Cene in sejmska poročila. CENE TUJEMU DENARJU. Na sagrebški boral se je zadnje dni dobilo v valutah: 1 aroeriški dolar za 56.50 Din. Dne 10. aprila pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 798.55 do 801.55. 100 italijanskih lir za 300.25. 100 madzarskih pengov za 993.35. 1 ameri&ki dolarr za 56.81. 100 francoskih framkOT za 222.77 do 234.77. 100 nem&kih mark za 1358.25 do 1361.25. 10 OčehaslovaSkih kron za 168.10 do 168.90. SEJMI: 16. aprila: Sv. Lcnart v Slav. gor., Sv. Mahor, Rogatec in Vojnik, 17. aprila: Kapela pri Brežicah. 18. aprila: Vransko. 20. aprila: Sv. Tilen. Sejmsko poročilo z dne 10. aprila 1928: Pri gnanib j« bilo: 13 konj, 12 bikov, 161 volov, 337 krav in 4 teleta, skupaj 527 komadov. Cene so bile sledeče: ddbeli voli 1 kg žive teže od 8.25 do 9 Din poMebeli voli 7.50 do 8 Din, iplemenski voli od 7 do 7.50 Din, biki za klanje 7 Din, klavne krave debele od 7 do 7.50 Din, plemenske krave od 6 do 6.50 Din, krave za Mobasarje od 4.50 do 5.50 Diin, breje krave od 5.75 do 6.25 Din. mlada živina od 7.50 do 8 Din. Prodalo se je 325 komadov, od teh v Avstrijo 51, v Italijo 79 komadov. Mariborske sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 30. marca 1928 je bilo pripeljanih 315 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 80 do 100 Din, 7 do 9 tednov 250 do 250 Din, 3 do 4 mesece stari 350 do 420 Din, 5 do 7 tednov stari 450 do 500 D, 8 do 10 meseoev stari 550 do 620 Din, 1 leto stari 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 do 17 Din. Prodato se je 195 komadov. Mariborsrki velikonočni trg. Prvi dan velikcmočnega trga, na veliki čettrtek, je bilo samo 14 slaninarjev na trgu, ki so proda'jali meso in slanino po zmerni oeni, to je po 15 do 25 Din za 1 kg. a kljub terrm kuipčija ni bila prav dobra. Na veliki petek in na veliiko sofooto slaninarjev sploh ni bilo na trgu, pa zato so naipravili v teh treh dineh domači mesarji prav dotoro kupčijo. — Perutnine topot ni bito veliko, ceme so bile običajne. Domači zaijci so se prodajali ipo 15 do 35 Din komad. Kozličev je bilo 30, ki so se prodajali po 25 do 100 Din komad. — Krompir, z-elenjava in druga živila, sadje in sadlke: Vsega tega je bilo topot v obilici na trgu. Cene so pa bile: kromipirju 1.25 do 1.75 Din, solati itaMjamski 12 do 14 Din, kisletnu zeljoi 4 Din (po trgovinah 3 Din), kisli repi 2 Din, hrenu 8 do 10 DLn za kg, domači solati (regraitu, berrvfci, motovilcu, šipinači) 1 Din za kupček. Maisla se že veliki čelrtek .popoldan ni dobilo, akoraTOO so bile cene surovemu, kuhanemu in čajnemu maslu zelo visoke. Ravno tako je bilo z mleikoim, katero se je prodajalo na velikii četrtefc po 5 do 6 Din, a na veliki petek po 8 Din liter in ko so se ženske takoreikoč trgale zanj, je cena poskočila celo na 10 Din liter, to pa zato, ker v Mariboru prodajajo kmetje in kmetice svoje pridelke poljubno, ne oziraje se na od tržnega nadzorništva predpisane cene. Na veflflko soboio so cene mleku zopet padle na 4 do 5 Din za 1 literč — Sadja in posebno pomeranč in limon je bilo v velilki crfbilici na trgu in cene so bile prlmeroma majfone, kajti radi praznikov se niso podražile prarv nič. Cene cvetlicam so bile obične 3 do 25 Din za komad in tudi sadikam so bile cene zelo zmerne. — Leseaie robe ni bilo prav nič na trgu, ker so šli vsi Ribničanje za Velikonoč domov. Tudi lonoene robe jebilo pravmalo, kaiere .se je kljubnizkiceni prav malo prodalo. — Tako je bilo na prvem, drugeim, kakor tudi na tretjem mariboTiskem VeJikonočnem trgu. Seno in slama na mariborskcm trgu. V sredo 4. t. m. je bilo 12 vozov sena in 4 voze slame na Irgii. Cene «o bile senu Din 80 — 100, slami pa Dm 50 — 55 za 100 kg. Na Veliko soiboto pa ni biilo niti sena, nWi slame na trgii. Gospodarski drobiž.[ ZELIO-ZRNA KOT SREDSTVO PROTI MISIM. Ne samo tia polju, temveč tudi v človeških bivališčih in poslovnih prostorih utegnejo postati miši prava nadloga. Tako je bilo v uradu sreskegi poglavarja v Ljutomeru, ki je dislociran v dokaj stari zgradbi mestne občine v Ljutomeru. Miši v tej zgradbi so postale sčasoma tako drzne, da so skakale pri belem dnevu in v celih skupinah po tleh in po pisarniški opremi, ne meneč se za prisotnost pisai-niškega osobja in rožljanje pisalnih strojev. Nič ni zaleglo, ko sem prinesel mačko, da bi jih polovila. Ko so začele gristi že arhivo sem poskusil s »Zelio-zrni«, ki sem jih prejel v poskusne svrhe od dr. phil. Loschnig-a iz Zagreba. Zrna sem natrosil ob zidu v bližini lukenj, odkoder so prihajale miši. Naslednje jutro sem opazil, da so manjkala zrna, nekaj pa jih je bilo zdrobljenih. Razveselilo me je, da so jim zrnca dobro teknila. Toda tudi miši so nekam zginile in nrti ene ni bilo več opaziti. Dva dni za tem mi je povedala hišnica, da je pri pometanju našla mrtve miške. Od tega časa se miši v uradnih prostorih sploh niso \Teč pojavile. Učinek tega sredstva je bil zetagadelj in ga morem le toplo priporočati. Vekoslav Štampar, kmetijski referent. Kako se najbolj uspešno podgane lovijo? Kjer je največ podgan, se postavi kad, jo napolni do tri četrtine z vodo, na vodo se potem natrosi na prst debelo seneni drob, med drobom se malo natrosi starih ocvirkov. Podgana pride, voha že od daleč ocvirke, skoči v kad, seveda misleča, da je kako trdno dno, in v vodi utone. Dobro je tudi, ako se še znotraj v kadi na vrlm malo z milom (žajfo) namaže. Pisatelj tega je pred kratkim našel v kadi na ta način mrtvih podgan. Da krava po teletu več ne muka. Ako se tele od krave odstavi, da namreč ne ziza več, ali pa če se tele proda, ima krava navado, da še kaki teden po teletu muče. Tako mukanje ni prijetno slišati ter se kravi priveže na roge tisti vrviček (štrik), s katerim je bilo tele privezano. Krava voha tisti vrviček od svojega teleta, je s tem zadovoljna in na mukanje pozabi.  . | F. Turnšek, Polzela: O signiranju hmelja Iz obširnega in zanimivega poročila, ki nam ga je naš vrli somišljenik g. Turnšek poslal o glavni skupščini Hmeljarskega društva v Žalcu 25. marca, moremo vsled pomanjkanja proslora objaviti saiiio naslednji odlomek o signiranju hmeUa: Pri poročilu o anketi v zadevi obveznega signiranja hmelja v Beogradu je buknilo na dan jako pereče vprašanje našega hmeljarstva, namreč o obveznem ali neobveznem signiranju hmelja. Med tem, ko se trgovina brani obveznega signiz-anja z vsemi močmi, so producenti bili do zadnjega časa napram temu vprašanju skoro preveč malomarni in brezbrižni. Še le zadnje leto jih je podučilo, da ne smemo več čakati, ker bije že 12. ura našemu obstoju. Mi ne moremo dopustiti, da bi se pod našim imenom prodajalo manjvredno blago tujega izvora, n. pr. hmelj iz Banata in Bačke iz Savinjske doline kot savinjski hmelj, kar se je dogajalo. Treba je temeljite remedure, energičnega nastopa brez obzira, četudi so pri tem prizadeti razni prekupci. Samo obvezno signiranje more dvigniti ugled naiemu blagu, izklju čiti razne manipulacije, upamo pa tudi, da bode pospešilo direktno prodajo v pivovarne brez dveh aM treh posredovalcev. Tu bo prišla v poštev tudi naša znana slovenska poštenost, katera nam bode gotovo olajšala direktno prodajo, seveda če je ne bo zastrupljevala trenutna dobičkaželjnost raznih nepoštenih hmeljarjev, prekupcev in trgovcev. Obvezno signiranje je vpeljano na Češkem že par let, nameravajo ga vpeljati še tudi v Nemčiji. Tamkaj še stvar ni tako aktuelna, ker itak ves pridelek konsumirajo doma, navezani so celo na uvoz. Nasprotno pa moramo mi 90% našega blaga izvažati. Kakor ima vsaka stvar svojo senco, tako ima tudi obvezno signiranje svoje napake, največ v tehnični izvršitvi, je pa v načelu zdrava ter edina rešitev našega hmeljarstva. Hmelj je borznotržno blago, katerega cene odvisijo mnogokrat od hitre in pravočasne postavitve na trg. Vsaka manipulacija s hmeljem, ki bi hiter prevoz na svetovna tržišča ovirala, je — škodljiva. Naša skrb bodi, da na podlagi poizkusov in izkušenj skušamo teorijo čim bolj približati praksi, to je signiranje napraviti zanesljivo, obenem pa naglo in praktieno in poceni brez večjih ovir za producenta ali trgovca. To točko bodemo zadovoljivo režili le v sporazumu med trgovci in hmeljarji, le v skupnih posvetovanjih, katerih temelj bode in mora biti: obvezno signiranje. To pa je nemogoče, ako toodo trgovci stali nepremakljivo na svojem stališču ter a limine odklanjali vsak razgovor in dogovor o obveznem sig niranju. Ravno pri tem vprašanju se je pokazal naš stari greh, da v naše spore, naše prepire vlačimo tujce, jim dajemo mesto sod nika, oziroma se njih pomoči poslužujemo proli bratu sosedu. Tudi v tem slučaju so protivniki obveznega signiranja poklicali na pomoč inozemstvo, importirali svoje mnenje v tujino, povečali slabe točke načrta, jih razširili med svetovno trgovino, hoteč tako s pritiskom tujcev pro dreti s svojim stališčem. Vsaj tako moramo smatrati brošuro g. Vouka, izdano v slovenskem in nemškem jeziku, katera se je razširila na svetovni trg. Brani se sicer z izgovarom, da je brošura samo njegovo poročilo firmam, katere on zastopa. Mi pa smo mnenja, da je brošura prekoračila delokrog objektivnega, nepristranskega poročila, da sporoča mnenje in grožnje naših prekupcev v tujino, hoteč povzročiti nerazpoloženje tuje trgovine proti nam, naniiguje celo na bojkot svetovne hmcljske trgovine v slučaju obveznega signiranja našega hmelja. Je to dejstvo, katero moramo ne samo s stališča hmeIjarjev, tenrveč še bolj z nacijonalnega stališča najodločnejše obsoditi. Tovrstna reklama je mogoča samo pri nas. K takšni reklami je treba pripomniti, da prodajamo 90% našega blaga v tujino, a naše pivovarne krijejo svoje potrebe zopet 90 odstotokov iz tujine, iz čeških in nemških trgov, kjer mnogokrat naše blago plačujejo mnogo dražje kot češki ali nemški hmelj. Nasprotno pa Nemci, kateri morajo hmelj celo uvažati, delajo reklamo po vsem svetu, pri kritju lastnih potreb dajejo iz patriotizma prednost svojemu, četudi nekoliko slafošemu blagu. Nam pa je tujec IjuMi kot sosed, sosed ljubii kakor brat, pa se še pritožujemo, da ne moremo nikamor naprej. Nikdar ne bodo tujci gle dali na našo dobrobit, na naš napredek, ampak vedno le na svoj profit. Smo in moramo biti za obvezno signiranje, kajti to je naša bodočnost. Ne sme pa se urediti s par potezami peresa, površno, ainpak temeljito po dobrem predštudiju glede telmične ureditve. Debate na skupščini o tem predmetu so se v glavnem udeleževali gg. Turnšek, kateri je pojasnjeval tozadevno stališče zbora zaupnikov SLS v Celju dne 19. mar ca, dalje Petrič, ki je razlagal svoje utise iz Nemčije glede tega \^prašajija, ter od vodstva Roblek in Pikl.