenih knjig darujte po dese-»Slovenski Straži«! i! ---— — Sanatorium Emona * Li"b,iani'1 , Komenskoga uilca4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar I. klr. odd. deZ. Dolu. Pozor, trgovci! Samo nekaj časa! « Božičnem isouoletise P l d! ednice» ® reklamne b oledarje 1 ceneje kot pov sod drugod pri: ; L. nmm v Ljubljani, Židovska ul. 4. Boljšim tvrdkam pri odjemu najmanj ;S00 razglednic pošiljam tudi na izbiro. tinki prodam, popolnoma nov za samo K ItiO; plačljivo takoj. Naslov se poizve v upravništvu tega lista pod št. 3584. 3684 P<§tarto§ dežne plašče, obleke, zimske suknje, različne žametne, plišaste in sukne-nc vrhnje jopice za ženske v veliki izbiri in zmerni ceni ana, M ŠKeliJo 13 Priporoča se preča-stiti duhovščini in slavnemu občinstvu Cenik na zahtevo brezplačno. 3459 m f Največja prodaja za — Največja pre Konfekcija za dame in gospode, deklice in dečke J»> po jako znižanih cenah! ^ <& Zimslia obleka v najnovejši, aknsni i/deiavi za 20—30% ceneje Kot drugje! Pred nakupom naj si m'i ogleda Ljubljana, Mestni trg 5-6. Angleško skladišče oblek S05IISB2EI nHiJSlSj i3iSit51 f&PEilS] KliSlSi Beliti ESn Sl3£lS sn^as 12? iM I-------------------- zoper prehlajenie 3617 ja dlofera m topim spodaj® ©Mš&su Veliko izbiro zimskih pletenih srajc, jopic, spodnj;li hlač, trpežnih in krasnih noravic in gsmaš, dobite pri tvrdki A. 4 E. Skabemč specialni oddelek za pletenine in perilo, v lastni hiši Mestni trg 10 mm trgovina j mm- Fira dadlisi m MiMir §§ ira^irara® cmousi m mmm/m m g pij!--.__ _ . _ _____ito IMlHllilljI1 Cene izre"n0 Ilizke! Blagovolite sl ogledati tud, naše izložbe! j|||j B a -i o C a o m i S Moderne srolce, Dele in taruflste tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste in vse druge vrste, z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd., vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah v modni in športni trgovini MilGDIČ, Ljubljana TčTORM CEVKVvTRElCU MGORSKJSKFfll PEJER KoZMUKo. FPSIiSJA mbRSBKO IS DEBELO. Cene za gospode K 14*—, 17* —, 20— Cene za dame . . K 12*-, 15'—, 18*— Cene za dečke. . 36/39 K 10*-, 12'— St. 22-25 26-28 29-31 32-55 Cene za otroke . K 5, 6, 7, 8 Garantirana kakovost Cenejše vrste K IroO naprej. 3683 Cemu bomo drago kupovali, ko sc pa vsako sredo in soboto kupijo ostanki vsakovrstnega blaga za obleke in perilo kakor štofi, sukno, kontenina, ši/oni, platno, porliant, volneno modno blago in drugo za skoro polovično ceno pri tvrdki JIERMEH" brala Wokač v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 5 v prvem nadstropju Inasproti glavne pošle). — Primerna darila za Miklavža in Božič! —- Pravkar došlo čez 10.000 novih ostankov! 337« ——————i BIRO IN STAVBENO PODJETJE CENTRALA: LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA ST. 3, Be?on Zele«obc*on Mostovi Stropi Dvorane Zozidki turbin Strokovna Izvršitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apncnice Ohask strokovnih inženirjev na željo PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB. izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni poslanec.