The Oldest Slovene Dally in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio n Oglasi v tem listu so uspešni XXIII..—leto xxin._ ^ torek se bo pričela CLEVELAND. OHIO. MONDAY, (FONDEL-TEK) AUGUST 26, 1940. številka (number) 201 registracija NEDRŽAVUANOV Re: 8'strirati se morajo tudi oni, ki imajo prve papirje. — be morajo biti točne in resnične. — Registra-se bo vršila vse dni v tednu razen ob nedeljah. flem ^ pričelo na glavr stari manj kot štirinajst let, se državlT^ ^ registracijo ne- 26. decemta'^' avgusta do ki so stari štirinajst vsi ne- 'et ali več.' do 2,000 oseb na dan. Na ^ Poštnem uradu kjer poštnem uradu, ^fžavlia ° ^^^'^triralo največ ne-deaetih bodo registrirali od cer Q, opoldne do desetih zve-bo vršila do šestihdesetih dopoldne Na ■ zvečer. ne bo vzelo odtisov njih prstov, toda registrirati jih morajo njihovi roditelji ali varuhi. Ko pa dosežejo ti otroci štirinajsto leto svoje starosti, se bo vzelo tudi odtise njihovih prstov. Formularji za registracijo Oblasti so razdelile cerkvam, šolam in drugim ustanovam tisoče registracijskih form, da se te forme razdelijo dalje med ljudi oziroma nedržavljane, na katere se apelira, naj jih prebero in prouče, tako da bodo pripravljeni na odgovore, ko se pridejo registrirat. Eno izmed teh vprašanj se glasi, kdaj je nedržav-Ijan vzel svoj prvi papir. Nobenih stroškov Oblasti naglasa jo, da je registracija prosta vseh stroškov ter svare ljudi pred osebami, ki bi iNa jr, \ Bvare ijuui pieu u^euaim, KI ui bo Vršila uradih se. zahtevala morda za to kako pla- do sedmih čilo. Dalje so oblasti tudi nazna- ^tah, zvečer, razen ob so-1 nile, da odtisi prstov, ki bi bili dveii po« bo registriralo od | vzeti drugje kot na registracij- šestih zvečer. I skem uradu, ne bodo veljavni, prti iji" ^ bodo vsi ti uradi za- Sistriray mogel nihče re- ^ infomiacije ''® j® rekel Hunter, ^ ®3eca septembra na CHARLES L. McNARY ZNIŽANJE ŠTEVILA RELIFNIKOV ANGLEŠKI LETALEC Oblasti bodo črtale z relif-nih list vse one samske osebe, ki nimajo odvisnih svojcev in ki so sposobne za delo. Charles L. McNary, ki je bil na republikanski konvenciji v Philadelphiji nominiran za podpredsedniškega kandidata republikanske stranke. Rezultati poizkus-nega glasovanja o preds. kandidatih Willkie-jeve ugotovitve in obtožbe proti WPA vladni organizaciji yrness pravi, da bodo netočne in krivične ob-ozbe, ki jih dela Willkie, njemu samemu ^ škodovale. ^ 24. avgusta. WPA približno 1,700,000 oseb, meseca oktobra, torej meseca, ki je tik pred volitvami, pa bo znašalo število oseb f)ri WPA delih približno 1,800,000." Hunter je dalje dejal, da je to število v natančnem soglasju s kvotami, ki jih je predložil F. C. Harrington, WPA direktor, meseca aprila kongresu. "Nikar se ne sme prezreti, da bodo - WPA kvote mesecev septembra in ok-tabra najnižje izza ustanovitve WPA organizacije, razen teh mesecev v letu 1937." "Tozadevne napačne postavke in obtožbe od strani Mr. Will-kiea bodo povzročile da se bodo volilni republikanci ih voditelji republikanske stranke kesali, da se niso natančneje informirali o Willkiejevem značaju, preden so ga nominirali," je izjavil senator Byrness, demokrat iz South Caroline. Dosedanji rezultati izkazujejo skoro enako število glasov za Roosevelta in Willkieja. PRINCETON, N. J., 24. avgusta. — Znani American Institute of Public Opinion vodi izza 4. avgusta poizkusno glasovanje glede predsedniških kandidatov Roosevelta in Willkie-a. Wendel Willkie je še vedno pred predsednikom Rooseveltom z malo večino elektoralnih glasov, kakor izkazuje dosedanji izid glasovanja v 4g državah. Štiri države, ki so bile pričet-kom glasovanja za Willkieja, so se pričele zdaj nagibati na Roo-seveltovo stran. Te so Oregon, Idaho, Wyoming in Connecticut. Wilkie je pred Rooseveltom v dvajsetih državah, kjer je dobil 284 elektoralnih glasov, ali 18 več kot 266, kolikor jih je potrebnih za zmago. Predsednik Roosevelt, ki prednjači zdaj v 28 državah, je dobil 247 elektoralnih glasov. V izidu glasovanja do 4. avgusta je dobil Willkie 304 elektoralne glasove, predsednik Roosevelt pa 277, toda to razmerje se je zdaj začelo popravljati predsedniku v prid. Vsak ima za seboj 24 držav. Republikanci upajo, da bo Willkijev govor, s katerim je sprejel nominacijo, ojačil njihovo stvar, pristaši predsednika Roosevelta pa pravijo, da se bo s Hitlerjevim blitzkriegom na Anglijo ojačil sentiment a ponovno izvolitev predsednika Roosevelta. t vaja Pev. zbo- , V Slovenskem dru-®niu jia, Recher Ave. Seja 28. avgusta se vrši «t C . -'eUOLO, OC VXOI Modern Knights, iJs^%er A društ. domu ^ Rotn ^lani so prošeni, ^ udeležijo. V različna mesta Želimo jima °'vanje. naš zastop-soproga, sta od- Seja Zveza kulturnih društev Slov. del. doma na Waterloo Rd. ima svojo mesečno sejo jutri, v torek. Vsi zastopniki so prošeni, da se gotovo udeležijo. Na potovanje Mr. in Mrs. Oscar Ledenikar iz Parkgrove Ave. sta odpotovala za teden dni v New York. — Mrs. Ledenikar je hčerka Mr. in Mrs. Matt Sezun iz Waterloo Rd. Želimo jima srečno pot. Seja Kluba društev SDD Danes, v ponedeljek, je seja kluba društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. ob 8. uri zvečer. — Tajnica. Nov grob V nedeljo popoldne je preminila v Huron Road bolnišnici znana Theresa Mramor, rojena Nosse (p. d. Jelenova Terezija), stara 57 let, stanujoča na 1241 East 169th St. Tukaj zapušča pet otrok: Josepha, Rose, omož. Dudley, Justino, omož. Kausek, Edwarda in Williams, brata Johna Nosse, sestre Antonijo, omož. Zabukovec, Mary, omož. Krall in več sorodnikov. Rojena je bila v vasi Vekore, fara Krka na Dolenjskem, kjer zapušča brata in več sorodnikov. Tukaj je bivala 38 let ter je bila članica društev Marije Magdalene, št. 162 KSKJ, Sv. Ane, št. SDZ in Slovenske ženske zveze, po-druž. 41. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 East 125nd St. in ob 9:00 uri v cerkev sv. Jeroma ter na Calvary pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin. Preostalim naše sožalje. Snoči se je naznanilo, da bo vsaka oseba, ki je na relifu in ki nima svojcev, ki bi bili od nje odvisni, dobila še eno nakaznico za najemnino in živila, nato pa bo črtana z relifne liste, ako se jo bo spoznalo za kvalificirano za delo. Prvi skupini relifnikov, večinoma samcev brez odvisnih ljudi, in sicer približno 5,000 po številu, so bila razposlana tozadevna obvestila, danes dopoldne. Župan Burton je z ozirom na to izjavil: "Mi smatramo, da je bil ta korak umesten. Dognati hočemo namreč, ako morejo te osebe dobiti delo, in hkratu hočemo vedeti, kje stojimo, da bomo vedeli delati načrte za relif za prihodnje leto." /Priglasitev v sredo Samski relifniki se bodo morali v skupinah po 300 do 500 mož v sredo zglasiti na 608 St. Clair Ave. N. W., kjer bo 30 re-lifnih uradnikov, odločevalo glede vsakega relifnika, če je slednji duševno in telesno zdrav in zmožen za delo. Oni relif niki, ki bodo spoznani za delazmožne, bodo dobili še eno nakaznico za stanovanje in živila, nato pa bodo črtani z relifne liste. Tudi ženske pridejo na vrsto Ko bo končana preiskava vseh samskih moških, ki so na relifu, bodo poklicane na urad vse samske ženske na relifu, ki se bodo morale podvreči isti proceduri. Za njimi bodo prišli na vrsto slučaji zakoncev brez otrok, nato pa slučaji, kjer štejejo rodbine troje ali več članov. Na ta način upajo olajšati re-lifno oskrbo, tako da bodo prejemali relif samo oni, ki so ga res neobhodno potrebni in ki se b^ez relifa ne morejo preživljati. NA BERLIN SO PADALE 3 URE BOMBE ANGLEŠKIH LHALCEV Hitlerjeva kancelarija in ostala vladna poslopja pod dežjem bomb. - Dvoje napadov na Berlin. TUDI V LOMBARDIJI IN PIJEMONTU SO TRESKA-KALE ANGLEŠKE BOMBE Na sliki vidimo angleškega letalca, ki ima okoli vratu čudno ovratnico^ sestoječo iz pasu nabojev za njegove strojnice v letalu. Obnovitev pogajanj med Madžarsko in Rumunijo Osišče je ukazalo obema deželama, naj se čimprej sporazumeta, ker hoče o-hraniti za vsako ceno mir na Balkanu. Smrtna kosa Po dolgi in mučni bolezni je preminila na svojem domu na 15709 Saranac Rd. znana Mary Markovich, rojena Grdan, stara 66 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, doma iz vasi Dolga Nevja, fara sv. Lovrenc na Dolenjskem, dve hčeri, Mary, omož. Erjavec, in Rose, omož. Marincle, vnukinjo Elizabeth ter več sorodnikov. Rojena je bila v vasi Potok, fara sv. Lovrenca na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala; 31 let ter je bila članica društev sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J., in Kras, št. 8 SDZ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 East 152nd St. ter v cerkev Marije Vnebovzetje in na sv. Pavla pokopališče. Čas poročamo prihodnjič. Bodi ji ohranjen blag spomin. Preostalim naše sožalje. Registriranje tujezemcev Wm. J. Kennick, pčitelj za državljanstvo, poroča, da ima v zalogi vprašalne pole in da jih tudi izpolnjuje. Oglasite se v njegovem uradu 982 East 63rd St., od 4 do 7. ure zvečer. BUDIMPEŠTA, 25. avgusta. — Silen pritisk osišč^ na Rumunijo in Madžarsko, dk slednji čim prej uravnata svoje teritorialne zadeve, je imel za posledico, da se je nocoj oficijelno naznanilo, da se bo v sredo pričelo zopet z nadaljevanjem prekinjenih pogajanj. Rečeno je, da morajo prihodnji rumunski predlogi vsebovati "konkretne razmejitvene koncesije." BUDIMPEŠTA, 25. avgusta. — Madžarska vlada je pozvala pod zastave tisoče nadaljnih rezervistov, odredila je potrebne varnostne mere za slučaj napadov iz zraka ter je ojačila tudi ostalo obrambo dežele, ko so prispela poročila, da pošilja Ru-munija vojaška ojačenja v Transilvanijo. V zadnjih 24 urah je madžarska vlada rekvirirala tisoče privatnih avtomobilov ter odredila, da se imajo po mestih zastreti vse električne poulične svetilke. BERLIN, 26. avgusta. — Angleški bombniki So danes v dveh valih napadli Berlin, kjer so leteli nad novo kancelarijo A-dolfa Hitlerja in nad drugimi vladnimi poslopji. Ko so začele po uhcah treskati bombe angleških letalcev, so stopile v akcijo nemške antiletalske baterije. ^ngleški letalci so prileteli j nad" Berlin skozi zastorni ogenj I antil&alskih topov, ki so bruha-ili svoje izstrelke pod nebo. Na j dveh najlepših ulicah Berlina, I na Wilhelmstrasse in Unter den ! Linden so bili v akciji vsi anti-letalski topovi. Bombe na Unter den Linden cesti Na ulici Unter den Linden — (Pod lipami) — ki je v Berlinu to, kar je Peta avenija v New Yorku, je bilo čuti celo serijo bombnih eksplozij. Nemški vladni viri izjavljajo, da niso še dobili natančnih podatkov in da ne morejo še navesti vse škode, ki so jo povzročile angleške bombe na lastnini in človeških življenjih. - Napad je trajal skoraj tri ure Napad na Berlin je trajal dve uri in 46 minut, od 12:35 do 3:21 zjutraj. Po napadu, ki je trajal eno uro in 40 minut, so topovi utihnili in Berlinčani so se že oddahnilo, toda ob 2:40 so prileteli nad mesto zopet bombniki, ki so ga pričeli obdelovati z bombami. 54 nemških letal sestreljenih LONDON, 26. avgusta. — Vlada oficijelno naznanja, da je ' bilo tekom zračnega napada v ' nedeljo, sestreljenih nad Angli-j jo 54 nemških letal, j Napad na Lojidon j LONDON, 26. avgusta.—Da-I nes so pričele padati na London j tuleče nemške bombe. Nemški letalci so metali najprej na padalih obešene rakete, ki so razsvetlile okolico, nato pa bombe. Nemška letala, ki niso bila številna, so se takoj po napadu o-brnila proti svojim bazam. V osmih dneh so sestrelili angleški letalci in antiletalski topovi skoro 300 nemških letal. Bombardiranje vsepovsod Medtem, ko so nemški letaki napadali London in ostalo Anglijo,-pa so angleški letalci obdelavah osrčje Berlina ter vojaške in mornariške naprave in baze v Nemčiji, Franciji, Holan-diji, Belgiji in Nizozemski. Tudi Italijani niso bili pozabljeni Pri vsej svoji mnogostranski zaposlenosti pa so našli angleški^ letalci še čas, da so poleteli zopet nad Milan in Šesto Caende, kjer so bombardirali razne vojaške objekte. Italijanski vrhovno poveljstvo priznava, da so bili angleški bombniki zopet nad Lombardijo in Pijemontom, odkoder pa so jih baje pregnali antiletalski topovi, preden so bombniki povzročili večjo škodo. Grki podminirali zaliv, ki tvori vrata v bogate grške pokrajine Pevske vaje Glasbene Matice Prihodnje pevske vaje Glasbene Matice se vršijo v sledečem redu: danes zvečer za moški zbor, v sredo zvečer za ženski zbor in v četrtek za mešan zbor v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., soba št. 2. Obenem sporočamo, da se dobijo vstopnice za koncert 8. septembra v predprodaji pri Mrs. Ma-kovec in pri pevcih in pevkah Glasbene Matice. Koncert bo zelo zanimiv. Vabimo cenjeno občinstvo, da seže po vstopnicah, — G. M. Pozdravi Iz Milwapkee, Wiss. pošiljajo pozdrave vsem prijateljem in znancem Mrs. Frances Globoč-nik, 426 E. 160th St. Mr. in Mrs. Peter Verjan in Betty in Bobby Cerjan iz 427 East 160th St. Pravijo, da se imajo zelo dobro. V zgodovinsko važnem zalivu sta Oktavijan in Agripa strla pomorsko moč Marka Antonija in njegove pri-ležnice Kleopatre. — Italijansko ljudstvo je v • popolni temi glede dogodkov v Grčiji. WASHINGTON, 25. avgusta.""---— — Avtoritativni krogi v Wash- morsko moč Marka Antonija in SSPZ PIKNIK v soboto, 31. avgusta na Pintarjevi farmi. ingtonu izjavljajo, da so izvedeli, da je pričela Italija čutiti ekonomski učinek in posledice vojne. Italija je bila kaj pičlo založena z vojnimi in življenski-mi potrebščinami, ki so pričele zdaj že občutno pohajati, zato bo njen položaj kmalu akuten. Pomanjkanje važnih potrebščin Washingtonski krogi pravijo, da ko je Italija 10. junija vstopila v vojno, so bile njene zaloge zelo pičle, bilo jih je komaj za tri mesece. Italija je računala, da bo Anglija nemudoma ka-pituliraja, toda se je v svojih I računih uštela, zato je v Italiji že danes pomanjkanje tako važnih zalog kot so premog, petrolej in baker. Podminiranje zaliva ATENE, Grčija, 25. avgusta. — Danes dopoldne je pričela grška bojna mornarica polagati mine ob vhodu v zaliv Arto, čigar ožina vodi do bogatega grškega Epirus distrikta, kjer se prideluje najboljši grški tobak. Ta zaliv tvori tudi središče notranjih kanalov, vodečih v Patras in v Korintski zaliv, kjer se je dobojevalo že več važnih pomorskih bitk izza davnih dni, ko so galeje rimskih cesarjev Oktavijana in Agripe uničile po- Kleopatre. Italijani v popolni temi RIM, 25. avgusta. — Italijanska vlada vztrajno molči o italijansko - grški zadevi. Niti ena sama beseda alarmantnih vesti, ki prihajajo iz Grčije v inozemstvo, ni natisnjena v italijanskem časopisju ali sporočena po italijanskem radiu, tako da je italijansko ljudstvo o veliki nevarnosti, ki preti Italiji zdaj na Balkanu, popolnoma v temi. Šola za nedržavljane Sobota je šolski dan za 45 ne-državljanov v Clevelandu, ki so -srednje starosti. Vsako soboto dopoldne se vrši namreč pouk za nedržavljane v Marshall poslopju. Pouk je pod pokroviteljstvom Citizens Bureau ter je namenjen onim nedržavljanom, ki so že delali izpite ža državljanstvo, pa so pri izpraševanju padli. Ti nedržavljani se zdaj lahko uče v imenovani šoli, dokler ne prebijejo preizkušnje, ali pa lahko nadaljno učenje prostovoljno opuste. Seja Jutri ob 7:30 uri zvečer se vrši seja Kluba Ljubljana v Slov. društ. domu na Recher Ave. SliCANi ENAKOPRAVNOST! '26. avgusta, 19^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI delo vsemu trpečemu človeštvu, ko mu je pokazal ošabne | sevelt v pravem, ko apelira za svoje oblasti izročil delavstvu in napihnjene trinoge od satirične strani, ker v vlogi, ki j obvezno vojaščino, da se Ameri-jo igrajo v realnosti, so mu itak le predobro znani. Oglejte si ta film, ker boste imeli od njega res veliki užitek! »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo letč ....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto...................................................................................$4.50 za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece ...........................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike In druge inozemske države: Za celo leto .....................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. MUSSOLINI - ZAŠČITNIK BALKANA Najnovejša Mussolinijeva vloga na Balkanu je morala izzvati obešenjaško veselost v albanskih gorah. Mussolini, ki se je proglasil za samozvanega zaščitnika Albanije, zahteva od Grčije, da slednja izroči Albancem zopet njihovo izgubljeno provinco Ciamurijo. To blagovoljno zanimanje za aspiracije albanskega ljudstva pa ni moglo preprečiti, da ne bi poslal svojih čet preko Otrantske ožine, da zaduše upor, ki je nastal zadnje čase m. d prebivalci albanskih gora. Vsekakor se ne da tajiti, ('n bi Albanci ^adi videli, da jim izroči Grčija nazaj njihovo izgubljeno provinco, ampak za zdaj so oni mnogo bolj zainteresirani na tem, da jim izroči Italija nazaj C .tali del Albanije, namreč tistega, ki so ga Italijani zasedli. Mussolini je pripravljen, izročiti Albancem vse, kar k )li slednji hočejo, samo Albanije ne. Ciamurija je za zdaj pretveza, katere se poslužujejo - alijani, da izpulijo od Grčije kolikor mogoče njenega teritorija. Hrabri Mussolini namreč dobro ve, kako se zasadi bodalo v hrbet in kako se je treba nato naglo ) omakniti nazaj v temo. Nekaj dni po pričetku njegove i htigrške kampanje je neka "nepoznana" podmornica pogreznila^grško križarko Helle, in sicer v času, ko je bila križarka udeležena pri narodnem verskem festivalu, 1:0 so grški verniki proslavljali praznik Marije Device. In nekoliko po&neje istega dne so "nepoznani" bombniki bombardirali neki grški parnik, ki je bil natrpan z gi"škimi romarji, Italijanska vlada dolži Angleže teh zlodejanj in pravi, dalte se Grki kaj kmalu ne uklonijo italijanskim zahtevam, utegnejo "Angleži" zopet udariti. Rimsko časopisje ogorčeno protestira proti domnevi, da bi italijanska podmornica pogreznila grško križarko ali da bi italijanski bombniki bombardirali grški romarski parnik, češ, da katoliška Italija nima niti v sanjah na mena, ob takih svetih in religioznih prilikah izvrševati take črne zločine. Toda Grki še niso pozabili, da so Italijani leta 1922 bombardirali grški otok Kif baš na velik katoliški praznik, Albanci pa se tudi še spominjajo, da so Italijani napadli Albanijo na veliki petek. Boj za strmoglavljenje New, Deala se je začel , kapitala v nova podjetja! Kar se zunanje politike tiče. ka priprava za boj proti Hitler ju, ampak niti črhnil ni, da bi bila konskripcija potrebna tudi za kapital, ali pa da bi se morali vsaj omejiti vojni dobički. Kako ameriška plutokracija ovira oboroževalni program, ker hoče Prošlo soboto popoldne se jej Roosevelt ni slabo ocenil po-zbralo v Ehvoodu, Indiana, ka-^iožal v Evropi (ni pa priznal, kih dve sto tisoč ljudi, pred ka- ^a so se republikanci norčevali terimi je imel Wendell L. Will-j 12 njegovih svaril prav do iz-I'j'e, republikanski kandidat za bruha vojnega požara v Evro-predsednika svoj "sprejemni govor." Iz tega govora ni težko uganiti, na kakšni črti namera- žigovalnimi izjavami in ustvar-va iti reakcija v boj za poraz predsednika Roosevelta in za je Willkie velikodušno priznal, | j^iti najprej sigurna mastnih profitov, je danes popolnoma jasno. Pred štirimi leti je bilo 85 odstotkov velikih ameriških listov nasprotnih Rooseveltovi ponov- jal umetne panike." Kako težak posel je imel re- pi), potem pa je mahnil po , ni izvolitvi. Letos, kakor vse ka-njem, češ, da se je "igral s pod- j že, bo šlo v boj proti njemu sko- . ro stoprocentno, izgovarjajoč I se predvsem, da je tretji ter-' min proti ameriški tradiciji, publikanski kandidat v tem po- Značilen je uredniški članek gledu, je razvidno iz tega, kako' develandskega "Plain Dealer-ie na eni strani obljubljal, da v ■>«' bo letos prvič v teku sko- ro sto let podpiral republikanskega kandidata za predsednika. članek, ki zavzema skoro v^o prej, ako in kadar pride na ugonobitev socialnih reform, katere predstavlja njegova administracija. Willkijev go\ or je sijajen ek-semplar izbogavanja faktov in prizadevanja, da bi se pod prcr-vfzo "liberalizma," ki ga zastopa Wall Street, odprlo vrata za povratek stare gardi k moči v Washingtonu. Faktično ni Will-' vladno krmilo v Washingtonu. kie v svojem govoru niti z eno i Ponovno je'Willkie omenjal besedo priznal, da bi katera kc-' Francijo kot svarilen vzgled, li izmed reform, katere je uza- {kaj se zgodi z deželo, kjer eks-konil New Deal, morala biti od- j perimentiranje s socialnimi re-pravljena. Nasprotno, Willkie j formami prinese ekonomsko jo trdil, da je celo bolj "libera-! oslabitev, da država ni več spolen" kot Roosevelt, tudi Hitler- j sobna odvrniti naval sovražnika ju bo hitreje in bolj učinkovito od zunaj. To je laž, ki se jo po-ugnal v kozji rog, ako bo treba— j navija v reakcijonarnih krogih ampak med vrstami njegovega odkar se je sesula Francija, isti govora je jasno, kje reakcijo čevelj žuli—Roosevelt je preveč denarja potrošil (za javna dola, iclif, in pomoč farmer jem sive da), zakuril je "razredni boj," in ubogi bizniški interesi so tako strahovito obdavčeni in meče jim tako ogromne zavire na pot, da si ne drznejo investirati slučaju njegove izvolitve, "grozil tujim vladam le tedaj, ako bodo one grozile Ameriki," , , , . skoro v isti sapi pa je trdil, da 9?^° stran, vsebuje naslednje bo "prekosil Hitlerja" slej ko karakteristične izjave. krogi pa molče kot grob o izdajstvih- in sabotaži, katero je iz- j "Plain Dealer stoji za idejo, da naj dežela izvaja socialni napredek tako hitro kot je mogoče zanj plačati, medtem ko Roosevelt ne stremi po liberalnem, temveč po radikalnem cilju. Edini izid takega programa, kakor mi vidimo, je državni socializem, kal^eremu bi neizogibno sledil fašizem v eni ali drugi obliki.. Na drugem mestu obtožuje Roosevelta tako-le: "Vodil je kampanjo v zname- Obdržal je delavsko tajnico Perkins v svojem kabinetu in ostal gluh za pritožbe^ da ona, predsednik Madden delavskega odbora in mnogi drugi njegovi nastavi jenci nudijo protekcijo radikalnim elementom na delavski fronti." Plain Dealer tudi hudo zameri Rooseveltu, ker je vztrajal, da dem. konvencija nominira naprednega poljedelskega tajnika Wallace-a p o d p redsedniškim kandidatom. Končno pa odprto prizna, kaj je prav za prav "narobe" z Rooseveltom: "Mr. Roosevelt ne more pregovoriti delavstva k uspešni produkciji. On in njegovi svetovalci so predolgo šli delavstvu na roko in mu pomagali dobiti veČ denarja za manj dela. Mr. Roosevelt ne more pričakovati, da bo business^sodeloval ž njim, razen pod pritiskom, kajti on je premišljeno izzival business..." Ali je treba bolj jasnih besed? Roosevelt mora iti in New Deal mora pasti, ker se je boril za interese navadnega, malega človeka, delavca in farmerja. Tako zahteva Wall Street, ki hoče priti zopet k popolni kontroli vlade v Washingonu in zato hoče, da je Willkie prihodnji predsednik Zed. držav. vršila francoska buržoazija, ki razrednega boja ter napa-je raje videla, da je dežela pri-! dal 'ekonomske rojaliste.' Našla Hitlerju v oblast kot pa da | polnil je vrste svoje administra-bi mase francoskega ljudstva cije z radikalci, levičarskimi mi-u ved le sistem ekonomske demo-; sleci in socialnimi eksperimen-kracije na svoji zemlji. {ter j i. Pridobil je podporo John - Willkie ni zanikal, da je Roo- L. Lewisa s tem, da je velik del $RRAT .5~x-x~x~x-:"x< alf G* manevrskem dnevu so čete v svoja bivališča, g Versailles in Orleans Army Engages in Nationwide 'Blitzkrieg' Games VELIKI DIKTATOR Morda se bo čudno zdelo, da govorimo v uredniškem članku o najnovejši komediji Charlieja Chaplina,- tega nedosežnega mojstra "vesele žaloigre," toda ftjegov zadnji film, ki bo predvajan v Clevelandu tekom prihodnjih treh tednov, zasluži to. Nedosegljivi mojster Chaplin si je v tem filmu privoščil Hitlerja in Mussolinija, ki ju je ovekovečil v nepozabni satiri. Vsebina komedije, ki jo je Chaplin sam zasnoval, spisal, režiral in v kateri igra sam dvoje vlog, je v kratkem sledeča; V mitični deželi Tomajniji živi v židovskem Ghettu mali brivec, ki mora zadeti puško na ramo ter se podati v boj za svojo domovino, V vojni naleti na nešteto grozot in vsakovrstnih nepiilik, zato je duševno strt, ko se vrne po končani vojni nazaj v svojo židovsko mestno četit in k svoji ljubici. Ko šturmtrupai ji dvojnega križa razbijajo okna židovskih trgovin, pograbi mali brivec vedro barve ter po-maže ž njo šturmtiuparje. šturmtrupaiji ga hočejo kot zločinca proti državi baš obesiti, ko se pojavijo pomočniki "Velikega diktatorja" Hynkela (Hitlerja), ki ga zamenjajo za svojega gospodarja. Ustoličen v Berchtesgadenu, se znajde mali brivec nenadoma pred problemi diktatorja Hynkela. Tu ga obišče tudi sosedni diktator Benzino Napoloni, ki je s svojo naprej štrlečo brado čudno podoben Mussolini ju. Razum 2 se, da ;ie manjka tudi tolstega maršala Herringa (Goerin-ga), čigar pestre uniforme so tako obtežene z raznimi medaljami, da ga vlečejo k tlom. Film, v katerega je vtaknil Chaplin dva in pol mili jona dolarjev, preden je bil izvršen, je imenitna satira ha diktatorje, zato opozarjamo vse naše rojake, da si ga rgledajo, ko se ga bo kazalo v njihovi soseščini. Mrki črnogledi, ki se zgražajo nad vsakim humorjem v sedanji kiitični dobi. se bodo morda zgražali tudi nad tem Cha-plinovim filmom, dočim bodo drugi naglašali, da je strupena satira silno orožje, ki ga ni podcenjevati. Mi smo mnenja, da je umetnik Chaplin storil dobro Greatest nationwide peacetime maneuvers in history are mobilizing 310,000 members of the regular army, the National Guarii and the reserve in the East, Soath, Middle West and West. Uncle Sam's fighting forces are being trained in the latent technique of blitzkrieg warfare. Afjove are shown typical scenes in the war games which bring i:ito play mechanized "panzer" brigades, airplanes, motorized divisions, tanks, antiaircraft corps, mobile infintry and other arms of service. President Promotes Pan-American Friendship X Menda ni mesta, ki bi ga v zvezi s svetovno političnimi dogodki v dobi po svetovni vojni, a tudi v marsikaterih dobah prej tolikokrat imenovali, kakor- Versailles. To je mesto z o-kroglo 75,000 prebivalci na ju-gozapadu Pariza. V znamenitem versailleskem gradu so dne 28. junija 1919 podpisali proslulo "versajsko mirovno pogodbo," ki jo Nemci in Italijani vedno znova navajajo kot vzrok sedanjfe vojne. Ta grad je izbral Clemenceau za ta zaključni akt k svetovni vojni menda zavoljo tega, ker se je dne 28. februarja 1871 baš tukaj podpisalo tudi premirje med Nemci in Francozi, 18. januarja istega leta pa se je dal pruski kralj Viljem v znameni Med delovanjem "0 maršala Goltza pri turšld di se je pripetila naslednja divščina, ki jo pripoveduje zev sodelavec general Bilo je leta 1909. Po bi pa so sledili po govoru. Okrog 15 km lišči, pa je vodstvo mane^ šlo na ozemlje, ki je vsakega pota. . Stali smo na ozemlju smo vedeli pomagati: neb^ či, nobenega tabornega bilo videti, ničesar ni Naenkrat je dejal "Imhoff paša, lajajte!" Mislil sem, da nisem P šal in se vprašal: "Kaj naj storim?" "No, lajajte, močno se je glasil odgovor. Kot častnik navajen, vsako povelje brez pomi^ ' koj izvršil, sem lajal ta ® no in, kakor so mi po^ j trjevali, prav lepo: hov!" Ni preteklo pol uspeh povelja nam je ^ ^ Od desne strani spr^^^ oglasil neki vaški peS-Ij^n se je maršal udaril P" nih in dejal: "Vidite, ta je spet n£ stari trik. Tja bomo j® ti, 72 m dolgi, 10,5 m široki Jn rinu se je primefil g POROD V Po vsej Italiji gradO"Jj pravljajo zaklonišča 20r čne napade. V Rimn ^ drugim zaprli znani, s« lometer dolgi predor Tr javni promet in ga sp' javno zaklonišče za 2' seb. V nekem zakloni išžu. I' Pan-American unity, given impetus at t lie reticnt Havana confersnce, received further promotion when members of the South American Uclezations were entertained by President and Mrs, Roosevelt on the family estate at Hyde Park, N. V. The I^esldent shouts over the heads of cameramen for his car so that he can take the wives of the delegates for a rido aroiln* the estate. Delegations from Argentine, Chile, Paraguay and Uruguay wc/e nmon? the Sor.th Americans entertained. Present at a luncheon in honor of the delegates i , was Capt. Joseph M. Patterson, f.'cw Yoik publisher. rnea Ivana iz Domremyja rešila v ji 19 m visoki zrcalni dvorani versa jskega grada proglasiti za nemškega cesarja, potem ko so njegove armade porazile Francoze. A že 3. septembra 1783 se je v tem gradu sklenila mirovna pogodba mied Francozi in Ze-dinjeuimi državami na eni ter Angleži na drugi strani. Versajski grad, ki ga je po naročilu "sončnega kralja" Lu-dovika XIV. dvajset let gradil arhitekt Mansart, spada med najsijajnejše gradove na svetu. Samo njegove vrtno pročelje meri v dolžino 580 m. Slaven je njegov park in vodometi ter druge vodne naprave v njem. S tem gradom so zvezani mnogi dogodki francoske zgodovine v zadnjih 250 letih. Tako so se zbrali v maju 1789 v njem francoski stanovi, kar je smatrati za začetek velike revolucije, 1870-71 je bil sedež nemškega glavnega stana, v njegovih pro-I štorih je do 1. 1879 zasedala francoska narodna sku{)ščina, a od konca 1. 1917 se je v versaj-skem gradu sestajal vrhovni vojni svet zaveznikov. Tudi v sedanji vojni in ob njenem zaključku se bo ime Versaillesa po vsej priliki znova imenovalo. Tudi z mestom Orleansom, ki leži kakšnih 10 km južno od Pariza na najsevernejši točki Loire in ki šteje okrog 74,000 prebivalcev, je zvezan marsikateri veliki dogodek v francoski zgodovini. Kip Device Orleanske na njegovem trgu du Mar- troi spominja na 100-letno voj-jje i 4 : porod. Žena nekega prodajalca je povila HITLER NA SVETOVNE Nemški li^sti beleži j"' ^ di-žavni kancelaf njih tednih ogledal vsa « jišča, na katerih je ^ j,pt. vojni osebno sodeloval p prost vojak. Ogledal žaje iz svetovne su, Kemmelbergu, ^ jji Cambraiu in ArrasU'^^^ poti ga je spremlj^^ berlinskega tiskovnega dr. Dietrich. CE Si; NE VEŠ, da poroča radio i* ^ .jjf ma informacijo, po ^ vjli bi bili voditelji breto^^ tonohiistov oklicali republiko; maju 1429 Orleans rok. Ivano so pozneje do 10,000 funtov izroc' zem m so jo na trgU sežgali kot "čarovnic''' je leansu, keltskem Gef® stal v 1. 52 pred veliki upor proti V 16 stan prišlo stoletju je ^ hugenotov, v jan uarj« orle' diktom." V vojni 1^^^ sprave z znanim ' fl Nemci v oktobru ^ — potem so jim ga je ^ a še isto le^^ iztrgaji, ponovno Nemcem v Orleans važen zl®® -no med Francozi in Angleži/ jem vrtnarstvu in ^ katero je kmečko dekle stvu ter veliki živils^' 26. avgusta, 1940. ŠTiiAN Š. iJr. Ivan Lah: DAN BITKE je poročnik. Bjl je mo-lavski Nemec, zagrizen in fta- e iH (Ja, mg bitko ne bo izpustil iz vida. "Nič hudega ne bo," je začel, wird nicht viel los sein — Dali" ^omo fronto izrav- Vojaki so molčali. Kanonada e nadaljevala. Iz vseh gričev {Jokalo ih streli so kipr^' drugo strah doliflfe, čudilptjbcčjii dobro zalf ^ Aa fiftšo kano- -a'rffi.iri's: Pod razleti v stihi prsti Za opazovallščem je bil gozd bolj pri srcu. Bil sem prost: nič in tam okrog so bile utrdbe, j me ni vezalo na življenje razen njih... In domovina! In mati! A kaj so bili oni dt-ugega kakor otroci nas vseh 1... Z nami so "Pošt pošta." Nekdo je pri- Preden pridemo mi v dolino ... "Prvi dve vrsti šta že ujeti," je klical nekdo med trsjem. Medtem se je naenkrat pojavil poročnik. "Mir nach!" Za menoj! Zavil je za grmovjem na levo stran in vrsta mu je sledila. To je bil odločilen trenutek. Ne vem več, kako se je zgodilo. Po zraku je prifrčala velika granita in se zarila v zemljo ne daleč od mene. Otletel ftie je puh, zakril me je prah. Nisem sledil vrsti. Morebiti Sem bil omamljen, mogoče pa se mi je samo zdelo, kajti v tem peklenskem ognju se je človek komaj zavedal, da še živi. Vrgel sem se proti mestu, ki ga je razrila granata,, in se oprijel debele smokve, katere deblo je bilo zmožno prikrivati mojo glavo pred sikajOčimi kroglami. Naenkrat je okrog mene vse čudno Utihnilo — vojakov fii bilo več. "Samo če ni zapazil podočnik, da sem se fliu ižgUbil!" ''Grailatria luktlja bi za vsak primer lahko pričala, da me je Omamil puh." Obležal sem za smokvo in Op&zOval položaj. Še nekaj zmedenih vojakov je švignilo skozi se rodili... In če padem, ostali bodo komaj nejasni obrisi njih slik, začrtani na zapuščenem papirju. (Nadaljevanje) Društveni Wtel k Dobil ' ^ zadnjimi pismi. .Zlr 'ka. "Slov Na-tel. Rh ^ v hipu prele- Ž bom kdaj bil pajtp ^ strani jfe liša, v S°®Po^3, ka- tršje, čuli so se žvižgi, vzkliki. ki ijj, .^®^®sko dobrih poticah, Bog „ ®P®kla gospa ... Moj tako ^ N človek spomni v tistg trenutkih. Na vse .7°bre ljudi... bchwarmlinie!" Cel a se je začela f-azmikati. ^^'^akov drug od druge- pokati tudi od na-Hi gQ t Visoko nad na- ^^^gale krogle skozi ju-kotJej. proti gričem, od-Hadj Prihajala naša kano- in iskal zavetja se je — pek — pek j^orwarts, vcrwarts!" povelje. kk!. je po zraku iz "De hat uns bemerkt," *%ii P^^očnik in se plazil za ograje. "Hi-[) , ^orvvats!" čez in na-sej^ v " ^ toči krogel. Pla-Sgo Ograjo in padel na \ ^ med trsje. O to lepega, zlatega jen je bil skozi j® kot otrok. h. Dn pomikala med tR ^^^ogradu, z glavami Sain izpremenilo v iki l^^^ski orkan. So-/ pj. ° i^erili dobro; imeli 4s n Strojne puške grFkr%;rc th razori plazili ki je na \ ."Van P^ajala v ob-•tis lA f moramo za-C,"11 je mogoče? Od leve mogočno to- J fava strpi ^ kako se je kun v zemljo, Hsx'^evo , in se raz- 0^3^ A je bilo opazo- a sredi toče krogel in neprestanega grmenja se je zdelo, da vlada po vsem vinogradu grozna zmeda, in zahvalil sem Boga, da sem se rešil izpred oči nemškega poročnika. Vojak, ki se bije v bitki za svojo stvar, ne čuti morebiti v takih treenutkih drugače: ve, da gre za življenje in smrt, ne samo njemu, ampak tudi drugim. Sledi poveljniku v dobri veri, da ga vodi prav, da se mora boriti proti sovražniku, ame ni bilo sovražnikov iia drugi strani. Tam so bili le prijatelji moje domovine. Varuj Bog, da bi sprožil orožje proti njim; oni lahko streljajo name, lahko me ubijejo, tlnako sem vreden z vsemi drugimi, ki so z menoj. Niso oni krivi, če me ne morejo spoznati iz vseh; moja stvar je bila, da nisem prišel sem; če sem tu — svobodno jim. Čutil sem, da jim ne morem pomagati v ničemer, moja dolžnost je bila, da ne storim ničesar, s čimer bi grešil proti fevojemU |)repričanju. Bog me je rešil, čutil šem to v oni skrkjni globini svoje duše, kjer sem čul njegov glas v največjih trenutkih svojega življenja. Molil sem k njemu: j "Bog, ki si me rešil iz rok soVfažnika in irie obvaroval v' teh trenutkih, daj, da se vrnem srečno, da vidim Jugoslavijo; Ti veš, da sem vse žrtvoval..." Čudovito velika je bila moja vera v teh trenutkih. Videl serri ljudi, ki so bili že ptejštiji večer polni smrthih šltttenj. 3a.ž sefti bil miren. In tudi sedaj, sredi krvavega dežja, je bila moja misel polha žaiipatija ih trdne vere, da še moram vrhiti živ. Spomnil sem se na Pepeluha, ki je ležal nekje komaj v prvih obrisih, in na belega viteza Angelina, ki me je spremljal že tako dolgo skozi življenje. "In če umrjem jaz, umrješ z menoj." Kakor da je stal ob meni, na belem konju s sončnim obrazom, z jasnim pogledom. Nisem bil sam. yfTTEMBER 7. septembra, sobota.—Društvo Coifirades, štev. 566 S. N. P. J. priredi ples v avditoriju S. N. Doma. na St. Clair Ave. 7. septembra, sobota. — Plesna veselica za otvoritev prenovljene dvorane Twilight Ball Room. 8. seirfeiflfara, V nedeljo. — BUss Coal Co. priredi piknik na pro štorih Slov. društ. doma na Recher Ave. 14. septefiibra, sobota. —Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 S. D. Z. prii-edi ples v avditoriju Slovenskega narodne-doma. 18. set»tembfa, nedelja. — Društvo Ctoatian Pioneers priredi ples v avditoriju Slovenskega liarodfiega doma. 21. septembra, sobota. — Društvo Spartans, štev. 198 S. S. P. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma. na St. Clair Ave. 22. septembra, nedelja: Proslava 30-letftifce društva Tabor, št. 139 SNPJ in razvitje zastave v S. D. Dvorani na Prince Ave. 28. septembra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 S. D. Z. priredi plesno veselico v avtotoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. septembra, sobota — White Eagles Rod and Gun Club priredi ples v Twilight Room. 29. septembra, nedelja. — Združene Slovenke S. D. Z. priredijo ples v S. D. D. na Waterloo Rd. I p i' hi bilo nikogar Toliko nas je bilo v tistem trenutku, toliko znanih obrazov, ki so hodili v mislih z menoj od moje mladosti z dolenjskih cest. A najbolj oni, ki so mi bili naj- uCrOBEK 5. oktobra, sobota. — Društvo "Svoboda", številka 748 S. N. P. J., priredi ples v Sloven-skeiii delavskem domu ha Waterloo Rd. 5. oktobra, sobota. — Clair-wdods, št. 40 SDZ priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. oktobra^ sobota. — National Order of CCC, priredi ples v Twilight Ball Room. 6. oktdbfa, hedelja. — Loyal Comrades SNPJ priredi ples v Slovenskem delavskem do- ' mu na Waterloo Rd. 6. oktobra, nedelja: Proslava 30-letnice društva Mir št. 142 SNPJ s programom v Slov. domu na Holmes Ave. 6. oktobra, nedelja. — Prireditev mlad. pev. zbora "Slavčki" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 12. oktobra, sobota. — Martha Washington, št. 38 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. oktobra, sobota — Gray Eagles priredijo ples v Twilight Baal Room. 13. oktobra, nedelja. — Dramatično društvo "Anton Verov-šek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. oktobra, sobota. — Podruž- nica št. 3 S. M. Z. priredi plesno veseUco v Slovenskem domu na Holmes Ave. 19. oktobra, sobota. — Utopians S. S. P. Z. priredijo ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. oktobra, sobota. — Društvo Kristusa kralja, plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. oktobra, sobota. — Društvo Zumberak HBZ priredi ples v Twilight Ball Room. 20. oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" priredi jesenski koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. oktobra, nedelja. — "Žegna-nje" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. pod vodstvom Kluba društev. 20. oktobra, nedelja. — koncert Mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 20. oktobra, Aedelja. — Plesna veselica Gospodinjskega kluba na Jutro vem SDD, v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 26. oktobra, sobota, — Zabaven večer Slovenske Zadružne Zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26. oktobra, sobota. — Modern Knights, 57 SDZ priredi ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Ball 26. oktobra, sobota. — Carniola Tent, št. 1288 T. M. priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Domu. 26. oktobra, sobota. — SVS Cadets priredi ples v Twilight Ball Room. 27. oktobra, nedelja. — Hrv. Kat. Zajednica, priredi ples v S. D. D. na Waterloo Rd. 27. oktobra, nedelja. — Društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ Proslava 30-letnice v avditoriju SND. NOVEMBER 2. novembra, sobota. — Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ Plesna veseUca v avditoriju Slov nar. doma. 2. novembra, sobota — Društvo Commodores, štev. 742 S. N. P. J. priredi ples v Domu Za-padnih Slovencev na 6818 De-nison Ave. 2. novembra, sobota — Cavalier klub priredi plesno veselico v Twilight Ball Room. 3. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi koncert v Slovenskem delavskem do-n^u na Waterloo Rd. 3. novembra, nedelja. — Glasbena Matica (Sam. Zarja) priredi oratorij v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Pevsko društvo "Zvon", priredi jesenski koncert v Slov. nar. domu ha E. 80th St. 9. novembra, sobota — Društvo Collinwood Hive, Maccabees, priredi ples v avditoriju Slov. del. doma na Waterloo Rd. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. novembra, sobota. — Pev. ski zbor "Adrija" priredi,koncert in ples v Slov. društ. domu na Recher Ave. 9. novembra, sobota, — Društvo Hrvatske Sestare, priredi ples v Hrvatskem domu. 9. novembra, sobota. — Društvo Vipavski Raj, št. 312 SNPJ priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 10. novembra, nedelja. — Društvo "Slovenec", št. 1 SDZ. Proslava 30. letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja. — Društvo "V Boj" SNPJ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 16. novembra, sobota. — Društvo Složne Sestre št. 120 S. S. P. Z. priredi ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. novembra, sobota. — Statuettes klub SDD pridi ples v • SDD na Waterloo Rd. 17. novembra, nedelja. — Mladinski zbor SDD priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. 17. novebmra, nedelja. — SKPP "Lira". Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodne-go doma. 23. novembra, sobota. — Društvo "Glas Clevelandpkih Delavcev", št. 9 SDZ priredi plesno vesehco v avditoriju Slov. nar. doma, na St. Clair Ave. 24. novembra, nedelja.—Pevsko društvo "Cvet" priredi koncert in ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 24. novembra, nedelja.* — Oreški klub. Prireditev v Slov. del. domu na Waterloo Rd. 24. novembra, nedelja, — Slovenska Dobrodelna Zveza. — Proslava 30-letnice v avditoriju Slovenskega nar. doma na St. Clair Ave. 28. novembra, četrtek. — Zahvalni dan. Social, pevski zbor "Zarja", priredi koncert in ples v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. 30. novembra, sobota. — Društvo "Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno ve-nem domu na St. Clair Ave. selico v Slovenskem narod- 29. 30 nov. 1. dec. petek, sobota in nedelja. — Razstava ročnih del Progresivnih Slovenk krožek št. 1 V Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 15. decembra, nedelja. — Zveza kulturnih društev Slovenskega delavskega doma. Prireditev s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 21. decembra, sobota. — Cleveland Athletic SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. !. decembra, v nedeljo. — Ml. pev. zbor Škrjančki priredi koncert v Slov. društ. domu na Recher Ave. 25. decembra, sreda. — Socija-listični klub, št. 49 JSZ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 28. decembra, sobota. — Društvo. "Spartans", še. 198 S. S. P. Z. Plesna vesehca v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31. decembra, torek. ..— Pev. vski zbor "Jadran" priredi Silvestrov ples v S. D. D. na Waterloo Rd. 31. decembra, torek. — Slov. nar. dom in Klub društev S. N. D. Silvestrov večer v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma. I. januarja, sreda. — Novo leto. Maccabees Red Jackets, priredijo plesno veselivo v avditoriju Slovenskega narodne- " ga doma na St. Clair Ave. 4. januarja, sobota. — Društvo "Napredne Slovenke", št. 137 S. N. P. J., priredijo veliko plesuo veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St; Clair Ave. 4. januarja, v soboto. — Rupert Kadets priredijo ples v Slov. društ. domu na Recher Ave. II. januajra, sobota. — Društvo "Danica", štev. 11 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verov-šek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 18. januarja, sobota. — St. Vitus Bookers klub priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. januattrja, tiedelja — Dram, zbor "Ivan Cankar". Predsta- va in plesna veselica v avditoriju SND. 25. januarja, sobota. — Sam. pevski zbor "Zarja" —Glasbena Matica — Plesna veselica v SND. 1. februarja, sobota. — Društvo France Prešeren, št. 17 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. februarja, sobota. — Wrong klub priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 2. februarja, nedelja. — Slov. nar. čitalnica. Prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 15. februarja, sobota. — Sunny Ray Orkester. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. februarja, nedelja. — Mlad. pev. zbor "Slavčki", priredi koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. februarja, sobota. — Skupna društva fare sv. Vida. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. ! 23. februarja, nedelja. — Dram. zbor "Ivan Cankar". Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. marca,, Uedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Wa- terlo Rd. 30. marca, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" priredi koncert in ples v Slov. nar. doma na St. Clair Ave. DECEMBER 1. decembra, nedelja. — Združeni Bratje, SSPZ, priredijo ples v SDD na Waterloo Rd. 1. decembra^ nedelja. — Blaue Donau. — Koncert in ples v avditoriju SND. 7. decembra, sobota. — SUnny Ray Orchestra. Ples v avdito riju SND. 7. decembra, sobota. — Društvo "Blejsko jezero" št. 27 S. D Z. priredi plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 8. decembra, nedelja. — Dram. dtuštvo "Abraševič" — Pred stava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 14. decembra, sobota. — Wrong Club. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. HIGHWAY ENEMY NPI f THE STOP SIGN PASSER NAJLEPŠI VRTOVI so TISTI, KI SO OBDELANI Z HAJBOLJSIM ORODJEM 9. novembra, sobota. — Svobo-115. decembra, nedelja. — Drus-miseltte Sldvetike, št. 2 SDZ tvo Croatian Pioneers, HBZ. HAIR-BREADTH HARRY ^ vou,i LAT ^ GO FREE! (\\ BAM! SUCH A WUOPPEC! NEV/ER,tYRAMT! AFTER WE WAV HtooVE TREATED MAMA AND ME?!! i SH' KJOt !l NOT A KOPfeVO MOW M3U BIKI GATTING STUPF TO EAT?." ANSWER ME "OR IT-IT FLEW THROOGH TME WINDOW- IT'S DET CObK L HIRE!' SUE BIN IN DEEZ MMG' I KEEL HER II SAV YOU'RE t € At^/Ul V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, 0., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grablje, vile, motike, ogrebalnike, stroje za re-» zanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. THE HANDLE THAT WONT BREAK, o RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE . SdLib AŠH HANDLE/ SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglftr, lastnik ! — ! : ° - m STRAN 4. ENAKOPRAVNOST EMERSON HOUGH: MOŽJE RDEČE KRVI in je ne položi pod ta drevesa, da razpade v prah in se vrne med — " "Med cvetlice," sem dodal z dušečim se glasom. janja je bilo konec. Vse, kar sem vedel, je bilo to, da jo bom ljubil — bodi zdaj, bodi kadarkoli pozneje, naj pride rešilna odprava ali ne, naj umreva ta- ROMAN Zato sem bil srečen, ko sem ka in družbe — to je izumetičen , "Da, med drevesa in cvetlice! ko j ali kasneje, tu ali kjerkoli — tako, da bosta, ko tudi on u-1 na svetu — da bom ljubil njo e-mre in se oba vrneta med cvetli- {dino, pozabljaje na vse ostale, zagledal ob znožju gora prvi pojem, porojen iz kompromisov, ce, še vedno vedela drug za drugega — ali bi bil to zakon pred Bogom, John Cowles ?" I Kaj sem bil zanesel v dekletovo življensko vero, ki je bila do smrekov gozd ter opazil, da pri-1 ki jih je še okrepila navada mi tistega dne toli sladka in ven- strugo hudournika, ki je v mnogih vijugah hitel proti dolini. U-pal sem, da nama bo tii nekaj časa laže živeti, zakaj kuriva in zavetja je bilo na prebitek in tudi divjačine se ni manjkalo. Tu je konec najinega romanja proti zahodu, sem si rekel. Nezmiselno bi bilo prodirati proti Laramieju čez gore. Sodil sem da mora voditi najbližja smer proti jugu. Takrat nisem vedel, da sva bila zašla sto jnilj ali še več delj v stran od Laramieja. dokler se končno ne vrneva y j nebo in cvetlice in ne bova spet: šelestala v listju dreves in tako j govorila drug z drugim. Naj se; vzameva ali ne vzameva, naj bo- j va skupaj ali vsak drugje, naj, bova zdrava ali bolna — trdno I sem bil prepričan, da ne bo ni- haja v plitko, ponekod izsušeno;nulih stoletij, ko je bil ves Nisem ji odgo- tek moževa last " I Stresla me je za komolec. Videl sem, kako ji je grozaT'Po^ejte mi!" je rekla - a jazjkdar več ljubezen potrkala na 'T&nim &)vonW, JdmCow-l fkmva, ^nebipnd^ je ka? I)a to, kair žensi ceni, ni izn()va. "]%(%,, ]prai/ niogro- v() in doToro? RTe, jaz i,a iie mi- d i nziju rie najdejc). slun taJco!" Ocimalcnila se je (xi bova inorala. sajma tu sa- veti to zimo — prav tako kakor mene. . . . , ^ .v , "Prav zato vas imam rad, ker ™ ™ bo pmel v-naji- mislite tako, kakor mislite," sem ^ M ™i:M Izmed najinih svoj-odvrnil ' j cev. Ah bova mogla nadaljevati "A vaše besede so mi tako čudne in nove. Sprejemala sem življenje tako, kakor je prihaja- globoko v gorovje, ki se vleče lo, takisto kakor druga dekleta, visoko proti severu od prekoce- j ki nič ne premišljujejo. To ni linske proge. A pametno se mi ne dobro ne čisto, če dekleta je zdelo, da ostaneva nekaj časa tu in se odpočijeva. Vrgel sem svoj sveženj na tla in ji rekel: "Zdaj bova najprej počivala." "Da," je rekla, z obrazom o-bmjena proti jugu. "Laramie premišljujejo o takih stvareh. Ni prav, ne." "Ne, to ni prav," sem pritrdil. "Povejte mi tedaj, kaj je zakon — ta edina stvar, o kateri mora biti v tej smeri. Če ostane-1sanja dekle vse svoje življenje? va tukaj, bo prišel sem najin o- Ali je to samo cerkveni obred?" če in naju bo našel. A kako bi "Ne, cerkveni obred ni tisto, naju našel v taki velikanski deže- za kar gre," sem dejal. li, ko sva tako majhna? Najina "Tedaj postava?" sled ne bo nič drugačna kakor "Nikakor ne postava," sem sled Indijancev, tudi če jo naj- rekel. de jo dovolj svežo, da bi jo mogli; "Kaj potem?" je vprašala. — tako kakor doslej?" "Moj Bog, dekletce, ali nimate nič usmiljenja?" Sedla je in še nekaj časa strmela, kakor da v mislih z vso resnostjo tehta neko vprašanje. "Vi ste me naučili premišljevati, John Cowles. Vi ste bili tisti, ki ste vsejali vame te misli, in zdaj si belim z njimi glavo. Vem, da ne moreva reči, kaj se utegne zgoditi. A če bi tako naneslo — če bi res ostala tu čisto sama in ne bi nihče prišel k nama in bi me vi ljubili — ali bi moje srce, ko se je naselila V njem ona s svojim pogumom in svojo čistostjo. Povem vam, e-dino, kar je govorilo v mojem srcu, je bilo spoštovanje. Sedela sva in gledala, kako je solnce ozarjalo daljne vrhunce snežni-kov. Naposled sem se počasi o-brnil k nji. "In vi me vendarle ljubite, Ellen?" sem vprašal. "Kako bi mogla to zabraniti, John Cowles?" je hrabro odgovorila. Srce mi je za trenotek zastalo, a nato je jelo tako razbijati, da se liisem mogel zatajiti. Dolgo je trajalo, preden sem bil spet tako miren kakor ona. "To ste dolgo zabranjali," sem rekel naposled z mirnim CHIllICOTHE SCIOTO TRAIL STATE f O REST JACKSON SCIOTO STATE TRAIL FOREST The Scioto Trail Forest was once famous Indian territory. Prior to white settlement, the Shawnees occupied the region until they were conquered and dispersed by the powerful Iroquois in 1672. , The first white settlers came to the region in 1796, under the leadership of General Nathaniel Mas-sie. Through the present State Forest, which is under the maYiage-ment of the Ohio Division of Forestry, passed the trail between Portsmouth and Chillicothe. This became one of the important roads of- the region and after 1825 was followed by the Ohio Stage Coach Company in its daily run from Columbus to Portsmouth. Today this historic area is a State Forest of more than 9000 glasom. "A zdaj moram vedeti j. — ali bi me ljubili povsod, ob ma je bilo pričeti novi svet. In vsakih okolnostih, nad vse Jaz tedajci mi je padel pogled na ______ _______vas ljubim zato, ker ste vi, ne ^ eyo izmed lažjih bivol jih kož, ki i obljubili enkrat za vselej, da zato, ker ste tukaj. Ljubezni za- so bile od pogoste rabe ze po- belele. Potegnil sem jo k sebi m med tem, ko se je Ellen še ved- acres. After nearly 150 years of logging, it is again becoming heavily wooded with many species of hardwood trees. Purchased originally to serve as a source of timber, 27 miles of gravel roads were built These roads are now open to visitors and take them into the very depths of this interesting State Forest. An artificial lake has picnic facilities nearby, with tables, fireplaces, sanitary fa c i 1 i t i e s, drinking water and a play area. One of the most interesting spots in the forest is a replica of COURTESY—THE STANDARD OIU*- - the first Presbyterian the Scioto Valley, built J" It was the second in so ^ Ohio. Constructed of loB^ mains as a monument to tce settlement of the region. Hunting is allowed in ^ jj on written permission, J 0 the two game , sanctuaries and 492 acres. ijjere As in other State Forests. ^ are facilities for both fan>'' brati. Rajši si misliva, da naju ne najdejo nikoli!" "Tedaj bova mprala zmerom ostati tu!" sem odvrnil. Radovedno me je pogledala in vprašala: "Ali bi mogla?" "Zakaj ne? Nemogoče bi postalo šele tedaj, kadar bom jaz prestar, da bi mogel loviti, vi pa prešibki, da bi mogli šivati obleke in kuhati hrano." "Kaj bi bilo potlej?" "Umrl bi," sem ji odgovoril. "Svet bi se končal in vse bi se moralo spet iznova začeti. Spet bi bilo treba čakati dvajset milijonov let, preden bi se razvil nov človeški rod. Če bi midva umrla, bi bil ta pes edino upanje sveta." Ozrla se je na večno zasnežene gore in ni odgovorila. Čez nekaj trenutkov sva se oba vrnila k tabornim opravkom. Sklenila sva ostati vsaj dva dni, da si popraviva obleko in se založiva s hrano za pot na jug. Rekel sem že, da me ni misel na povratek v svet, katerega nisem pogrešal, prav nič osrečevala. Ali je vplivala divja svoboda tega življenja nanjo enako očarujoče? Drugi dan, ko sem sedel pri najinem zasilnem ognjišču, je prišla k meni. Ne da bi jaz napeljal pogovor na to, je je-la govoriti na način, ki ji je bil do tistega trenutka tuj. "Kaj je to, zakon, John Cowles?" me je vprašala. "Volja Prirode," sem odgovo^ ril. Nekaj časa je premišljevala. "Tedaj smo ljudje samo lutke, igračke?" "Da", sem dejal. "Človek je samo igrača. Ljubezen se je rodila prej, nego je bil ustvarjen človek, davno prej, preden so bile na svetu kake živali ali rastline. Atom je s hrepenenjem strmel k atomu. To je bila ljubezen." Spet je nekaj časa premiŠ Ijevala. "A kaj je po tem takem to, John Cowles, kar ženske imenujejo slabo?" "Velikokrat je tisto, kar je prav," sem ravnodušno odvrnil. "Če se dva ljubita, je to zločin, ako se ne poročita. Če pa se ne ljubita, je zločin, ako se poročita." "A brez poroke," je nadaljevala, "kak dom bi bil to?" "Povejte mi, John Cowles, v čem je poroka dveh ljudi, ki se resnično in zvesto ljubita drug drugega? Ali se more svatba vršiti v prisotnosti samo dveh ljudi?" "Da," sem rekel. "A vendar morajo biti priče in vršiti se mora obred, drugače to ni poroka," je nadaljevala. Njen ženski razum se je držal varnih, zdravih tirov, ki jih do- mi me boste ljubili vse dotlej, do- me ni brez zavesti, da ljubite tu-kler naju smrt ne loči — vse di vi mene tako!" dotlej, ko se vrnem med cvetli- ^le je pogledala, a jaz ce? Na'umu mi je, kako govori- gg sklonil k njej in jo polju-jo o zakonu. Dva visita drug na naravnost na usta. drugem in pozabljata na vse o-stale, dokler ju smrt ne loči. Ali bi se mi mogli slovesno in s čistim srcem zaobljubiti? Zakaj jaz se vam ne bi zaobljubila drugače kakor slovesno, s čistim srcem in samo tedaj, če bi bilo za zmerom." Res čudesnih je bilo teh nekaj dni v pustinji, ki so strgali zastor s stvari in naju napravili zmožna, da sva videla vsemu te-ločajo edino napredek, civiliza- j mu do dna. Ona ni videla tako XXXII. POGLAVJE Poročni dogovor Ni se upirala, niti me ni pahnila od sebe, a na njenem obrazu je trepetalo nekaj, kar ni dalo, da bi se bilo zdramilo v meni kaj drugega kakor spoštovanje. Sedela sva tam, zaobljub-Ijena drug drugemu v svojih raz trganih oblačilih, svoji bedi in zapuščenosti. Pa da mi je živeti cija in družba — to je, enega veUkega, okrutnega, laskavega, inmerativnega zakonskega kompromisa, brez katerega ne bi napredek vsega sveta ničesar pomenil. Ljubil sem jo zaradi tega. Kar se pa mene tiče, sem vam že povedal, da sem bil postal divjak. "Priče?" sem rekel. "Poglejte jih!" Pokazal sem na gore. "Že mnogo zakonov je bilo sklenjenih pred pričami, ki niso bile boljše od teh!" Srce bi mi bilo skoro zastalo, ko sem videl, kako daleč je zašla s svojo naslednjo besedo. "Tak sva midva edina človeka, ki sva ostala na svetu, John Cowles? A kadar se bom postarala, me boste spodili? Kadar pride v to dolino druga žena in bom jaz že stara in zgrbljena in ne bom več dobro videla, me bo-, ste nagnali od sebe? Zapustili me boste, ker boste močnejši od mene ?" Izprva nisem mogel govoriti. Čez nekaj časa sem ji rekel; — "Preveč sva že govorila o tem." A zdaj je bila ona tista, ki ni hotela prestati. Vidite, pri ženi velja to za dobre in slabe čase — a pri možu —" "Pri saksonskem možu," sem rekel, "velja prav tako za dobre in slabe čase. On pozna samo eno ženo." Dolgo je sedela in premišljevala. Naposled je rekla: "Sma- i trajva, da ne bo nikoli nikogar." j ° Z grenkim kesanjem sem opa-1 žal, kako si tipaje išče poti k rešitvi vprašanj, ki so za večino žensk že razrešena po drugih. A še vedno je visel med njo in med resničnostjo nekakšen meglen zastor, ki je vse ublaževal. V qvoji napetosti me je prijela za komolec. "Reciva, da bi bilo tu dvoje daleč kakor jaz, mislila je kot ženska veliko hitreje. Kar se mene tiče, se mi je zdelo, da ji vidim v srce. Vzel sem roke z oči in tuje pogledal nanjo, zakaj mojih možganov je bil sam vrtinec, logičnega preso- Naprodaj Proda se radi bolezni gostilno z restavracijo, kjer se prodaja pivo in vino. Nahaja se v dobri slovenski naselbini. Za naslov se vpraša v uradu tega lista. Išče se dekle ali žensko za hišno delo in za pomagati v gostilni. Vpraša se na 783 East 222nd St. ali pokličite IVanhoe 5538 W. no opirala na mojo ramo, sem vzel kos ožganega lesa ter skrbno napisal z njim na površino kože besedilo najinega poročnega dogovora; "Jaz, John Cowles, vzamem Tebe, Ellen Meriwetherjevo, za svojo zakonito, ljubljeno ženo v zdravju in bolezni, v dobrih in slabih časih, dokler naju smrt ne loči." Nato sem se podpisal. "Pišite," sem ji rekel. "Napišite to, kar sem jaz napisal." Vzela je kos svežega oglja in da bi oklevala, a jaz nisem hotel siliti vanjo — "v zdravju in bolezni, v dobrih in slabih časih —" spet je prestala in se po-mišljala — a naposled je zapisala: "dokler naju smrt ne loči." "To pomeni," mi je rekla preprosto kakor dete, "da se oba vrneva med cvetlice in drevesa." group camping. . p- The Scioto Trail Forest mediately south of Chilu ^ y with an entrance from T?""' W' kon le morte imeti. žen" it^ IllC dvakrat ta,ko dolgo, kakor je^^ manjšimi črkami napisala be-človeku usojeno, nikoli ne bom pozabil tega, kar je tisto uro stopilo v mojcp dušo. Čez nekaj časa sem se odvrnil od nje, od gora in nebesnega o-boka ter pogledal okoli sebe na skromni imetek, s katerim na- sedo za besedo; "Jaz, Ellen Meri wether jeva, vzamem tebe, Johna Cowlesa, za svojega zakonitega, ljubljenega moža - Vzel sem njeno roko v svojo. Biblija, zvonovi, bučanje orgel, pevci v krasnih oblekah in veli-kolepje cerkvenih obredov — vse to je nemara bolj slovesno; a jaz, ki govorim po svoji vesti, si mislim, da ne more biti tako. "Ko to podpišete, Ellen," sem ji rekel naposled, "bova zdaj in zmeronj, tu in na vsakem drugem kraju sveta mož in žena. To je obred zaobljube in s tem si obenem pridobite pravico do mojega imetka, kar bi ga kdaj imel, pa naj bo velik ali maj- j hen. To je zakonita poroka in j tu je prestala, kakor naju veže z vso močjo, ki jo za- i leto 1940. PredS. Il5th ^ volje kože je najini, ska pogodba." _ / "Ne govorite mi o P je dejala. "Jaz ne drugega kakor na sva V svoji ženski taji bi bila najrajši videla. le svatbo opravile re namestu naju dveh' nisem motil, zakaj zame bolj gotovo ^ je sleherna njena mis® , najboljše, ki bi jo meti. ,„je "In če ne podpišeHi • šala nazadnje. ^ . "Tedaj nisva m^ Slovensko Katoli®^ porno druŠt*® PRESVETEGA JEZUSOVEGA —Samostojo^^ Imenik društvenih V najem j Odda se v najem ena spalna soba poštenemu fantu. Všteto je perilo. Druga je pripravna za pečlarja ali pa za mirnega človeka, ki je na relifu. — Vpraša se ^ na 1246 Addison Rd. ' | POZOR Soba v najem Lepa soba za moškega ali žensko, se odda v najem. — Vpraša se na 1150 East 66th St. "To je že staro vprašanje," ljudi, mož in žena, in bi ji on sem rekel. "Dom sloni na ženini kreposti; a ženina krepost ni e- naka tam, koder ni doma, imet- NAROČITE SE NA, Mesečnik za leposlovje in pouk CANKARJEV GLASNIK NAROČNINA JE: Za celo leto $3; za pol leta $1.50; za 3 mesece $1 Z avgustovo številko se bo pričelo objavljati zgodovino naših kulturnih, gospodarskih organizacij in drugih naših ustanov. Pozneje pridejo na vrsto podporna društva, klubi i.t.d. Sedaj je še čas, da si zasigurate prvo številko v kateri se bo pričelo z zgodovino. Ko bo zgodovina končana boste imeli zbirko na katero boste upravičeno ponosni — bo vredna več kot boste plačali za naročnino. Pošljite naročnino na naslov; CANKARJEV GUSNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio POZOR KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo in Italijo; vsaka pošiljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega kraja; KADAR koli rabite informacije glede vašega denarja ali imetja v starem kraju; KADAR potrebujete notarske listine ali notarski podpis; RADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi državljanski papir, se vedno obrnite na: AUGUST KOILANDER V Slov. Narodnem Domu 6419 St. Clair Ave. stik, 646 East preds. Anton Hlapš®' ^ ^ 72. St., tajnik 7610 Lockyear Ave-' ^ drej Tekavc 1023 zapisnikar Matija ^ tar Matevž Debevc. Frank A. Turek, šek, Steve Pirnat. Klub društev S. N- ^ Clair Ave Andrej Te , tevž Debevc; zastopi^ društev Sv. Vida, ^ kave in Frank so vsi slovenski štvene seje se vršijo go nedeljo v mesecU popodne v Slov. gf St.Clair Ave. Vdrust ^ jema člane od 16. do J ti 1 pred temi večnimi pričami prise gel, da ne pojde nikoli nikamor od nje, dokler ne bo ona mrtva SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... Enakopravnosti'