IZVESTJE DRŽAVNE TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI 1933 1934 '•V>V’'nT ,yt- v? Mm KRALJEVINA JUGOSLAVIJA DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1933-1934 LJUBLJANA ZALOŽILA DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI NATISNILA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI (predstavnik Francd Štrukelj) Ustroj Državne tehniške srednje šole v Ljubljani. Zavod združuje troje vrst šol in je z vsemi oddelki podrejen ministrstvu za trgovino in industrijo. Šolski oddelki se upravljajo po zakonu o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah z dne 31. marca 1932., I. štev. 9857/0 (»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. aprila 1932., št. 82/XXXVI/238 in »Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine« 42. kos z dne 28. maja 1932.) in zakonu o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih z dne 31. marca 1932., 1. štev. 9856/0 (»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. aprila 1932., štev. 82/XXXVI/237 in »Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine, 40. kos z dne 21. maja 1932.). PREGLED ŠOLSKIH ODDELKOV. Tehniška srednja šola z odseki: I. Arhitektonsko-gradbeni odsek II. Strojni odsek III. Elektrotehniški odsek Delovodske šole: IV. Gradbena delovodska šola V. Strojna delovodska šola VI. Elektrotehniška delovodska šola VII. Mizarska in strugarska delovodska šola Strokovne obrtne šole: VIII. Kiparska in rezbarska šola IX. Keramiška šola X. Graverska in zlatarska šola XI. Ženska obrtna šola s strokovnimi oddelki: a) za šivanje perila b) za izdelovanje oblek c) za vezenje (umetna dela). Vsi šolski oddelki so samo za redne, javne učence in učenke. Privatnih učencev in učenk na teh šolah ne sme biti. NAMEN, UČNA DOBA IN SPREJEMNI POGOJI. Tehniška srednja šola in moške obrtne šole. Po § 1. zakona je tehniškim srednjim in moškim obrtnim šolam naloga, dajati učencem poleg obče izobrazbe in vzgoje v duhu jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva teoretično in praktično strokovno izobrazbo v poedinih panogah tehniške stroke in izobrazbo za delavca prednjaka, poslovodjo in samostojnega obrtnika. Pravice učencev, ki so dovršili tehniško srednjo ali moško obrtno šolo glede ugodnosti za opravljanje pomočniških in mojstrskih izpitov kakor tudi glede pogojev za opravljanje drugih specialnih izpitov zaradi samostojnega izvrševanja obrtov so določene z zakonom o obrtih in z uredbami in pravilniki, predpisanimi na osnovi istega zakona. Tehniška srednja šola. Odseki izobražujejo dobre tehnike, pripravljajo samostojne voditelje manjših industrijsko-tehniških in gradbenih podjetij kakor tudi uradniško osebje v državnih in privatnih tehniških pisarnah in industrijskih podjetjih. Vsak odsek ima štiri letnike s celoletnim in podnevnim šolskim poukom. Učenci morajo vsako leto o velikih počitnicah opraviti štiri- do šesttedensko prakso. Ob koncu četrtega leta polagajo učenci završni (diplomski) izpit. Tehniška srednja šola z završnim izpitom ima veljavo popolne srednje šole z višjim tečajnim izpitom. Učenci odsekov imajo pravico do odlaganja kadrske službo in imajo absolventi pravico do skrajšanega dijaškega roka. Izpričevalo završnega (diplomskega) izpita tehniške srednje šole, z dokazom praktičnega dela od enega leta po dovršitvi šole, velja v smislu § 24 Zakona o obrtih in člena 8 Pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz popolne strokovne izobrazbe za sledeče obrti in pod sledečimi pogoji: a) ako lastnik izpričevala dovrši arhitektonsko-gradbeni odsek, za obrti, navedene pod točkami 33, 70, 71, 74 in 81 (kanalizacijske naprave) iz § 23 Zakona o obrtih; b) ako lastnik izpričevala dovrši strojni odsek, za obrti, navedene pod točkami 6, 9, 10, 11, 12, 13, 16, 17, 22, 23, 81 (vodovodne in plinske naprave) in 82 iz § 23 Zakona o obrtih; c) ako lastnik izpričevala dovrši elektrotehniški odsek, za obrti, navedene pod točkami 10, 11, 16, 17, 21, 22 in 23 iz § 23 Zakona o obrtih. V prvi letnik tehniške srednje šole se sprejemajo: učenci, ki so dovršili štiri razrede gimnazije (realke ali realne gimnazije) z opravljenim nižjim tečajnim izpitom in učenci meščanskih šol z opravljenim završnim izpitom; učenci, ki so dovršili moško obrtno šolo (mojstrsko-delovodsko ali obrtno šolo) in opravili završni izpit, če opravijo dopolnilni izpit po predlogu direktorja in po pristojni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave; učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali tej podobne šole v inozemstvu, se lahko vpišejo, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, ki se jih niso učili ali ki so se jih učili v manjšem obsegu in po pristojni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave. Delovodske šole. Vsaka delovodska šola na našem zavodu ima dva zaporedna letnika s celoletnim in podnevnim poukom. Ob koncu drugega letnika polagajo učenci završni izpit. Delovodske šole z završnim izpitom imajo za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom samo, čc ostanejo absolventi teh šol v svoji stroki. Izpričevalo završnega izpita strojne delovodske ali mizarske in strugarske delovodske šole velja v smislu §§ 24 in 26 Zakona o obrtih in člena 5 Pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz popolne strokovne izobrazbe za dotični obrt in ima značaj mojstrskega izpita iz § 321 Zakona o obrtih. . Izpričevalo završnega izpita gradbene delovodske ali elektrotehniške delovodske šole daje, z dokazom predpisanega praktičnega dela v dotičnem obrtu, v smislu § 38, oziroma § 52 Zakona o obrtih in člena 12 Pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u pravico do opravljanja mojstrskega izpita iz dotičnega obrta. V prvi letnik delovodske šole se sprejemajo učenci z najmanj 17 let starosti, ki so se izučili v obrtu in opravili pomočniški izpit. Moške strokovne obrtne šole. Vsaka moška strokovna obrtna šola na našem zavodu ima tri zaporedne letnike s celoletnim in podnevnim poukom. Ob koncu tretjega letnika polagajo učenci završni izpit. Moške strokovne obrtne šole z završnim izpitom imajo za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom samo, če ostanejo absolventi teh šol v svoji stroki. Izpričevalo završnega izpita strokovne obrtne šole velja v smislu § 26, odst. 1 in 2 Zakona o obrtih od 5. novembra 1931. in člena 3 Pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za dotični obrt. Lastniku takega izpričevala se doba pomočniške zaposlitve znižuje na eno leto. V prvi letnik moške strokovne obrtne šole se sprejemajo učenci, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in imajo najmanj 14 let starosti. Ženska obrtna šola. Po § 1. zakona je ženskim obrtnim šolam naloga, dajati učenkam potrebno občo in strokovno izobrazbo in jih usposabljati za samostojno delo v njihovem obrtu. Redni pouk na ženski obrtni šoli je izključno podneven. Pouk traja tri leta, in sicer dve leti v dveh strokovnih letnikih in eno leto v šolski delavnici-ateljeju. Ob koncu tretjega letnika polagajo učenke završni izpit. Ženske obrtne šole z završnim izpitom imajo za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom, če ostanejo absolvirane učenke v svoji stroki. Izpričevalo završnega izpita ženske obrtne šole velja v smislu § 26, odst. 1 in 2 Zakona o obrtih od 5. novembra 1931. in člena 3 Pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za dotični obrt. Lastnici takega izpričevala se doba pomočniške zaposlitve znižuje na eno leto. V prvi strokovni letnik ženske obrtne šole se sprejemajo učenke, ki so dovršile najmanj dva razreda srednje šole (gimnazije, realke), meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in dovrše v tem koledarskem letu najmanj 14, največ pa 16 let starosti. ŠOLSKO LETO. Šolsko leto se prične dne 1. septembra z vpisovanjem učencev in traja do vštetega dne 31. avgusta prihodnjega leta. iPouk se prične takoj po končanem vpisovanju in se konča v četrtih letnikih tehniške srednje šole dne 31. maja, v drugih letnikih in oddelkih pa v času od dne 10. do dne 15. junija. Letni uspeh sc priobčuje svečano na Vidov dan, dne 28. junija, ko se izdajo učencem letna izpričevala. Velike šolske počitnice trajajo od dne 29. junija do vštetega dne 23. avgusta. Od dne 24. avgusta do vštetega dne 1. septembra sc vrše razredni, dopolnilni in popravni izpiti. Šolske leto se deli na dve polletji; prvo od pričetka šolskega leta do dne 31. januarja in drugo od dne 1. februarja do završetka predavanj. BANOVINSKA ŠOLA ZA GLASBILA. Na našem zavodu obstoja tudi Banovinska šola za glasbila. Učenci se učijo samostojno izdelovati citre, gitare in violine. Poleg praktičnega pouka v šolskih delavnicah dobijo učenci tudi vso' potrebno teoretično strokovno izobrazbo in se učijo sviranja. Šola traja tri polna šolska leta s podnev-nim poukom. Sprejemni pogoji so isti kakor za državne strokovne obrtne šoJe. Šolski letopis. 29. do 31. avgusta. Popravni diplomski in razredni izpiti. 1. do 5. septembra. Vpisovanje. 6. septembra. Rojstni dan Nj. Vis. Prestolonaslednika Petra, šolski praznik. 7. septembra. Direktorjev nagovor m navodila na vse učence (učenke) in člane učiteljskega zbora, zbrane v šolski dvorani. Otvoritvena plenarna konferenca učiteljskega zbora. 9. septembra. Pričetek rednega pouka. 1. oktobra. Pričetek pouka iz francoščine kot neobveznega predmeta. 30. oktobra. Izprememba urnika zaradi redukcije pouka. 11. novembra. Spomin žrtev dosedanjih vojen se je počastil z dveminutnim molkom in prekinitvijo dela ob 11. uri. 16. in 17. novembra. Konference za ocenjevanje učencev za prvo polovico zimskega semestra. 23. novembra. Uvedba molitve pred poukom in po pouku. 1. decembra. Državni praznik. Udeležba povorke ob priliki proslave 15 let- nice osvobojcnja in ujedinjenja. 17. decembra. Rojstni dan Nj. Vel. Kralja Aleksandra I., državni praznik. 24. decembra do 9. januarja. Božični odmor. 15. do 17. januarja. Popravni diplomski izpiti. 23. januarja. Strokovne konference za načrt pravilnika o opravljanju za- vršnih izpitov na delovodskih šolah in za predloge o event. izpremembah učnih načrtov. 27. januarja. Praznik Sv. Save. Člani pomladka Jadranske straže na našem zavodu so priredili lepo proslavo v šolski dvorani. 31. januarja. Zaključek rednega pouka v zimskem semestru. Konference za oceno učencev za zimski semester. 1. do 3. februarja. Semestralni odmor. 4. februarja. Strossmajerjev dan, šolski praznik. 15. februarja. Proslava 130 letnice Karadžordževega ustanka. O pomenu te obletnice je v šolski dvorani predaval prof. Urankar Pavle. 17. marca. Akademija maturantov TSŠ v šolski dvorani. 26. in 27. marca. Konference za ocenjevanje učencev za prvo polovico poletnega semestra. 29. marca do 11. aprila. Velikonočni odmor. 17. aprila. Plenarna konferenca celokupnega učiteljskega zbora. 24. maja. Dan Sv. Cirila in Metoda, šolski praznik. 25. maja. Konference za letne ocene učencev četrtih letnikov strojnega in elektrotehniškega odseka, ki sc je zanje 26. maja zaključil redni pouk. 29. maja. Konference za letne ocene učencev četrtega letnika arhitek- tonsko-gradbenega odseka in učencev drugih letnikov gradbene, strojne in elektrotehniške delovodske šole, ki se jc zanje 30. maja zaključiti redni pouk. 1. junija. Konferenca za letno oceno učencev Mizarske in strugarske delovodske šole, ki se je zanje 2. junija zaključil redni pouk. 9. junija. Zaključek rednega pouka v vseh ostalih letnikih in oddelkih. 1. do 21. junija. Završni izpiti po sledečem redu: Pismeni izpiti: od 1. do 8. junija na strojnem odseku; od 1. do 7. junija na elektrotehniškem odseku; od 4. do 8. junija na arhitektonsko-gradbenein odseku; od 5. do>8. junija na gradbeni delovodski šoli; od 6. do 8. junija na strojni in elektrotehniški delovodski šoli; 7. in 8. junija na mizarski in strugarski delovodski šoli. Ustni izpiti: od 11. do 13. junija na elektrotehniškem odseku; od 12. do 13. junija na gradbeni delovodski šoli; od 14. do 16. junija na arhitoktonsko-gradbenem in strojnem odseku; 18. junija na elektrotehniški in na mi/arski in strugarski delovodski šoli. od 19. do 20. junija na strojni delovodski šoli. 11. in 20. junija. Plenarne konference izpraševalnega odbora. 22. in 23. junija. Zaključne ocenjevalne konference za vse ostale letnike in oddelke. 28. junija. Razdelitev izpričeval z običajno Vidovdansko proslavo in zaključna plenarna konferenca. VAŽNEJŠI URADNI SPISI. Na podlagi novih šolskih zakonov iz leta 1932. je ministrstvo za trgovino in industrijo v šolskem letu 1932./1933. izdalo 11 pravilnikov (glej šolsko iz-vestje 1932./1933.), v tekočem šolskem letu pa je izdalo sledeče pravilnike: 12) Pravilnik o dolžnostih učenk, njih vedenju v šoli in izven nje, o obiskovanju šole in delu v šolski delavnici-ateljeju, o opravičevanju zamud, o kaznovanju in ostalem redu in delu na ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih. 13) Pravilnik o zavarovanju učencev proti nezgodam. 14) Pravilnik o učnih zavodih in strokovnih šolah, katerih izpričevala dajejo ugodnosti glede dokazovanja strokovne izobrazbe za rokodelske obrte (Službeni list Dravske banovine 358/45 od 6. VI. 1934). S tem pravilnikom so določene odredbe, ki se postavljajo na izpričevala o završnih izpitih. Njih vsebina je navedena v »Ustroju« tega izvestja. Po členu 14. pravilnika veljajo iste določbe, kakršen je pač značaj šole, tudi za izpričevala o uspešno dovršenih moških in ženskih strokovnih šolah, ki so jih izdale z nazivom odhodnega izpričevala (odpustnice) moške in ženske strokovne šole, na katerih ni bilo završnih izpitov. Z rešenjem ministrstva za trgovino in industrijo I. hr. 4649/N od 14. IV. 1934. je bila ukinjena drž. učna delavnica za košarstvo v Radovljici, obenem pa obnovljen na naši šoli oddelek za pletarstvo (košarstvo). Z rešenjem ministrstva za trgovino in industrijo 1. br. 13.931/N od 28. IV. 1934. je bil kot odposlanec ministrstva imenovan za predsednika izpraševal-nega odbora pri završnih izpitih na naši šoli ing. Lobe Feliks, profesor tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. IZPREMEMBE IN OSEBNE ZADEVE UČITELJSKEGA ZBORA. Prof. Grebenc Oton je bil upokojen z ukazom min. za trg. in ind. I. br. 41.927/0 od 17. nov. 1933. Službovanja je bil razrešen z dnem 31. decembra 1933. Prof. ing. Kuhelj Anton je bil z ukazom min. za prosveto br. 33.000 od 13. IX. 1933. postavljen za docenta na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Službovanja na našem zavodu j c bil razrešen dne 7. X. 1933. Prof. ing. Dimnik Stanko, ki je bil dne 18. nov. 1930. na lastno prošnjo razrešen službe, je dne 12. IV. 1934. zopet nastopil službo kot profesor. V stalež zavoda je bil sprejet s 1. junijem Patik Leon, strokovni učitelj in upravitelj ukinjene drž. učne delavnice za košarstvo' v Radovljici. Z odlokom kr. banske uprave I. No. 4150/1 od 7. VI. 1934. je bil banovinski honorarni učitelj-dnevničar Jurkovič Ivan, akad. kipar, nameščen z veljavnostjo od 1. VI. dalje za kontraktualnega banovinskega uradnika na naši šoli. Nova honorarna učitelja: ing. Pečenko Vladislav, elektro - inženjer (nastopil dne 16. X. 1933.), Jama Jože, hon. učitelj za mizarstvo (nastopil dne 14. IX. 1933.). Hrevatin Ljudmila je z dnem 1. oktobra nastopila kot strokovna učite-ljiea-volontcrka v II. letniku oddelka za izdelovanje oblek Zenske obrtne šole. Bolezenski dopust sta imela: Ing. arch. Treo Rudolf, profesor (od 14. V. do 30. VI.) in strokovni učitelj Tavčar Ivan (od začetka do konca šolskega leta). POUČNE EKSKURZIJE Sestavni del šolskega pouka so obvezne ekskurzije. V letošnjem šolskem letu so učenci napravili pod vodstvom svojih učiteljev(-ic) sledeče poučne ekskurzije: Ljubljana: Mestna elektrarna, klavnica, plinarna, monument. zgradbe, privatne zgradbe, razstave slik, Narodni muzej, Narodna galerija, Tobačna tovarna, pivovarna »Union« cestna železnica, remiza. Bistra: Elektrarna F. Gale. — Bled: Razne zgradbe. — Celje: Cinkarna, d. d., A. Westen. — Črnuče: Elektr. napeljava. — Dobrava: Kranjska industrijska družba. — Domžal c: Radio-postaja. — Fala: Elektrarna. — Jarše: Industrija platnenih izdelkov. — Javornik in Jesenice: Kranjska industrijska družba. — Kamnik: Titan. — Kleče: Mestni vodovod. — Količevo pri Domžalah: Kartonažna tovarna I. Bonač. — N o v o mesto: Ogled raznih zgradb in kmetijska šola na Grmu. — Podpeč: Kamenolom. — Rajhenburg: Samostan očetov trapistov, rudnik TPD. — Ruše: Tovarna dušika. — Sesvete: Rabus. — Sevnica: Brata Winkle. Škofja Loka: Mlekarna, F. Schneitcr. — Št. Vid nad Ljubljano: »Štora«, tov. zastorov. — Taccn pod Šmarno goro: Elektrarna Češenj. — Trbovlje: Rudnik TPD, cementarna. — Tržič: Glanzmann & Gass-ner, Peko. — Velenje: Državni rudnik. — Verd: Tovarna parketov. — Vevče: Združene papirnice. — Vrhnika: Mlekarska zadruga, Jos. Jelovšek. — Zagreb: Bika, tov. kablov, Bothe & Ehrmann, Penkala, Sinkovič Andrija, Mestna klavnica, Delavnice drž. železnic. — Žirovnica: Elektrarna. POČITNIŠKA PRAKSA. Učenci odsekov morajo v velikih počitnicah opravljati štiritedensko prakso v obratih iste ali sorodne stroke, ki se je na šoli učijo. V počitnicah leta 1933. so učenci opravljali prakso v sledečih tvornicah in podjetjih: Arhitektonsko-gradbeni odsek: II. im III. letnik: Ljubljana: Gradbeno podjetje ing. Dukič in drug; Slokan in Svetina, gradbeno podjetje; stavbenik Emil Tomažič; Prva zidarska zadruga; gradbe.no podjetje ing. Josip Dedek; Anton Mavrič, stavbno podjetje; stavbno podjetje Jurij Ferenc; Srečko Zupan, splošno mizarstvo; stavbno podjetje Borec Vinko; Buh Karel, mizarski mojster; Ljubljanska gradbena družba; stavbno podjetje Matko Curk; stavbno podjetje Battclino Valentin; gradbeno podljetjc ing. Fran Tavčar; Ravnihar Franc, mestni tesarski mojster; giradbeno podjetje Tönnies, d. z o. z.; »Slograd«, gradbeno podjetje. Bled: stavbno podjetje Frane Pangerc. Bohinjska Bistrica-Nomenj: Anton Ogrin, zidarski mojsteir. Brežice: Martin Gorišek, mestni zidarski mojster. Celje: Konrad Golograne, stavbenik; gradbeno podjetje Franjo Nerad; Alojz Kališnik, mestni stavbenik; stavbeno podjetje Karel Jezernik, mestni stavbenik. Cerknica : stavbno podjetje Ivan Ronko, ml. Če umu če: Franc Jerko, zidarski mojster. Gora, pošta Komenda: Belcijan Boštjan, zidarski mojster. Jesenice: Regovec Miloš, stavbno podjetje. Kranj: stavbno podjetje Pcrnuš - Malovršnik. Maribor: Rudolf Kiffmann, mestni stavbenik; stavbno podjetje Ulbald Nassimbeni. Ribnica: Alojzij Hren, zidarski mojsiter; Janez Pahulje, zidarski mojster; Franc Bartol, tesarsko podjetje, S 1 o v e n j g r a d e c : gradbeno podjetje Franc Grein. T r b o v 1 j e : graditelj1 Ročak & Comp. Vučja ves p. Križevci: Ivan Zartl, zidarski mojster. Žalec: Vinko Jordan, zidarski mojster. 2 ib er še p. Logatec: Franc Slabe, zidarski mojster. Strojni odsek: I., II. in III. letnik: Ljubljana: F. Eifler, teksit. tovarna za pliše; Jugoslovanska tiskarna, r. z. z o. z.; Kurilnica II., J. D. Ž.; M. Lajovic, tovarna kovinskih izdelkov; Ing. Likar Stanko, instalac. centr. kurjave; Mestni vodovod ljubljanski; Fr. Praprotnik, str. mizarstvo; Ing. Premelč Stane, profesor; J. & D. Renčelj, meh. delavnica; Signalna delavnica J. D. Z., direkcija; Strojne itovarne in livarne, d. d.; Ing. Tavčar R., .profesor; lobačna tovarna (drž. monopol); R. Willmann, stirojino podjetje; Združene opekarne, d. d. Brod : Prva jugoslov. tvornica vagona, Strojeva, mostova, d. d. Celje: Cinkarna, d. d.; A. Westen, d. d. C mi lug : Abramovič Viktor, paropilana. Dravlje: Josip Stiirm. Hrastnik: Rudnik TPD; Steklarnia (Zedinjene tov. stekla n. d. Zagreb). Jaršcp. D o m ž a le : Industrija platnenih izdelkov, d. z o. z. Jesenice: Kranjska industrijska družba, d. d. Kamnik: »Titan«, d. d., tovarna kovinskih izdelkov. Kranj : »Intex«, d. d., tekstilna tovarna; »Jugočeška«, d. d., tekstilna tovarna. Lesce : Tovainna verig, d. d. Maribor : Delavnice JDŽ. Mežica-žerjav : The Central European Mineš, Lmitd, Topilniea-Žerjav. Niš: Vladimir Dinič, mašinsko brav, radionica. Slovenska Bistrica: Zugmayeir & Gruber, d. d. Škofja Loka: G. T. Schncitcr, pod'j. za gradbo vodnih turbin. Štore: Rudnik in železarna, d. d. T ribo vH j e : Rozin Miloš in d ruig, kleparstvo in pleskarstvo; Rudnik TPD. Vevče: Združene papirnice Vevče- Goričane -M e d vod e. Zagreb : »Rapid«, maš. in parnoikotl. poduze.ee. Železniki : M. Žumer sin, gospodarsko strojna delavnica. Elektrotehniški odsek: 1., II. in III. letnik: Ljubljani a: elektrotehniško podjetje Ivo Grilc; Strojnica kopališča »Ilirija«; Kranjske deželne elektrarne; Kurilnica JDŽ; elektrotehniško podjetje Ivan Mihelič; Mestna elektrarna; Splošna maloželezniška družba d. d.; Staniča za preizkuševanje elelkitroštev-cev; Telefonska centrala JDŽ; Tobačna tovarna; Trboveljska premogokopm družba; elektrotehniško podjetje A. Verbajs. Brčko: Gradska elektrarna. Celje: Mostna elektrarna; Cinkarna, d. d. C r i k v e 11 i c a : Električna centrala. D c n o v i č : Pomorska vazdu-hoplovna komanda maš. škole. Jarše: Industrija platnenlih izdelkov, d. z o. z. Jesenice: Kranjska industrijska družba. Karlovac: Gradska munjara. Kočevje: Tekstilna industrijska družba. Krško : Avto-meha-niška delavnica 1. Buiršič. Maribor: Kovina, d. d.; Mestno elektriško podjetje. Mostar : Državni rudnik. Moste pri Ljubljani: Kino Kodeljevo. Mursko središče: Uglenik Peklcnica. Ptuj: Zadružna elektrarna. Škofja Loka: Elektrarna, d. d. S 1 o v e m s k a Bistrica: Zugmajer i Gruber. Spodnja Šiška: Električna zadlruga. Sit. J a n ž : Premogovnik. Tivat: Pomorski arzenal. Trbovlje: elektriško podjetje J. Klenovšek. Tržič: elektrarna barona Borna. Varaždin: Električna centrala. Velenje: Državni premogovnik. Zagreb: Eleiktro zadruga. ZAHVALA. Šolska uprava si šteje v prijetno dolžnost, da se na tem mestu kar najtopleje zahvaljuje za ljubeznivo naklonjenost vsem industrijcem, ravnateljstvom in vodstvom navedenih zavodov in delavnic, zgradb ter naprav, ki so z dovoljenjem ogledov in z razkazovanjem svojih obratov v izdatni meri pospeševali naučne cilje in namene tukajšnjega zavoda. Enako topla zahvala vsem, ki so se odzvali prošnji in prispevali za ekskurzicijski fond naših maturantov. Dr. Košmerlova dijaška ustanova. Dr. Franc Sergij Košmerl, advokat v Chicagu, Illinois, jc leta 1923. ustvaril dijaško ustanovo za slovenske srednješolce in daroval v ta namen glavnico Din 100.000. Ustanova ima dve mesti, eno za gimnazijce in eno za učence odsekov Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani. Letne obresti ustanovne glavnice se po- vsakokratnem odbitku upravnih stroškov razpolovijo za obo ustanovni mesti. Ustanovo podeljuje ljubljanski občinski svet. Letos je bila podeljena v znesku Din 3000. Dr. Krekova dijaška ustanova. Ustanovna glavnica je Din 21.45445 kot preostanek prispevkov za spomenik dr. Janeza Ev. Kreka. Ustanova je bila ustvarjena za dijake Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani dogovorno z odborom za Krekov spomenik in občinskim gerentskim svetom dne 10. maja 1926. Ustanovo je odobril veliki župan ljubljanske oblasti z razpisom P. br. 4471/1 z dne 9. avgusta 1926. Ustanova ima za sedaj eno mesto z Din 1000 na leto. Ustanova ljubljanskega mesta. Gerentski svet mestne občine ljubljanske je dne 10. maja 1926. sklenil, da se ustanove, ki jih je bil ustvaril občinski svet v prejšnjih dobah, združijo v eno ustanovo z imenom »Ustanova ljubljanskega mesta za učence Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani«. Potrebne zneske dobiva občina iz tekočih vsakoletnih proračunskih dohodkov. Ustanovo je potrdil veliki župan ljubljanske oblasti z razpisom O. br. 2307/1 z dne 14. oktobra 1926. Ustanova ima 13 mest po Din 1000 na leto in sicer devet mest za učence višjih in štiri mesta za učence nižjih oddelkov. Letos so bila prosta in podeljena štiri mesta za višje in tri mesta za nižje oddelke. Ustanova Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima deset mest po Din 500 na leto za učence višjih oddelkov in petnajst mest po Din 400 na leto za učence nižjih oddelkov Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani. Letos je bilo prostih in podeljenih šest mest po Din 500 in šest mest po Din 400. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je podelila dvema učencema enkratno podporo po Din 500 in 400 in je šolskemu vodstvu nakazala podporo Din 5200 za prehrano siromašnim učencem. Z našega zavoda je imelo 21 učencev prehrano v dijaški kuhinji »Domovini«, deloma brezplačno, deloma po znižani ceni. Prehrana je stala Din 26.705. Učenci so plačali Din 10.049 sami, šolsko vodstvo je prispevalo Din 5200, ostanek Din 11.456 pa je za naše učence izdala uprava dijaške kuhinje. Od Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu je Rrodar Franc, dijak IV. letnika Elektrotehniškega odseka, .prejel nagrado Din 200 za spis o zadružništvu. Dijaško podporno društvo na Tehniški srednji šoli v Ljubljani je radi nezadostnih sredstev moglo dati le par manjših podpor v gotovini, pač pa je prispevalo za prehrano v dijaški kuhinji »Domovini« znesek Din 1000 . Društvo prosi prijatelje obrtnega šolstva, da vsaj z redno članarino podpirajo društveno delovanje. Prav tako pa pričakuje tudi, da se ga bodo večkrat spomnili s prispevki oni absolventi našega zavoda, ki so v času šolanja prejemali ustanove in podpore. Direktor: Reis n er Jožef, direktor III/l, odlikovan z redom Belega Orla IV. in V. stopnje, sv. Save III. stopnje in Jugoslovenske krone III. stopnje. 4 Starešine odsekov: 1 n g. a r e h. K r y 1 Pavel, profesor III/2, odlikovan z redom sv. Save IV. stop., starešina arhitektonsko-gradbenqga odseka. Visoke gradnje predavanja (4), vaje (6), gradbeno poslovanje (3), računstvo (2), geometrija (2), strojc-slovje (1). Ing. Pme m e lč Stane, profesor IV/2, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina strojnega odseka. Termodinamika (3), parni motorji (5), strojni elementi (2), plinski motorji (6), industrijske instalacije (2). Ing. Turnšek Viktor, profesor IV/2, odlikovan z iredom sv. Save IV. stopnje, starešina elektrotehniškega odseka. Kurjava, zračenje itd. (5). obča elektrotehnika (3), praktična elektrotehnika (5), projektiranje (5). Strokovna upraviteljica Ženske obrtne šole: N o v a k - K r i s 11 Alojzija, strokovna učiteljica VI. Izdelovanje oblek (23), krojno risanje (4), gospodinjstvo in tvarinoslovje (1), nauk v nošah (1). Profesorji, suplenti, učitelji, učiteljice: Benčina Anton, predmetni učitelj IX. Šolski tajnik. B e r a n F r a n t i š e k , obrtni učitelj X. Keramika (26), keramiška tehnologija (4), praktična keramiška kemija (4). Cerk Ana, obrtna učiteljica X. Šivanje perila (23), krojno irisanje (2), gospodinjstvo in tvarinoslovje (2), nauk o nošah (1). Ing. Debelak Joža, profesorica VIII. Obča elektrotehnika (5), tehniško risanje (5), elektriške meritve predavanja (6) in vaje (6). Ing. Dimnik Stanko, pirofesor VI. Od 12. IV. 1934. dalje. Prevzel učni nalog po obolelem ing. arch. Treotu Rudolfu. Dolak Adolf, strokovni učitelj VII., odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje. Strur vaje (6), nauk o slogih in zgodovina arhitekture (2), gradbeni stroji (2), g radi voglov j e (2), stavbno oblikoslovje in naulk o slogih (2). Rimske številke poleg službenega naslcva pomenijo položajne skupine, številke v oklepaju poleg učnega predmeta pomenijo število učnih ur na teden. Grebenc Oton, profesor V. Prostoročno risanje (9). Upokojen dne 31. decembra 1933. Ing. Grogi Roman, profesor VI. Elektriški stroji (5), obča elektrotehnika (8), hidravlika (3), elektriška merjenja in preizkusi, predavanja (2) in vaje (3), elektrotehniške vaje (2). Ing. Hacin Fridolin, profesor VII, Mehainlika (4), strojni elementi (6), parni kotli (5), hidravlični stroji (7), dvigala in pumpe (1). Ing. Hladnik Stanko, suplenit-pripravnik za VIII. Mehanska tehnologija (3), železne konstrukcije, mostovi, strehe, okna (2), lokomotive (2), mehanika (2), matematika (12). Hrovatin Klementina, strokovna učiteljica VI. Izdelovanje oblek (22), krojiruo risanje (2), tvarinoslovje in gospodinjstvo (1). Hiibl Marija, obrtna učiteljica IX. Šivanje perila (25), krojno risanje (2), tvarinoslovje in gospodinjstvo (1). Jaklič Boris, profesor VIII. Nemščina (16), slovenščina (2), francoščina (2). Jurančič Janko, s u pl en t - p r i p r a v n ik za VIII. Srbohrvaščina (22). Kline Stanislav, profesor Vi. Knjigovodstvo, računstvo in kalkulacija (22). A k a d. s 1 i k a r Kos Gojmir Anton, profesor V. Prostoročno risanje (7), dekorativno risanje (12), umetniško oblikoslovje (4). Iirug. a r c h. Kos Miroslav, profesor VIII. Visoke gradnje predavanja (3) in vaje (7), nauk o slogih (2), tehniško risanje (8), stavbno risanje (2). Košak Vinko, suplent-pripravnik za VIII. Slovenščina (16), dlržavo-znansitvo (4). Akad. kipar Kralj Fran, profesor VII. Plastična anatomija (2), tehnologija (1), kiparstvo in rezbarstvo (14), modeliranje (7). Kravos-Lombar Angela, predmetna učiteljica VII. Slovenščina (9), srbohrvaščina (4), nemščina (9). Ing. arch. Kregar Rado, profesor V. Perspektiva (2), visoke gradnje, predavanja (3) in vaje (8), nadzemno stavbarstvo (4), stavbno risanje (4), stavbno oblikoslovje (1). Kremenšek Josip, profesor IV/2. Kemija (3), matematika (19). Ing. Kuhelj Aniton, profesor VIII. Mehanika (9), mehanska tehnologija (4), toplotni motorji (7). Do 7. oktobra 1933. Kunaver Karel, strokovni učitelj VII., odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Kovinarstvo (28). Lenarčič Janko, predmetni učitelj VII. Slovenščina in spis j e (10), obrtno računstvo in knjigovodstvo (10). M a 11 n e r Friderik, strokovni učitelj VII. Praktična elektrotehnika (26). Mercina Josip, strokovni učitelj VIII., odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje. Splošno mizarstvo (20), detajlno risanje (10), konstrukcijski nauk (2). Mirtič Josip, strokovni učitelj VIII. Kovinarstvo (28). Mohorčič Francka, strokovna učiteljica VIII. Izdelovanje oblek (25), krojno risanje (2), gospodinjstvo in tvarinoslovje (1). Nardin Julij, profesor III/2. Fizika (21). Ing. Novak Leo, profesor IV/2., odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Geodezija (7), cestne in vodne zgradbe (2), nizke gradnje predavanja (6) in vaje (6). Ing( Petrič Hinko, profesor VII. Strojeigradba (7), strojno risanje (10), mehanika (4), geodezija (1). Premru Vladimir, suplemit-pripravnik za VIII. Kemija (13), mineralogija z geologijo (4), elektrokemija (5). Ribarič Miho, profesor VII. Matematika (20), telegrafija in telefonija (2). Sajevic Alojzij, obrtni učitelj IX. Kovaštvo (26). Saksida Rudolf, obrtni učitelj IX. Zidarstvo (20). Sever Anton, profesor IV/2. Tehniško (6), konstrukcijsko (2) in geometrijsko risanje (4), zgodovina plastike (1), ornamentalno modeliranje (8). Ing. Skočir Rudolf, profesor V. Strojeigradba (3), elektrotehniško risanje (7), obča elektrotehnika (7), praktična elektrotehnika (4), elektrotehniške vaje (3). Sluga Marija, obrtna učiteljica X. Vezenje (30). Sodnik Alojzij, profesor 1V/1. Matematika (21), fizika (2). Spasojevič Pero, obrtni učitelj VIII. Zlatarstvo in kovinsko filigran-stvo (32), tehnologija (2). Šanitel Saša, profesor I1I/2., odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Prostoročno in dekorativno risanje (23). Ing. Škof Rudolf, profesor IV/2. Mehanika (12), železne konstrukcije in airmiran beton, predavanja (2) in vaje (2), osnove gradbenih konstrukcij (5). Štirn Josip, strokovni učitelj IX. Mehanska tehnologija (9), tehniško risanje (3), strojni elementi (4), strojegradlba (4), strojno risanje (3). Akad. slikar Šubic Miroslav, profesor VI. Opisina geomeitinija (12), prostoročno risanje (3), dekorativno risanje (5). Tavčar Ivan, strokovni učitelj VI., odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Ne poučuje. Bolniški dopust za šolsko leto 1933./34. Ing. Tavčair Riko, profesor VIII. Mehanika (4), mehanska tehnologija (6), strojni elementi (6), železne konstrukcije (2), parni motorji (4). Tominec Ivan, profesor V. Slovenščina (12), nemščina (6), francoščina (2). Ing. a ir c h. Troo Rudolf, profesor IV/1. Stavbarstvo (5), osnova poslopij (2), stavbno risanje (12), gradbeno poslovanje (2). Bolniški dopust od od 12. IV. 1934. dalje. Urankar Pavel, profesor VIII. Zemljepis (10), zgodovina (8), državo-znanstvo (3). Užnik Rudolf, obrtni učitelj VIII. Graverstvo (32), tehnologija (2). Vehar Marija, strokovna učiteljica V. Vezenje (24), gospodinjstvo in tvarinoslovje (2), nauk O' nošah (2). Akad. slikar Žnidarčič Ivan, profesor V. Opisna geometrija (12), projekcijsiki nauk (2) in risanje (4), oblikoslovje (4). Honorarni učitelji(-ce): Ing. Pečenko Vladislav, elektro-inženjer, prevzel učni nalog pr ing. Antonu Kuhlju. Od 16. X. 1933. dalje. Hrovatin Ljudmila, pomožna strokovna učiteljica za izdelovanje oblek (brezplačna volontcrka). Jama Jože, pomožni obrtni učitelj za mizarstvo. Banovinska pogodbena učitelja: Akad. kipar Jurkovič Ivan, kiparstvo (14) in učni nalog po upokojenem prof. Otonu Girebeneu (9). Mušič Miha, strokovni učitelj ma Banovinski šoli za glasbila (33). V staležu našega zavoda so: Knafelj Alojzij, obrtni učitelj X. Krojaštvo. Steinman Josip, obrtni učitelj X. Čevljarstvo. Pa tik Leon, strokovni učitelj IX. Košarstvo. Prideljen našemu zavodu od 1. junija 1934. Pisarniška pomočnica: Laborant: Pečnik Anica, zv. II. Zupančič Avgust, zv. 1/1. Služitelji: Finžgar Josip, sl. 1/3. Zore Franc, sl. 1/1. Schweiger Anton, sl;. 1/3. Železnik Jakob, sl. 1/3. Služiteljici-dnevničarki: Javoršek Liza. Štrumbelj Frančiška. Snažilka: Mizarski delavec: BašJulija. PančurJakob. Naloge za pismene završne izpite v glavnem roku šolskega leta 1932./1933. ARHITEKTONSKO-GRADBENI ODSEK. Slovenščina: 1. Stavba in okolica. 2. Sodobna načela v stavbarstvu. 3. Pomen stavbarstva za civilizacijo. Matematika: Skupina A. 1. Več podjetnikov se združi v delniško družbo s kapitalom 300.000 Din. Podjetje nese letno povprečno 26.982 Din čistega dobička. Čez koliko let bodo delničarji zopet v posesti svojih vlog? p = 4%. 2. Strojni nosilci naj se iztešejo iz smrekovih debel, ki so na ožjem koncu 25 cm debeli. Prerez nosilca naj ima obliko pravokotnika. Določi širino in dolžino pravokotnika, da bo relativna trdnost nosilca (t. j. trdnost proti prelomu) največjal (Opazka: Rel. trdnost je premo sorazmerna s širino in s kvadratom višine prereza.) 3. Vrh stolpa ima obliko pravilne 10-strane piramide. Osnovni rob je stranica pravilnega 10-kotnika, ki je včrtan krogu r — 3 m. Naklonski kot stranske ploskve proti osnovni meri 69° 30'. Koliko kg pločevine je treba -za kritje, ako tehta 1 kg pločevine 5 kg in se računa na odpadke 7%>? 4. Stavbišče ima obliko nepravilnega četverokotnika s stranicami a 1 200 m, b = 250 m, c = 300 m, d — 350 m. Kot med a in b meri 79° 20'. Določi ploskev! Skupina B. 1. Obrtnik se zadolži za 300.000 Din in odplačuje dolg skozi 9 let konec vsakega leta z gotovim obrokom. Ostanek dolga v znesku 20.000 Din plača konec 10. leta. Določi obrok! p — 5%. _______ 2. Iz betona naj se zgradi jarek s pravokotnim prerezom <7 = 1 m2. Osnovnica x in višina z naj se do- z ~ — — ločita tako, da se bo voda najhitreje odtekala, (t. j. da bo trenje vode ob stene najmanjše, ali da bo del obsega * prereza x + 2 z najmanjši). Slika 1. 3. Iz bazalta (gostota 2‘8) naj se zida pravilna pokončna 5-strana piramida z osnov, robom 1‘5 m. Višina stranske ploskve naj meri 2'5 m. Določi težo piramide in število g dovozov materiala k 0’5 m3! 4. Določi v terenu razdaljo dveh nedostopnih točk A in B, ako meri a — 1200 m a = 30° 28' ß = 35° 30' r = 82° 25'! Slika 2. Statika in armiran beton: Skupina A. 1. Železni strešni povezniki v medsebojnih razmakih po 5'00 m imajo poleg skicirano obliko. Določi palične sile s Cremonovim črtežem a) za obremenitev q = 150 kg/m2 tlorisa (lastna teža in sneg porazdeljena samo na desni polovici poveznika, b)za vetrni pritisk od strani premičnega ležišča upoštevajoč jakost vetrar/0 = 150 kg/m2! 2. Izračunaj palične sile: ^i» ^12» ^s» anali- tično za obremenitev pod a 1 3. Določi palične sile za obojestransko obremenitev s q kg/m2 na osnovi rezultata pod a)! 4. Izračunaj maksimalne obremenitve posameznih palic, upoštevajoč rezultate pod a) in b)! 5. Dimenzijoniraj vse palice poveznika in priključke v sklepnih točkah! 6. Nariši podrobnosti poveznika ob kapu in na slemenu v merilu 1:101 Opomba: Merilo Cremonovega črteža pod a): 1 cm......0'5(. n » » w b): 1 cm.....0 5'. Strešne lege brez členkov so prekinjene na poveznikih. Skupina B. Os tročlenskega betonskega oboka je krožni lok z razpetino 1 =16*00 m in vzbočino / = 4'00 m. Določi: a) grafično I 1. Opornico za obremenitev —Ss, 2. upogibni moment M, osno silo N, prečno silo N in ekscentriciteto osne sile e v prerezih at, in x2, 3. diagram napetosti v prerezih xx in jrg, ako je debelina oboka na teh mestih d = 50 cm. b) analitično! 1. vertikalne in horizontalne reakcije loka, 2. upogibni moment, osno silo, prečno silo in ekscentriciteto osne sile v prerezu Xj in x.,, 3. obrobne napetosti v prerezih x} in x^. Opomba: Pri grafični rešitvi uporabljaj: merilo daljic: 1 cm... 1.00 m merilo sil: 1 cm ... 4‘. Pritlični prostor po priloženem tlorisu je prekrit z železo-betonskim rebrastim stropom za izrabno obremenitev p = = 400 kg/m2 v vseh prostorih. Ločilna stena v debelini d = = 15 cm je zidana iz opečnih vo-tlakov s specifično težo l-3'/m3. Rebra kakor tudi plošče slonijo na opečnem zidovju brez vsake upetosti. f t~ Slika 4. Skupina C. 150 Slika 5. JgjJL jaai Izdelaj: 1. Statični račun in armaturni načrt plošče z izvlečkom potrebnega železa za 1 m2 tlorisa, 2. račun za ugotovitev upogibnih momentov neprekinjenega nosilca grafično v merilu 1 : 50 upoštevajoč konstanten prerez po vsej dolžini nosilca, 3. dimenzijoniranje nosilca za pozitivne in negativne momente s pogojem, da je ojačenje nosilca z voutami nedopustno. Projektiranje zgradb: Skupina A. Stanovanjska hiša s trgovskimi lokali. Na priloženi situaciji je projektirati v strnjenem stavbnem sistemu dvonadstropno stanovanjsko hišo s trgovskimi lokali. Obsega naj sledeče prostore: 1. V pritličju je namestiti podvoz na dvorišče, ob njem majhen lokal veličine cca 20 m2 s straniščem ter večji lokal, cca 30 m2 obsegajoč prodajni lokal, stranišče ter majhno skladišče, v katerem je event. nameščena majhna pisarnica. 2. I. nadstropje naj vsebuje stanovanje, ki obsega: 2 sobi po 20 m2, 1 sobo s 30 m2, 1 večji kabinet, kuhinjo s shrambo, kopalnico, stranišče ter majhno loggio ali balkon, dostopen iz predsobe. 3. II. nadstropje isto kakor I. nadstropje. 4. Podstrešje je krito s poševno streho ter ima poleg shramb še sušilnico in pralnico. 5. V kleti so kleti za stranke in oba lokala. Slika 6. Osnutek naj se izdela kot 1. list: Skica vsebujoča tlorise: a) klet, b) pritličje, c) I. nadstropje, d) podstrešje, vse v merilu 1 : 200. 2. list: Vložilni načrt vsebujoč: a) prerez skozi stopnišče in b) tloris I. nadstropja, vse v merilu 1 : 100. 3. list: Polirski načrt: strešni stol v merilu 1 : 50 ter na istem listu cestno lice v merilu 1 : 100. Cesta je kanalizirana ter vsebuje poleg vodovoda tudi plinski vod in električni kabel. Uporaba predlog in drugih pripomočkov je zabranjena. Skupina B. Stanovanjska hiša z gostilno. Na priloženi situaciji je projektirati v strnjenem stavbnem sistemu dvonadstropno stanovanjsko hišo z gostilniškimi prostori. Obsega naj sledeče prostore: 1. V pritličju je namestiti podvoz na dvorišče, iz njega dostop na stopnišče, ki vodi do stanovanjskega dela stavbe. Vse ostalo pritličje je izrabiti za gostilno. Napravljena naj je v obliki trgovskih lokalov, z vetrnikom, z enim večjim ter z enim do dva manjšimi gostilniškimi prostori. Poleg teh prostorov je namestiti še kuhinjo s pomivalnico in shrambo ter ločeno stranišča za dame in gospode. Iz lokalov in kuhinje naj je tudi lahek dostop na gostilniški vrt. 2. 1. nadstropje naj vsebuje stanovanje, ki obsega 2 sobi po cca 25 m2, 1 sobo s cca 30 m2, 1 večji kabinet, kuhinjo s shrambo, kopalnico, stranišče ter majhno loggio ali balkon, dostopen iz predsobe. 3. II. nadstropje: isto kakor I. nadstropje. 4. Podstrešje je krito s poševno streho ter ima poleg shramb še sušilnico in pralnico. 5. V kleti so kleti za stranke in gostilniška klet, ki ima dostop tudi z dvorišča. Osnutek naj se izdela kot 1. list: Skica vsebujoča tlorise: a) klet, b) prizemlje, c) I. nadstropje, in d) podstrešje vse v merilu 1:200. 2. list: Vložilni načrt vsebujoč: a) prerez skozi stopnišče in b) tloris I. nadstropja, vse v merilu 1 : 100. 3. list: Polirski načrt: strešni stol v merilu 1 : 50, ter na istem listu cestno lice v merilu 1 : 100. Cesta je kanalizirana ter vsebuje poleg vodovoda tudi plinski vod jn električni kabel. Uporaba predlog in drugih pripomočkov je zabranjena. Inženjerske gradnje: Skupina A. Za dvoetažno skladiščno poslopje, ki stoji ob Ljubljanici na strmem bregu in čigar situacija ter sosedna terenska partija sta podani z načrtom plastnic, naj se izpelje od zgornje etaže s koto 295‘90 m dovozna cesta do spodnje etaže s koto 292'20 m. Cesta naj ima širino 3'2 m in naj bo na začetku in na koncu zaradi postajanja voz vsaj na dolžino 10 m horizontalna. Sicer naj ima trasa dovozne ceste največ 4% vzpona in minimalni krivinski radij 8 m. Izenačenje mas ni neobhodno potrebno ter je dopusten večji primanjklaj mas. Izdela naj se: 1. Situacija ceste. 2. Podolžni profil. 3. Prečni profili z vsemi potrebnimi umetnimi objekti. Skupina B. Za planinski dom, čigar situacija, tloris in strešna izvedba so dani po predloženem načrtu, naj se projektira kapnica za preskrbo uporabne vode z deževnico; pitna voda se dobavlja posebej iz studenca. Dom po-seča povprečno v mesecih juniju, juliju in avgustu po 20 turistov dnevno, v ostalih mesecih pa po 6 turistov; oskrbniško osebje šteje pa celoletno 2 osebi. Kot množina uporabne vode, za katero se izrabi deževnica, naj se računa za vsakega posetnika in oskrbnika po 15 litrov vode dnevno. Za kritje te potrebe so po hidrografskih podatkih na razpolago naslednje minimalne padavine: v mesecu januarju 78 mm v mesecu juliju 56 mm „ avgustu 72 „ „ septembru 124 „ „ oktobru 160 „ „ novembru 218 „ „ decembru 122 „ Izdela naj se: 1. Račun množine padavin na podlagi velikosti izrabljenih strešnih ploskev ter količina potrošnje za vsak mesec; na osnovi tega računa naj se določi potrebna kubatura kapnice. 2. Dispozicija cele naprave. 3. Detajlni načrti kapnice z vsemi potrebnimi dovodi in odvodi, pri čemer naj ima kapnica zaradi čiščenja dva ločena prekata ter eventuelno tudi majhen čistilni bazen. STROJNI ODSEK. Slovenščina: 1. Naloge sodobnega strojnika. 2. Ali more stroj popolnoma nadomestiti človeka? 3. Pomen strojev za narodno gospodarstvo. Matematika: Skupina A. 1. Dolg 3 milijonov Din naj se amortizira s 30 enakimi, konec leta plačljivimi obroki R. Prvih 10 let je obrestna mera 6%, pozneje 5°/o. Kolik je R — ? 2. Pri deltoidu sta si stranici a in b v razmerju 1 : 2, ploščini pa in pb v razmerju 1 : 3. Kolik je kot «? 3. Izreži iz rotacijskega elipsoida največji valj! Slika 8. » w februarju 93 M yy marcu 108 n t> aprilu 156 n tf maju 114 ff 9f juniju 118 4. Določi prostornino enega segmenta dvolupinastega rotacijskega hiperboloida! Višina segmenta znaša „a“. Slika 9. Skupina B. 1. Nekdo je 24 krat v začetku zaporednih let vložil v hranilnico znesek po Din 10.000’—. Z začetkom 25. leta prične dvigati vsakoletni znesek R. Kolik mora biti ta R, ako naj se izčrpa dobroimetje pri hranilnici s šestnajstim dvigom? 2. Pri poševnem krožnem stožcu z najkrajšo tvor-nico „a“ in najdaljšo tvornico „bH je a = 34° 56', ß = 114° 17', r = 97"53m. Kolika je prostornina? 3. Včrtaj krogli s premerom „ = 60kg/cm2. .— —— c ■* 6o — ul a-M Slika 13. 2. Izračunati je vijake pokrova parnega valja: A) B) C) Nadpritisk.........................................P ~ 8, 11, 14 amt Premer valja.......................................D = 400, 450, 500 mm Premer kroga, na katerem so razporejeni vijaki D\ — 480, 540, 600 mm Razdalja med vijaki sme biti največ .... e = 125, 115, 105 mm (kz — 480 kg/cm2) 3. Narisati je žerjavovo kljuko in njeno pritrditev in izračunati njen vijak in višino matice, če je breme: A) Q = 5 /, B) Q = 6 t, C) Q = 7 t. Vijak in matica iz plavnega železa (kz = 600 kg/cm2, p = 120 kg/cm2). Kalorični stroji: 1. Enocilindrski izpušni parni stroj s konstrukcijskimi podatki: izvrtnina..........................................D — 400 mm 300 mm batni hod..........................................S = 800 mm 600 mm število obratov................................... n — 120 obr/min 180 obr/min deluje pri vstopnem parnem pritisku: p = 10 atm ter parni temperaturi Ti = 250° C; T; = 300° C, normalna polnitev 30%. Določi oni povišek efekta, ki ga stroj oddaja, ako mu zvišamo vstopni parni pritisk p na 14 atm ter ga opremimo z običajnim površinskim kondenzatorjem. Potrebne podatke ter koeficijente upoštevaj v mejah izmer, ki jih navaja tehnična literatura! 2. Konstruiraj glavo 4 taktnega brezkompresorskega Dieselovega motorja z zaprto tekočinsko šobol Konstrukcijski podatki: I. II. D = 180 mm 220 mm S = 320 mm 400 mm n = 320 obr/min 240 obr/min Določi glavne izmere glave ter v njo vgrajenih delov. ELEKTROTEHNIŠKI ODSEK. Slovenščina: 1. Elektriška prometna sredstva. 2. Bodočnost elektrike. 3. Kako se ubranimo elektriških nesreč? Skupina A. 1. Investirana glavnica pol milijona Din naj se pri obrestni meri 53/4%> amortizira z 20 obroki, ki se odpišejo na koncu vsakega leta. Prvih 10 obrokov R je med seboj enakih, od poznejših 10 pa znaša vsak polovico prejšnjih. Koliki so obroki R? 2. Da določimo fazno razliko dveh izmeničnih napetosti, izmerimo njih efektivni višini Ex — 65v in E2 — 68v, ter efektivno višino njih vsote E = 105v. Kolika je fazna razlika? 3. Ako pritisnemo na mrežo elektronke izmenično napetost amplitude Em, dobi anodni upor Ra učinek 0 = | (#,+&,)2 Kako se mora Ra prilagoditi notranjemu uporu Rif da doseže U svoj maksimum? Koliko znaša tak Umax v primeru, da je ojačevalni faktor elektronke g = 10, njen notranji upor Ri = 5000 ■ß, ter vhodna napetost Em — 10K? 4. Določi prostornino plasti enolupinastega rotacijskega hiperboloida! Višina plasti znaša „b“. (Slika 14.) Skupina B. 1. Dolg 1,200.000 Din naj se po prvotnem dogovoru amortizira z 12 enakimi na koncu leta dospelimi obroki R. Naknadno se po plačanem 7. obroku dovoli 4 letni moratorij, nakar se plačevanje obrokov R nadaljuje. Kolik je zaostali dolg po plačanem 12. obroku? Obrestna mera je (ves čas) 4V2%>. 2. Vsota efektivnih višin in /a dveh izmeničnih tokov znaša I — lO-4. Pri neki fazni razliki je efektivna vrednost njih vsote 1' — 9A. Če se pa ta fazna razlika podvoji, znaša efektivna višina vsote J" — 1A. Kolika sta lx in /,? 3. Pri popolnoma izkrmiljeni elektronki dobi anodni upor Ra učinek Ü — 1 (o n “ir)2 Kako je treba Ra prilagoditi notranjemu uporu Rit da doseže Ü svoj maksimum? Kolik je ta Ümax pri elektronki z /?,•= 3500---*, ako znaša največja dopustna anodna napotost £’U=440I/? 4. Meridijan rotacijskega telesa je lok parabole, kakor kaže slika '15. Kolika je prostornina tega telesa? Mehanika: Skupina A. Dimenzijonirati je A drog za sledeče podatke: Vogalni drog z lomnim kotom trase = 25°, 3 bakrene vrvi s presekom po 25 mm2, dolžina sosednjih polj po 80 m, največja napetost v bakrenih vrveh 12 kg^mm2, višina spodnjega izolatorja nad zemljo 8 m, razdalja med posameznimi vodi 90 cm. Ugotoviti je poleg dimenzij droga tudi dimenzije temelja oziroma zadostno varnost proti prevrnjenju. Skupina B. Dimenzionirati je napeljalni drog v obliki predalčja za sledeče podatke: 3 bakrene vrvi s presekom po 35 mm2, naj večja napetost v vrveh 12 kg/mm2, dolžina vsakega sosednjega polja 140 m, višina spodnjega izolatorja nad zemljo 10'90 m razdalja med posameznimi žicami 1*20 m. Dimenzijonirati je tudi za ta primer betonski temelj in konzolo. Hidravlika: Skupina A. 1. S centrifugalno sesaljko je treba dvigniti 18 m3 vode na uro v rezervar, ki leži 20 m nad spodnjo vodno gladino. Določi manometričen pritisk na tlačni strani centrifugalke in premer cevovoda, ki je 100 m dolg, in ima 5 kolen in 1 ventil. 2. Določi tipo in glavne dimenzije vodne turbine za 3 m padca in 10 m3 vode na sekundo. Skupina B. 1. Dimenzijoniraj 200 m dolgo vodovodno cev za 7’2 m3 vode na uro, ako leži rezervar 12 m nad iztokom. 2. Za hidrocentralo s 1 m3/sek. vode in z bruto-padcem 100 m določi zgubo padca v 130 m dolgem in tlačnem cevovodu in tipo turbin. Obča elektrotehnika, I. del: Skupina A. 1. Mesto s 5000 prebivalci je elektrificirati. Za pogon pride v poštev Dieselov agregat ali pa stabilna parna lokomobila. Izdelaj rentabilitetni račun za obe varijanti, ako znašajo stavbene investicije za prvo varijanto Din 840 za kW, za drugo Din 1100; cena Dieselovega agregata Din 2000 za kW, lokomobile z generatorjem Din 3000 za kW; cena stikalne naprave v obeh primerih Din 500 za kW. Dieselov motor porabi sirovega olja, ki stane Din 2‘80 za kg, povprečno 280 g za konjsko uro, lokomobila pa 2'80 kg zdroba, ki stane 130 Din za tono. Strojnega olja se porabi pri prvi varijanti za 5 par, pri drugi varijanti za 3 par na kWh. 2. Kako velika dva transformatorja je možno postaviti v skicirano trafo-postajo z ozirom na ventilacijo. Skupina B. 1. Mestni vodovod črpa letno 3,900.000 m3 vode pri srednji mano-metrični višini 68 m. Črpalke imajo parni pogon in znaša letna poraba zdroba, ki stane loko vodarna 200 Din za tono, 2.500 t. Obravnavaj vprašanje rentabilitete, ako se obrat elektrificira z dobavo toka iz mestne elektrarne, pri čemur je treba upoštevati: učinkovitost centrifugalke s 75%, elektromotorja 91%, električnega prenosa 96%, generatorja v električni centrali 94'5 °/o; porabo pare turbogeneratorja s 3‘8 kg za ks uro na osi turbine, izparivost zdroba, ki stane loko elektrarna 180 Din za tono, s 2'7; investicije elektrifikacije črpalke z Din 1,000.000'—. Prihranki na mezdah v primeru elektrifikacije znašajo letno Din 200.000'—. Obrat elektrificiranih črpalk je možno urediti tako, da v času maksimalnih obremenitev stoje. Investicije električne centrale znašajo 5100 Din za kW. 2. Dimenzijoniraj ventilacijo trafopostaje, ki je skicirana, ako se montirata v njo dva transformatorja po 500 kVA, izmed katerih služi eden le za kritje zimskih maksimalnih obremenilnih konic. Obča elektrotehnika, II. del: Skupina A. Projektiraj transformacijsko postajo za dva transformatorja, vsakega za 200 kV A 10.000 W. Postaja leži v kablovem krožnem vodu visoke napetosti, razen tega je v njej tudi priključen visoko napetostni kablov odcep. Za merjenje v trafopostaji porabljene energije je montirana na visokonapetostni strani merilna garnitura. Skupina B. Izdelaj projekt kakor pod A, ako sestoji vse visokonapetostno omrežje iz prostih vodov. GEOMETRSKI ODSEK. Matematika: 1. Da izračunamo velikost parcele AC\ Ci izmerimo kote «i, «2, ßi, ß2t kakor tudi razdaljo AB = c. Kolika je parcela? a, = 132° 08' 29" «2= 45° 36'16" /?i= 39° 26'24" /J2= 114° 17' 56" c = 930'68 m Slika 2. Kolika je v gornjem primeru prva aproksimacija ploščinske napake, ako bi bila napaka daljice c enaka 5 cm, napaka vseh štirih merjenih kotov pa po 1"? 3. Dva kraja imata severno širino \ = 47° 32'23" oziroma 2 = 55° 18' 36". Ko je v prvem kraju 11 h47min20*lk predpoldne, je v drugem lh36min488'k popoldne. Kolika je sferična razdalja obeh krajev? 4. V veleposestvo investirana glavnica 2 milijonov naj se amortizira v 20 letih. Po izvršenem 10. odpisu se amortizacijski načrt spremeni, in sicer se obrestna mera, ki je bila prvotno 53A%, zviša za 1 '/2 °/o; amortizacijska doba se pa istočasno podaljša za 10 let. Kolika je poznejša amortizacijska rata? Geodezija: Skupina A. Računanje poligona. Med dani točki A in B je uvrstiti poligon s točkami 1, 2, 3 itd. in ga s pomočjo merjenih kotov ßA in ßß priključiti na stranici PA in BQ obstoječe triangulacije. Določiti je koordinate poligonalnih točk, izvršiti je potrebna izenačenja v kotih kakor tudi v koordinatnih razlikah. Upoštevati je dopustne meje za nesoglasja v kotih kakor tudi za nesoglasja v koordinatnih razlikah. Dane koordinate Merjenje stranice in lomni koti Točka Koordinate v metrih X y P + 66.096-23 — 10.628-71 A + 69.939-55 — 12.074-22 B + 70.170-97 — 12.745-10 Q + 70.190-75 — 15.290-85 Stranice Lomni koti Od-do Dolžina Koti 0 ' 1 " A—1 268-30 ßA 129° 58-7' 1—2 203-74 čl 177° 41-7' 2—B 237-65 p2 183° 17-6' ßa 160° 05-8' Skupina B. Redukcija ekscentrično opazovanih smeri. V točki Z bi morali opazovati smeri na točke A, B, C, D in E. Ker pa je točka nedostopna, smo primorani postaviti instrument ekscentrično v točki S, na kateri smo opazovali zgoraj navedene smeri. Centrirati je v točki S opazovane smeri na nedostopno točko Z. Opazovane smeri: Logaritem stranic: S-A 180° 44' 33" S-,4 . . . 4-237,3540 —B 186° 38' 50" -B . . . 4-212,8570 —C 196° 36' 45" —C .. . 4-082,6654 —D 212° 09' 38" 4-187,5787 —E 229° 14' 03" -E . . . 4-094,3620 Izračunana ekscentriciteta e = 6'3285 m. Smer na center . . . 263° 10' 16 ". Skupina C. Izračunati je koordinate malih točk Tu T.,. Slika 17. Dano: koordinate točke TÄ U= + 31.457'10 m koordinate točke Tb ij — + 31.683'55 m at = + 19.400-31 m * = + 19.614-97 m Tehnika kultur: 1. Kako je rastlina ustvarjena in kako se prehranjuje v raznih dobah svojega razvoja? 2. Kak pomen ima oskrbovanje rastlin za njih razvoj? 3. Gospodarska važnost krompirja, njega pridelovanje in različna uporaba. 4. Kakšne vrste kmetijskih posestev imamo in kakšen je njih ekonomski značaj ? Nauk o zemljišču: 1. Kako nastane rodovitna zemlja in katere so njene glavne sestavine? 2. Razni načini osuševanja zemlje. 3. V čem obstoji obdelovanje zemlje in kak namen imajo posamezni načini obdelovanja? 4. Važnost hlevskega gnoja za rodovitnost zemlje in kako moramo z njim ravnati? Naloge za pismene završne izpite v glavnem roku šolskega leta 1933./1934. TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA, ARHITEKTONSKO-GRADBENI ODSEK. Slovenščina: 1. Stavbenikove misli ob jesenski uničujoči povodnji v Dravski banovini. 2. Vpliv podnebja na način in slog v stavbarstvu. 3. Solnce, zrak, voda. (Stavbenikove misli o higieni stanovanja). Matematika: Skupina A. 1. Nekdo ima pravico do 20 letne rente ä 800 Din, plačljive konec leta. Ko dvigne 5. rento, zamenja vse ostale za parcelo in doplača še 8.000 Din. Določi vrednost parcele! p = 5%. 2. Pri bečvastem oboku meri širina s = 3'5, višina h — £ • 3‘5 m, debelina d — 0'3 m. Določi ploščino čelne ploskve in težo oboka za tekoči meter, ako je gostota materijala d = 2'75! 3. Zgoraj odprta valjasta posoda, ki naj ima prostornino V, naj se izdela tako, da bo poraba pločevine kolikor mogoče majhna! V katerem razmerju sta polumer osnovne ploskve in višina posode? Skupina B. 1. A ima pravico, da dvigne čez 20 let 8.590 Din. Dvigal bi pa rajši skozi 20 let konec leta gotov znesek. Kako velik bo ta znesek? p = 4^°/o. 2. Določi razdaljo dveh v terenu nedostopnih točk C in D na podlagi sledečih podatkov: Zakoličena merska črta A B — a = 1357-5 m, ^ A = ^B = 90°, -£ « = 53° 25' 30", = = 27° 35' 15". 3. Železna krogla premera 2 R — 16*5 cm in gostote d = 7’84 se obda s plaščem iz pluto-vine, gostote dt — 0'21 tako, da visi v vodi. Določi debelino plute! Slika 18. Slika 19. Statika In armiran beton: Skupina A. Kletni tloris po sliki 20. je pokrit z železobetonsko stropno konstrukcijo, ki je vzdolž nosilnega zidovja upeta v betonski venec. V statičnem računu upoštevaj 10 cm visok posip s prodcem, parketni pod in izrabno obremenitev za stanovanjske prostore. Izdelaj statični račun in armaturni načrt: 1. za križem armirano ploščo nad prostorom A, 2. za rebrasti strop nad prostoroma B in C z upoštevanjem, da je ojačanje nosilcev z voutami nedopustno. Skupina B. V tovarniškem prostoru je projektirana galerija za izrabno obremenitev p — 300 kg/m2. Ker so vmesne podpore glavnega nosilca nedopustne, je galerija izvedena v železni konstrukciji po sliki 21. Na železobetonskih ploščah, ki slone na železnih sekundarnih nosilcih, je nanešen 3 cm močen cementni naboj. Slika [21. Dimenzijoniraj: 1. železobetonsko ploščo med traverzami, 2. sekundarne nosilce, 3. glavni nosilec (analitično), 4. ležiščne plošče iz litega železa za dopustno napetost podložnega betona s = 20 kg/cm2 in nariši: 1. armaturni načrt železobetonske plošče, 2. podrobnosti železne konstrukcije pri A v dveh projekcijah v merilu 1 : 101 Lastna teža glavnega nosilca z ograjo vred je ocenjena na 120 kg/m. Prerez spodnjega pasa iz dveh kotnih profilov naj bo konstanten po vsej dolžini. Prerez vrhnega pasa iz dveh kotnih profilov dimenzijoniraj za osno silo Os. Ta prerez naj imajo tudi palice Oj in 02, dočim ojači ta prerez s pokončno vmesno pločevino ö — 12 mm v četrtem in petem polju nosilca. Od polnilnih palic dimenzijoniraj samo palice v0, vlf in dt s potrebnimi zakovicami. Skupina C. Prostor s pravokotnim tlorisom po sliki 22. je prekrit z železobetonsko streho v obliki krožnega loka. Izračunaj za podatke v sliki: « J oo /■ 41-00 Slika 22. 1. premer nateznih vezi s krožnim presekom, 2. napetosti in armaturo v preseku x/y krožnega loka za najneugodnejšo obremenitev; 3. maksimalne napetosti in armaturo vznožnega železobetonskega venca s prerezom 25 X 60 cm. Dilatacijski stiki strehe so razvrščeni v razmakih po 12 m. Teža strešne izolacije znaša 20 kg/m2. Izrabna obremenitev (sneg in veter) znaša 100 kg/qm tlorisa. Razmak nateznih vezi k = 3’00 m. Projektiranje zgradb: Skupina A. Prostostoječa enodružinska stanovanjska vila. Na podlagi predložene zasnove enodružinske vile, risane v merilu 1 : 100, je izdelati sledeče načrte: 1. Vložni načrt v merilu 1 : 100: a) ene etaže, b) kleti s kanalizacijo, c) podstrešja s strešnim stolom. 2. Polirski načrt v merilu 1 : 50: a) ene etaže, b) prereza, c) podstrešja s strešnim stolom. 3. Detajlne načrte: a) stopnišča v merilu 1 : 25, b) vhodnih vrat v merilu 1 : 5, c) ogalnega okna v merilu 1 : 5. 4. Tehničen popis in izmere: a) ene etaže (za zidarsko ali mizarsko ali tesarsko delo). Skupina B. Vzidana pisarniška in stanovanjska hiša. Na podlagi predložene linearne skice in zasnove v merilu 1 : 100 je izdelati sledeče načrte za preje navedeno poslopje: 1. Vložni načrt v merilu 1 : 100: a) ene etaže, b) kleti s kanalizacijo, c) podstrešja s strešnim stolom. 2. Polirske načrte v merilu 1 : 50: a) ene etaže, b) prereza, c) podstrešja s strešnim stolom. 3. Detajlne načrte: a) vrat remize za brizgalno v merilu 1 : 10, b) kanalizacije v merilu 1 : 25, c) glavnega vhoda v merilu 1 : 10. Skupina C. Planinski hotel. Na podlagi predložene zasnove planinskega hotela, risane v merilu 1 : 200, je izdelati sledeče načrte: 1. Vložni načrt v merilu 1 : 100: a) ene etaže, b) prereza skozi stopnišče, c) podstrešja s strešnim stolom. 2. Polirski načrt v merilu 1 : 50: a) ene etaže, b) prereza skozi stopnišče, c) podstrešja s strešnim stolom. 3. Detajlne načrte: a) arhitektonski detajli profilov na zunanjosti fasade. Skupina D. Prostostoječa trgovska in stanovanjska hiša: Na podlagi predložene zasnove trgovske in stanovanjske hiše, risane v merilu 1 : 100, je izdelati sledeče načrte: 1. Vložni načrt v merilu 1 : 100: a) ene etaže, b) prereza skozi stopnišče, c) podstrešja s strešnim stolom. 2. Polirski načrt v merilu 1 : 50: a) ene etaže, b) prereza skozi stopnišče, c) podstrešja s strešnim stolom. 3. Detajlne načrte: a) ravne strehe s kritino in strešnim žlebom (streha nehodna), b) izložbenega okna v merilu 1 : 10 ali 1 : 5 v zvezi z vratmi, c) detajla stopniške ograje v merilu 1 : 10. 4. Tehničen popis in izmere tesarskega dela podstrešja. Skupina E. Tovarna čevljev s pisarniškim poslopjem. Na podlagi predložene zasnove tovarniškega in pisarniškega poslopja, risane v merilu 1 : 100, je izdelati sledeče načrte: 1. Vložni načrt v merilu 1 : 100: a) ene etaže, b) prereza skozi stopnišče, c) prereza skozi pisarniško poslopje, d) podstrešja s strešnim stolom. 2. Polirske načrte v merilu 1 : 50: a) ene etaže, b) enega prereza, c) podstrešja tovarniškega poslopja s strešnim stolom. 3. Detajlne načrte: a) kritine ravne strehe pisarniškega poslopja (kap z žlebom in priključke na tovarniško zidovje), b) izvedbe zavitih stopnic (zasilnih) v tovarniškem poslopju, c) glavnih vhodnih vrat. Opomba: Vse načrte je risati s svinčnikom na detajl-papir in označit1 gradivo s pasteli. Inženjerske gradnje: Skupina A. Železniško traso križa, pravokotno v vseku 5‘0 m široka cesta, ki leži ravno s terenom v vzponu 5% in sicer v višini 3'6 m nad niveleto železniške krone. V smislu predložene skice naj se projektira nadvoz z otvorom 6 0 m, čigar nadzgradba naj bo lesena in oporniki ter paralelna krila betonska. Izdela naj se: 1. Pogled in podolžni prerez nadvoza. 2. Pogled od zgoraj in tloris. 3. Prečni prerez. 4. Tehnično poročilo. Skupina B. Projektirana železniška trasa, ki pada z 20°/oo, križa v smislu predloženega situacijskega načrta v km 5'3 + 90‘5 občinsko cesto s širino 4'0 m pod zelo ostrim kotom; v tem križišču ima cesta koto 310*4 in zgornji rob tračnic koto 313'6. Z ozirom na promet je treba urediti prelaz v km 5'3 + 85 v višini tračnice 313'7 pod maksimalnim križiščnim kotom 60° in sicer tako, da bo imela preložena cesta največ 6% vzpona in minimalni krivinski radij 20 m; pred in za železniškim planumom naj bo cesta najmanj na dolžino 10 m prema in največ za 2% nagnjena. Izdela naj se: 1. Situacija preložene ceste. 2. Podotžni profil od začetka preložitve do konca. 3. Prečni profili. 4. Tehnično poročilo. Slovenščina: 1. Modernizacija tovarn in brezposelnost. 2. Varnostne in higienske naprave v strojnih obratih. 3. Kako je odvisna moč in varnost države od stanja industrije? Matematika: Skupina A. 1. Nabavljen stroj je stal 100.000 Din. Njegova vrednost pade zaradi obrabe v teku petih let na polovico. Koliki znesek R je treba na koncu vsakega teh petih let odpisati za amortizacijo? Po že izvršenem drugem odpisu izpremenimo amor- tizacijski načrt in sicer tako, da bo z nadaljnjimi osmimi med seboj enakimi obroki R' stroj popolnoma amortiziran. Koliki so obroki R in koliki R’? Obrestna mera znaša 5%. 2. Telo teže G držimo na strmini v ravnotežju s silami P in H, od katerih je prva paralelna s strmino, druga pa horizontalna. Kolik mora biti naklonski kot strmine (a), ako sta obe sili P in H ena ki y. (Trenja ne upoštevaj; « zaokroži na minute!) 3. Trikotniku osnovnice h in višine h včrtaj oni pravokotnik, ki ima največji možni vztrajnostni moment. b = 10 cm J = TV*J/3 h = 8 cm Jmax = ? Slika 24. 4. Določi vztrajnostni moment Jx ploskve, omejene od kubične hiperbole y = j.i, premic x = xj in x = X2, ter abscisne osi. 9 k = 30 cm3, xi = }cm, *2=1 cm, djx = ly3dx. Skupina B. 1. Z odpisi R, ki se izvršijo 10 krat zaporedoma na koncu leta, naj se amortizira novo nabavljen stroj v vrednosti 100.000 Din. Po drugem letu pa izpremenimo prvotni amortizacijski načrt tako, da bo na koncu petega leta z že izvršenima dvema odpisoma i? in s tremi nadaljnjimi odpisi R' (na koncu tretjega, četrtega in petega leta) ravno polovica nabavne vsote odpisana. Koliki so obroki R in R', ako so obresti pet odstotne? 2. Krogla teže G je z nitjo dolžine l obešena na steno, ki odbija kroglo s horizontalno silo H. Pri kolikem kotu a je ravnotežje, ako je H — G—. (Teže niti ne upoštevaj; a računaj le na minute natančno 1) Slika 26. 3. Trikotniku osnovnice b in višine h včrtaj oni pravokotnik, ki ima največji možni odporni moment Wmax. b = 10 cm, h = 9 cm; Slika 27. w = » v,, 2 6 xy > wmax = ? 4. Parabola y = kx2 gre skozi točko (a, b). Določi vztrajnostni moment Jy šrafirane ploskve. a = 15 cm, b = 20 cm djy = i*3 dy. Mehanika: 1. Določiti je palične sile narisanega žrjava s pomočjo Cremonovega črteža sil z upoštevanjem sile „S“ v vrvi, če je dano: Slika 29. Slika 28. u = 4 m, d = h — 2 m, b = 0’4 a, c = 0'6 h. A. B. Q = 5000 5500 G = 7300 8000 (Merilo dolžin: 1 cm Merilo sil: 1 cm C. 6000 kg. 8700 kg. . 500 mm . 1000 kg) 2. Narisati je diagrame momentov in prečnih sil in določiti dimenzije 1-nosilca, ki je obremenjen z označenimi obtežbami: l m .-L --L - JJ-L im , i.l.,, .ii ... t „ r A. Slika 30. B. !- | r m \ C. P\ = 300 200 500 kg P2 = 200 400 300 kg 9 = 150 200 250 kg/m (kb = 1000 kg/cm2). Merilo dolžin: 1 cm Merilo sil: 1 cm . 200 kg Polova distanca: H = 400 kg. 3. I-železo leži na dveh oporah, ima skupno dolžino: A. 7 m, B. 9 m, C. 11 m in je obremenjeno preko cele dolžine z enakomernim obremenilom q = 1500 kg/m. Opori naj ležita tako, da bo imel nosilec dve prevesni polji in da bomo izrabili njegovo nosilnost najpopolneje. Določiti je lego opor in profil I-železa, če je kb = 750 kg/cm2. (Lastne teže nosilca ne upoštevamo). 4. Izračunati je napetost „<»(,“ v nevarnem preseku okrogle litoželezne oporne plošče temeljnega vijaka, če je koeficient

di — 52 62 75 V d, = 44 56 66 V b = 22 28 34 V Q = 2200 3500 5000 kg Termodinamika: 1. Preizkusiti hočemo bakren kotel na 0.5 atm. vnanjega nadpritiska. V ta namen ga napolnimo s toplim zrakom atmosfernega pritiska ter pustimo, da se ohladi na toplino okolice (kotel je zaprt). Kako mora biti zrak razgret, če je vnanja toplina A. 18° C, B. 20° C ter barometersko stanje A. b = 760 mm ŽS, B. b — 750 mm ŽS ? 2. Globino H vode izmerimo lahko z barometersko cevko dolžine: A. / = 80 c/m, B. / = 100 c/m, ki jo poveznemo v vodo tako, da sega odprtina cevke skoro do dna. Voda stopi v cevko ter stisne v cevki se nahajajoči zrak na višino: A. h = 8 cm, B. h = 10 cm. Kolikšna je tedaj globina H, če računamo, da je 1 atm = 10 m VS., vnanji zračni pritisk 1 atm. ter toplina povsod enaka? 3. Na uro potrebujemo: A. 5 m3, B. 8 m3 tople vode z 80° C, ki jo dobivamo tako, da mešamo vodo topline: A. t — 20“C, B. t = 30° C s paro, ki ima: A. p — 2 ata, B. p = 3 ata, ter vlage: A. 10%, B. 15%. Koliko pare in koliko vode (v kg) potrebujemo na uro ? 4. 1 kg pare s pritiskom: A. p\ — 10 ata, B. p\ = 12 ata ter pregretjem na: A. *i = 300° C, B. t\ = 350° C ekspanduje adiabatično na: A. 0.05 ata, B. 0.06 ata. Kakšno je končno stanje pare (x) in kolikšno je pri tem opravljeno delo L mkg/kg? (Potrebne podatke poišči v I-S-dia-gramu, ter označi v diagramu dane in iskane točke!) Strojni elementi in dvigala: 1. Izračunaj glavne pogonske dele in sicer motor, prestavo zobatih koles (razdelbo etc.), vijak in oporni krogljični ležaj za pretiralni stroj s sledečimi podatki: upor pri pretiranju s hitrostjo A. v = 0.04 m/sek, B. v = 0.05 m/sek. znaša A. U = 10.000 kg, B. U — 8.000 kg. Motor ima 1400 vrtlj/min. Zobata kolesa so jeklena z evolventnim ozobljenjem ter točno obdelana. Vijak je jeklen (dopustna obremenitev kz — 800 kg/cm2), matica pa iz fosfornega brona. Oporni krogljični ležaj naj bo normalen. 2. Za ročni vitelj je izračunati zavora na pas. Določiti je razmerje (dolžina) ram zavornega vzvoda in utež. Med zavornim kolutom in vrvnim valjem je prestava zobatih koles v razmerju A. od pravokotnega pritiska na cestičje in tehta voz 1600 kg? Slika 54. _ . i / . £ Slika 55. 2. Razpetina loka meri / = 3’2 m, sulica h = 0’4 m; kako velik je polumer krožnega loka? 3. Nabiralnik za vodo obsega 62 hi ter se zamore polniti po dveh ceveh A in B. A daje v vsaki minuti 35 1, B pa 20 1; kako dolgo trpi polnenje praznega nabiralnika, ako se cev A 20 minut prej odpre nego cev B? 4. Izračunite po formuli: / = ^ (h3 — Aj3) STROJNA DELOVODSKA ŠOLA. Strojegradba: Skupina A in B. Na podlagi danega načrta — A zgornji, B spodnji del ohišja ležaja — nariši delavniško risbo. Opiši obdelavo narisanega komada od sirovine do izdelka in navedi elemente za kalkulacijo prodajne cene izdelka. Mehanika: 1. Dan je presek venca zamašnjaka: y = 7'2 kg/dm3 Izračunaj težo venca zamašnjaka. 2. Dana je križna glava: Slika 57. Slika 56. >>............ N = 1200 kg n = 60 s = 800 mm G — 300 kg / = 0-05 Izračunaj torni efekt v HP, ki je potreben za premagovanje trenja na spodnjem vodilu križne glave. Izračunaj dimenzije drsne plošče, ki je dvakrat tako dolga kot široka, ako znaša dopustni tlak na to ploskev kd = 3 kg/cm2. 3. Dan je prenos: dt =100 mm, d2 = 100 mm, d3 — 100 mm (P — -gV n, = 1000. Slika 58. Celokupno prenosno razmerje

10.000 150- 400 — 500-- „ 10.000 V 20.000 250-— 600 — 700'— „ 20.000 » 50.000 400-— 900 — J Ö O p M „ 50.000 650 — 1.400 — 1.500 — Osnova za plačevanje šolnine je seštevek neposrednih davkov roditeljev in učenca. Za učence, katerih roditelji imajo po več otrok v šolah, se plačuje: a) za prvega otroka polna šolnina po tej razpredelnici; b) za ostale otroke polovica šolnine. Pri pobiranju šolnine je smatrati za prvega otroka tistega, ki ga Vpišejo v šolo višje stopnje, oziroma v višji razred s predpisano večjo šolnino ne glede na starostna leta. Učenci v šolah brez šolnine (osnovne šole, vojaške akademije, posebne kmetijske šole, rudarske šole in obče obrtno-trgovinske šole) ne pridejo v poštev pri odmeri šolnine za ostale otroke. Če je davčni zavezanec kakšnega davka oproščen, bo moral plačevati šolnino po celotnem davčnem predpisu, vštevši tudi oproščeni davek. Za učence, katerih roditelji z njimi vred plačajo manj od Din 300'— davka na leto, se šolnina ne plačuje. Na podlagi ubožnega izpričevala ne bo nihče oproščen šolnine. POTRDILA O VIŠINI DAVKOV. Vsak učenec, odnosno oseba, ki prijavlja učenca za vpis, mora predložiti z Din 20'— kolkovano potrdilo pristojnega oblastva o velikosti neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, čc je temu davek predpisan. Potrdil, ki služijo za podlago pobrane šolnine, uprava šole ne bo vrnila. Tudi učenci, ki se sami vzdržujejo, morajo predložiti potrdilo o višini davka roditeljev, če jih dotični učenci še imajo. Potrdila o višini davka bodo izdajala davčna oblastva, pri katerih je dotična oseba obdavčena. Ako jc oseba obdavčena pri več davčnih upravah, mora prinesti potrdila vseh teh uprav. Državni in samoupravni uslužbenci, ki plačujejo le uslužbenski davek, dobe potrdila pri pristojnem državnem ali samoupravnem uradu, pri katerem prejemajo plačo, upokojenci pa pri bla-gajnicah, kjer jim izplačujejo pokojnino. Osebe, ki plačujejo uslužbenski davek svojemu delodajalcu, dobe pri tem delodajalcu potrdilo o višini pobranega davka. Ako imajo vse te osebe (državni, samoupravni uslužbenci, upokojenci in osebe, ki plačujejo uslužbenski davek svojemu delodajalcu) poleg svojih službenih prejemkov še drugo lastnino ali dohodek, ki zanj plačujejo davek pri davčnih upravah, morajo od teh davčnih uprav dobiti potrdila o višini davka. Za potrdila o višini davka jc treba zaprositi s kolkovano vlogo (kolek Din 5‘—) in priložiti neuničen kolek za 20 dinarjev. Osnova za plačilo šolnine je tako temeljni, kakor dopolnilni davek. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka na vseh potrdilih. Za vpis več otrok v razne šole zadošča, da se pri pristojnem oblastvu sestavi in potrdi več prepisov izdanega potrdila o višini davka, tako da se za učenca, ki plača polno šolnino, priloži izvirnik, za druge pa prepise. Vsak tak prepis mora biti kolkovan s kolkom za 10 dinarjev. Za vpis več otrok na istem zavodu zadošča eno potrdilo za najstarejšega otroka. Proti polovični šolnini bodo ostali otroci vpisani proti izročitvi dokaza o opravljenem vpisu in plačani polni šolnini za šolsko najstarejšega otroka. Za tak dokaz je smatrati priznanico ali overovljen duplikat priznanice o pobrani polni šolnini dotične šole višje stopnje. Duplikat pri-znanice overovi šolsko ravnateljstvo, ki ga je izstavilo. Za primer, da šolsko najstarejšega otroka, ki plača polno šolnino, vpišejo kasneje, so roditelji, oziroma skrbnik dolžni predložiti šoli, kamor vpišejo ostale otroke, izjavo z navedbo šole in roka, predvidenega za vpis v šolo, ki jo navaja izjava, da bodo šolsko najstarejšega otroka vpisali v šolo višje stopnje. Tudi na podlagi take izjave bodo ostali otroci vpisani proti polovični šolnini. To izjavo bo naša šolska uprava hranila do konca roka, predvidenega za vpis v šolo, ki jo navaja izjava. Ako roditelji ali skrbnik ne predloži pravočasno dokaza o opravljenem vpisu in plačani šolnini za šolsko najstarejšega otroka, bo naša šolska uprava poslala dotične izjave pristojni davčni upravi zaradi nadaljnjega ravnanja, ki je predvideno za nezadostno plačane takse. Roditelji in skrbniki se opozarjajo na posledice, ako ne bodo pravočasno predložili dokaza o vpisu in plačani polni šolnini za šolsko najstarejšega otroka. Oče, odnosno skrbnik učcnca (učenke) mora v tem primeru pri vpisu, razen potrdila o davkih, izročiti tudi izjavo, ki naj se glasi: IZJAVA. svojega sina . . . . . . Podpisani izjavljam, da bom ;———;--------------' ' ' ‘ j \ svojo hčerko (priimek in ime) semester v šolskem letu 1934/1935 vpisal v............................. —....................... razred .................................. kjer se vrši vpisovanje od dne ................... (navedba šole) do dno............................. 1934. Priznanico ali overovljen duplikat priznanice o plačani polni šolnini bom izročil najpozneje do konca tega roka. Tudi izjavljam, da sem bil opozorjen na posledice, ako ne bom pravočasno predložil dokazila o vpisu in o plačani polni šolnini za svojega zgoraj imenovanega šolsko najstarejšega otroka. V Ljubljani, dne................................ 1934. (Podpis in točen naslov očeta, odnosno skrbnika.) Tiskovina za navedeno »izjavo« se dobi brezplačno pri šolskem služitelju. Otroci tujih podanikov, ki so jim roditelji v naši državi stalno nastanjeni, plačajo enako šolnino in na enak način kakor naši državljani. Otroci tujih podanikov, ki hodijo pri nas v šolo, ki pa jim roditelji žive v inozemstvu, morajo predložiti overovljen prevod potrdila o višini davka pristojnega oblastva v državi, ki ji pripadajo in kjer stalno žive. Višina davka sc bo preračunala v denar naše države po državnem tečaju za dotični mesec. Za vpis v Banovinsko šolo za glasbila sc šolnina ne plačuje. OPOMBA. Starši (varuhi) novih učcncev dobijo vsa potrebna pojasnila in nasvete med počitnicami v direktorjevi pisarni ob delavnikih od 9. do 10. Za eventualne pismene odgovore sc morajo priložiti znamke. Vsebina. Stran Ustroj Državne tehniške srednje šole v Ljubljani..........................................3 Šolski letopis ................................................................................... 7 Važnejši uradni spisi...................................................................... 8 Izpremembe in osebne zadeve učiteljskega zbora...............................................9 Poučne ekskurzije............................................................................9 Počitniška praksa...........................................................................10 Ustanove in podpore v šolskem letu 1933./1934......................................... 12 Osebje v šolskem letu 1933./1934................................................................... 13 Naloge za pismene završne izpite v glavnem roku šolskega leta 1932./1933. . 17 Naloge za pismene završne izpite v glavnem roku šolskega leta 1933./1934. 29 Statistika obiska in ikonenega uspeha v šolskem letu 1933./1934. .... 51 Zdravstveno stanje učencev (učenk)..........................................................52 Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1933./1934. in obča klasifikacija . . 53 Završni izpiti .....................................................................................67 Objave o pričetku šolskega leta 1934./1935......................................................... 70 '•■V*,'