165. številka
Ljubljana, v petek 21. julija
XV. leto, 1882.
i
Izhaja vsak dan «Te*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ea četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. i a četrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaAa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkvat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka stolba". D pravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V LJubljani 21. julija.
—.r.— Gospod minister Conrad, kojega sladko smehljanje je pri nas Slovencih še v tako slabem spominu, ima nalogo, da v parlamentaričnih počitnicah razvija germanizatorične svoje moči, da mej temi počitnicami podira, kar se je v parlamentu poprej s silo in težavo rodilo, ter da mej temi po-čituicami zatira in ruje korenine, iz katerih je tu in tam pognala ali hotela pognati ljubezen do grofa TaaftVja in njegovega ministerstva. Baron Conrad je tista grenka kaplja, radi katere se Taaffejevega ministerstva nikdar iz srca radovati ne moremo; kadar dvignemo kupo do ust, da bi se napili sladke pijače, tedaj vselej prikaže se nam pred dušo vedno se smehljajoči mili obraz barona Conrada, ali mi odstavimo kupo, boječ se, da dobrovoljni ta minister nij nasul strupa v njo! Tudi Čehi so zdaj dobili s težavami in boji češko svojo univerzo. Vse je navdušeno, vse pričakuje najboljših sadov od novega čeho-slovanskega zavoda. Ali mej tem so napočile parlamentarične počitnice, poslanci odbite domov, in baron Conrad stopi v svoj element. In nij nem bilo treba dolgo čakati — nekega iepega dne zagledal je v uradnem dunajskem časopisu življenje najnovejši ukaz barona Conrada, s katerim se je jednokrat za vselej odbila glava českej univerzi, ter zaukazalo, da morajo tud: češki akademiki svoje poskušnje napravljuti v nemškem jeziku! S tem je oče Conrad čez noč germaniziral češko vseučilišče ter hotel brez dvombe doseči namen, da bi se pomnožilo dijaštvo nemške univerze s Čehi. Ker toliko je rezumno samo ob sebi, do bode vsakdo obiskoval rajši nemško univerzo, če bode moral konečno v nemškem jeziku napravljati svoje izpite. Mi obžalujemo usodo bratov Čehov, ali na drugej strani se pa zopet veselimo, da je ekscelenca Conrad pričel zdaj boj tudi s Čehi. Do zdiij je s svojimi ukazi
LISTEK.
Tragične hiše.
(Po Ch. Mousolet-u.)
„Tu tedaj je bilo, gospod sosed?"
„Da, da, v hiši štev. 9G."
Vprašatelj in vprašani pomešata se mej pred hišo št. 9G. uže nakopičeno občinstvo in poslušata z drugimi radovedneži besede zgovorne stare ženice, hišne oskrbnice sosednje najemne kasarne, ki si je prizadevala popisati pred nekoliko urami izvršeni zločin v kolikor možno živih bojah.
„V katerem nadstropji dogodil se je krvavi drama ?u vpraša nekdo izmej poslušalcev.
„V drugem nadstropji."
„Ali mi ne morete točno pokazati dotičuega okna?"
„Z veseljem .... soba, v katerej se je poskusil umor, je baš nad nadpisno tablo onega krojača."
„To je čudno . . . Nijste li rekli poprej, da morilec niti skušal nij ubežati?"
hodil samo nad Slovence in počel je, kar se mu je ljubilo; na energičnega nasprotnika tako nij nikjer naletel! Zdaj pa se mu morda pripeti kaj človeš kega in prav lehko se zgodi, da se bode gospodu ministru zdrobil fotelj, na katerem zdaj uže toliko časa tako mogočno sedi, kakor da je pribit in pri vezan nanj!
Za nas je zadnji Conradov ukaz pred vsem za tega delj prepomenljiv, ker se je ž njim nemški jezik kot de facto državnim jezikom proglasil. V Avstriji živi mala četica prenapetih patrijotov, ki je v trdnej veri, da prihodnjost Avstrije toliko časa nij varna, dokler se s strogim zakonom ne izreče, da je nemški jezik državni jezik. Ker je baron Conrad imel pogum, da je stopil s svojim ukazom pred svet, potem bode brez dvombe istina, da je grof Taaffe sam preprijazen ideji, vsled katere naj se po zakonu izreče, da je v Avstriji nemški jezik državni jezik. Mi upamo, da se v parlamentu nikdar ne bode dobila večina, ki bi po zukouu napravila za vse večne čase trdnjavo krog nemškega jezika. Tak za kon razdražil bi slovansko javno mnenje prav zelo: nemški jezik jez a voljo prenapetosti, ar o-gance in terorizma nemških uradnikov uže tako močno sovražen mej Slovan-stvom; če se o b k 1 o j« i z zakonom, sovražili ga bodemo še mnogo bolj! Nas Slovence z nemščino uže zdaj pitajo povsod, zdaj, ko se sinejo samo na prakso izgovarjati! Če pa jim daste zakon v roke, potem nas bodo bičali z njim kakor s škorpijoni, in pri vsih oknih m.m bodo s silo nemščino v hišo metali! Kar se tiče vprašanja glede nemškega državnega jezika, regulirata naj ga čas in potreba. Kolikor zahtevala bode potreba, ostal hod«' nemški jezik s<im ob sebi državni jezik. Kjer pa potreba ne zahteva, bil bi zakon sama muka ter bi ne imel druzega namena, nego pospeševati kruto germanizacijo.   Zakonitega državnega jezika ne po-
„Da, da, niti v glavo mu nij palo, daje možno ubežati.'1
BJaz tudi mislim, da bi bil lehko ubežal, brez posebnih ovir." —
„Se ve da bi bil lehko".
Posnemaje vzgled mimo idočih približal sem se  jaz temu živemu časniku.
Jeden izmej okolo stoječih reče k meni obrnen:
„Ali se Vam ne zdi, da ima ta hiša posebno odurno vnanjost, kakói* da jej je sojeuo, biti pozo riščem gromega zločina V"
„To ravno ne, odvrnem jaz, dozdeva se mi baš nasprotno, da izgleda to poslopje ravno tako nedolžno in brezpomembno, kakor vse druge najemne hiše".--
Ali se Vam ne zdi, da bi s« Lavatru, o katerem se govori, da je grehote ,'n kreposti ljudij čital igraje raz lobanje in obraze — kar se 3icer nikdar nij dokazlo za trdno — .iedva posrečilo, uganiti takoj po vnanjem lici kakeg;.; zidu, kaj se bode vse dogodilo za tem zidom ?
Nič nij bolj slepilnega nego vnanjost hiše. Saj imamo brez števila starih umazanih, temnih in sum-
trebujerao! In če hoče baron Conrad za Češko de facto ustvariti tak jezik, potem moramo tudi mi Slovenci i/,reči svoj protest, ker živimo ravno v zavesti, da bode baron Conrad v hipu hotel ponemčiti slovenske učilnice, če nam jih bode kdaj dodelilo grofa Taiirleja ministerstvo. Zdaj pa še nij kaj ponemčiti. ker ravno nij slovenskih učilnic!
Poziv
k pristopu v „ Slo vensko Društvo'*.
Vljudno podpisani, začasni odborniki, vabijo na podlagi pravil, od vlade potrjenih, vse (§ 4) Slovence štajerske, naj pristopijo političnemu »Društvu Slovenskemu".
Druži nas sorodna kri slovanska, navdaj e bratska ljubezen, navdušuje iskrena želja, zagotoviti svojemu rodu in jeziku slovenskemu obstanek in veljavo na Blovenskih tleh.
Gosti napadi številnih sovražnikov silijo nas v obrambo z združenimi močmi.
Pristopite torej, bratje slovenski, od solčavskih planin do hrvatske1, ogerske in nemške meje, od Golice in Peče do Ttogačke gore in Brežiško ni-zave. Zberimo se Slovenci od Mure do Save. Združimo se! Sezimo si v bratske roke narodnjaki vsakega okraja, slehernega stanu! Borimo se složno za pravice svojega naroda! Odbijajmo vzajemno sovražnike. Skrbimo združeni narodu za dušni in gmotni napredek! Držimo se gesla, po katerem presvetli naš cesar Franc Jožef 1. slavno vladanju mogočnej Avstriji: ,,z združenimi močmi".
Društvenike oglasivše se vzprejemujo odborniki in poverjeniki. (§ 9). Vsak društvenih dobi vzprejomnico z društvenimi pravili vred. Društvenimi znaši.- 1 gold. in se plača pri vzprejetji v društvo. Odborniki in poverjeniki pošljejo denar gosp. dr. Jarneju Giančniku, advokatu v Mariboiu, ki je začasni denarnični.
njivili hiš - n.i primero: razdrapane kolibe v „rue del Botel de ville" v katerih b'vajo pošteni, pridni delavci; a marsikateri lepo pobeljena hiša z zeleno barvanimi vraticami (Fensterladen) je pribežališče najpodlejše drubali.
Saj mi pač verujete, Če Vam zagotavljam, da je malo hiš v Parían, katere bi ne bile pozorišče Vt»aj jednega drame.
Za tega delj mi je prva skrb, če hočem najeti stanovanje, da povprašujem po tragičnih in sploh tužnih dogodkih, ki ho se pripetili V hiši, v katero hočem prestaviti svoje pénate. Nijsem strahopetnež niti babjeveren, a vender mi nij ljubo, da bi me v spanji motil spomin na velik umor. BaS jednako neprijetno mi je, če i/ dnevnega koledarja tega. ali onega časnika pozvem, da so pred toliko in toliko leti v stanovanji, kjer bivam zdaj jaz, človeka zadavili in razmesarili na osemnajst koscev.
Nikakor pa nij lehko to pozvedeti po hišnem oskrbniku; če namreč taeega vprašate naravnost, odgovori Vam zanikavno, zaradi tega poslužujem se jaz prelesti, ki vsikdar obvelja, katero Nam tedaj smem pi Sporočati z dobro vestjo.
Jaz grem namreč za hišnim oskrbnikom v sta-
Za poverjenike prošeni so gospodje: dr. Josip Sernec v Celji, dr. Al Gregorčič v Ptuji, dr. Geršak v Ormoži, Josip Kukovec v Ljutomeru, dr. Gorički v Zgornjej Radgoni, Fran Rojko pri sv. Lenartu v Slov. Goricah, Anton Potočnik v Mahren-bergu, dr. Jož. Šuc v Slov. Gradci, Jan. Vošnjak v Šoštanji, dr. A. Prus v Konjicah, Pet. Limavšek v Slov. Bistrici, Vinko Geršak v Podčetrtku, dr. G. Srebre v Brežicah, Al. Podhostnik v Sevnici, Anton Balon na Vranskem, E. Sirca v Žavci, J. Lipold v Mozirji, J. Skam v Šmanji in Lovro Potočnik v Gornjem Gradu. Prvi občni zbor bode meseca avgusta.
V Mariboru, dne 16. julija 1882. Dr. Franc Radaj, Dr. Jarnej GlanČnik,
predsednik. denarničar.
Dr. Lavoslav Gregorec,
tajnik.
Dr. F. Dominkuš, Paul Simon, Dr. Josip Sernec, Dr. Alojzij Gregorič,
odborniki.
Iz ..poročila ljubljanskega višjega gimnazija"
posnemamo, da je bilo na tem zavodu začetkom letošnjega šolskega leta 668 rednih učencev in 2 privatista, koncem leta pa 609 rednih učencev in 4 privatisti. Te številke pač jasno govore, da bi bil drug slovensk gimnazij v Ljubljani pač nujna in skrajna potreba. — Po narodnosti je bilo 45 7 Slovencev, 146 Nemcev (pa ne vprašajte kakih!), 7 Italijanov, 3 Čehi. Najstarejši dijak je imel 23 let, najmlajši 11; v prvej Šoli je bil jeden učenec 19 let star. — Napredek je bil zelo povoljen. Izmej C09 rednih učencev jih je dobilo prvi red z odliko 57 [največ v osmej šoli (9), najmenj v IV. a (nobeden)], prvi red 359, drugi red 60, tretji red 43; 84 dijakom se je dovolila ponavljavna preskušnja po počitnicah, 6 jih je ostalo zaradi bolem« neiz-prašanih. če vzamemo, da doboti dve tretjini onih dijakov, ki imajo ponavljavni izpit, po počitnicah prvi red, tedaj nij celo 5°/0 neugodnih redov. Tak vspeh se more pri tako obiskanem gimnaziju imenovati po pravici zelo ugoden. — Razredov je bilo 14; v prvej šoli so bili trije razred je (a, b, c), v druge/, tretjej, četrtej in pete j po dva (a, b). V nekaterih razredih smo zapazili preveliko, skoraj nepostavno število dijakov. Nek min^sterijalni ukaz namreč zapoveduje, da se morajo deliti v paralelke oni razredi, ki imajo čez 50 učencev, kajti s prevelikim številom učencev niti najboljši učitelj ne more doseči dosta ugodnega vspeha. Na ljubljanskem gimnaziju so imeli začetkom leta ti razredi malo preveliko število učencev: I. b (59), II. b (54), III. b (66 !), V. b (51), VII. (58!!). A opravičiti se da to je s tem, da ima gimnazij premalo prostorov; ceič v sosednej Mahrovej hiši sta se motali najeti dve sobi  za dva gimnaziialna
razreda. Nadejamo se, da se v prihodnje kolikor mogoče razdele preštevilni razredi v paralelke našej mladini in njenemu napredku na korist. — Učiteljsko osobje je štelo 25 udov; izmej teh je bil jeden zaradi bolezni vse leto na odpustu, voditelj g. Smolej pa ue poučuje, ker oskrbuje zraven voditeljstva še nadzorstvo kranjskih srednjih Šol. Najstarejši profesor ljubljanskega gimnazija in sploh vseh avstrijskih šol je g. Valentin Kon-schegg, ki je definitivno nameščen uže od 24.septembra 1 84 2, te daj cel i h 40 let. Ker dobodo profesorji uže po 30 službenih letih celo nenzijo, pač ne vemo, zakaj se ta gospod profesor še vedno neče umakniti Čilejšej in boljšej moči! Čas bi bil, da bi ga slavna vlada dela uže tandem aliquando v „pošteno zasluženi pokoj."
Politični razgled.
Notranje <lcželc.
V Ljubljani 21. julija.
Vsi Slovani bodo zadovoljni in veseli, čuti, da povzdignil je svoj glas za mirno in blagovoljno poravnanje razpora mej  Poljaki in ■lunini mož
odličen in veljaven, kot je tajni sovetnik pl. P o-piel v Kr^kovu. Proces zoper Rusine, ki se vrši te dni, razodel je te razprtije v živej svetlobi, in tako je prav, da je pričel Poljak kot zastopnik močnejše stranke, reševati kočljivo to vprašanje. Gotovo bode vsaka lepa beseda našla v Rusinih lepo mesto.
Začetkom avgusta imajo se pri deželiief vladi v Maralevem izvesti znatne izpremembe. Guverner F. Z. M. baron Da hI en ide za delj časa
na odpust, ker je bolan, in se vrne v Sarajevo od- ,     ,  . , ,   , ,
dat le svojo službo kateremu drugemu generalu. O \ *0VI.h.. ^ to morah bodo stražnik,
novem civilnem adlatusu baronu Ni koli ču pišejo, daiArabnevo gardo poiskati ter razkaditi jo. I.. je bil imenovan stoprv tedaj, ko je bil grof K h e-venhuller, zdanji poslanec v Belem Gradu, odvrnil ponudbo za civilnega guvernerja bosenskega. Državni finančni minister pl. Kallav poda se prve dni avgusta za dva moseca v Bosno; z njim gresta tajnika Kučera in Horovic, potlej dozdanji konzul v Belem Gradu Anger pa dozdanji civilen ko misar iz Novega Bazara M ii 11 e r. Te osobe pomagale bodo upravljati Bosno merodajno, kar pa ne ide, če se znatno ne izpremeni dozdanje vodstvo bo-senske dežele. Minister pl. Kallav povrne se za zborovanja delegacij zopet na Dunaj; najbrž se bo vsako leto bavi! nekaj časa v zasedenih deželah, da osobno in prav tam vpliva na vrhovno vodstvo civilne uprave.
Viiaitfc države.
Francoska zbornica imela je v 18. in 19.
dan t. m. v posvetih dovoljenje kredita za bojne priprave. Frevcinet razložil je tedaj svojo politiko glede Egipta; jedro tega govora bilo je zatrjenje, da fjancoska vlada hodila je vedno složno z Anglijo in evropskim koncertom. Govorniki od desnice in skrajne levice so sicer šibali to politiko vladino, ali Frevcinet dobil je vGambetti iskrenega zagovornika, ki je v kipečem domovinskem govoru branil čast in težnje Francije. Gambetta sklenil je svoj govor z besedami: „Za to dovoljujem denarje, ker je to narodna poli-
novanje, konstatujem, da je vse v dobrim stanji, da je število shramb in duri prilično, obffudujem lepa zrcala, ki visé nad vsemi kamini, lepe rtove tapete, krasni razgled in si dam pripovedovati Q priprostih navadah drugih prebivalcev v hiši.
Najedenkrat ga povprašam z glasom, kakor bi me brigalo prav malo:
nApropos : pripetil se je, če se ne motim, v tej hiši tragičen dogodek, ki je vzbudil tedaj velikansko seuzacijo."
BAh, to je stara stvar! Saj merite na umor ki se je izvršil pred petnajstimi leti v prvem nadstropji."
To mi je dovolj ; odslej sem uže odločen, da tega stanovanja ne vzamem; vender izpr.«.sujem Cer-bera še na dalje.
„Da, da," odgovorim mu, „mož je . . .
„Ne, ženska je bila."
„Da, res, ženska. Grdoba!"
„Kako, Vam je znana ta žalostna dogodba?"
„Se ve da!"
„Hišni gospodar prepovedal nam je, omenjati tega drame, veliko ljudij je namreč tako abotuih, da jih kaj tacega odplaši. Pa kakor opazujem z veseljem, se Vi ne brigate za take malenkosti."
„Nikakor ne. — Kaj ne, z bodalcem ga je?" „Ne, ne, zadavila ga je.u „Da, živa istina."
„Smrt prizadela pa mu je z velikim kuhinjskim nožem."
X  „Jaz mislim z nožem za tranširati."
v „Da, Vi poznate dogodbo na drobno. Povem Vam te^laj čisto resnico. Ko pridem ob šestih zjutraj gori pometat stopnice, vidim pred vrati stanovanja, v kateremu sva zdaj midva, veliko lužo krvi. Vedeti Vam je nan^reč, da se umor nij dogodil v prvem nadstropji, kakor sem Vam pravil poprej iz previd nosti, ampak tu in sicer v sobi, katera Vam bode služila kot spaina soba."
„Gotovo, kot spalna soba." ,V tej sobi spi se izvrstno." „Mislim vsaj !* „Tedaj Bte se odločili, najeti to stanovanje ?u ..Naznanil Vam bodem še denes popoludne svoj sklep."' — *
Nij treba rrr. praviti, da še zdaj čaka na moj odgovor in da Bit hišni oskrbnik bridko očita, da je bil proti meoi preveč zaupljiv.
tika, če se zagotovi Egiptu bodočnost, če se Nilova dežela iztrže iz rok mu/elmanskega fanatizma, ter se dovede v zahodnjo politiko. Odobrim vam ta kredit z nadejo, da ostanetf v tej politiki." — Egiptovski kredit sprejel se je na to z veliko večino glasov. Tik za to zmago vladino pa je stala demisija Freycinetovega kabineta! Pri interpelaciji glede naprave osrednjega uradnega poslopja za mera v Parizi, kar je bil kabinet obljubil, a ne izpolnil, prišla je vlada s svojim predlogom v manjšino, predlog pa, s katerim bi se zbornica upirala zoper zidanje merovega poslopja, ta bil je sprejet Za tega delj posvetoval se je kabinet dvakrat, kaj je storiti, in uže se je govorilo o demisiji in ministerskej krizi. Denes pa se poroča, da Freycinetova vlada ostane še na dalje, ker da se jej je pripravila zaupnica /1 »on urina.
OKCjfiutu: Poslanci evropskih vlastij, zbrani pri grofu Cortiji v Carigradu, posvetovali so se včeraj in predvčeranjim o predlogu, kateri stavila sta v jasnej slogi zahodnji državi Anglija in Francija. Predlog gre na to, da bi se tema drŽavama dovolilo, zasesti sueški kanal in spraviti ga v varnost. Braniti ta kanal, ki veže dve morji in loči dva sveta, velikansko delo, ki je stalo pol milijarde frankov a dogotavljalo se skoraj 12 let, braniti sueški kanffl pred barbarstvom zdivjanega naroda skrb je vso Evropo, osobito pa Anglijo in Francijo, katerima gre todi pot v Vzhodnjo Indijo. Za tega delj nij dvomiti, da bi konferenca ne sprejela tega predloga, in tako stopile bodo morebiti uže te dni angleške in francoske čete v Port-Saidu in Suecu na kopno, da začno v imenu civilizacije stražiti sueški predor. Kakor hitro pa konferenca odobri predlog Anglije in Francije, v tem hipu pooblasti ti državi tudi za posredovanje v Egiptu sploh. Kajti to nij mogoče, da bi vojništvo angleško in francosko, stoječ ob Suecu, trpelo si za hrbtom egiptovske  čete v nji-
Sueca
gardo poiskati ter razkaditi jo. In v resnici Evropa skoraj ne bode več čakala na dovoljenje sultanovo, najmanj pa je Anglijo volja umakniti se iz Egipta turškim vojakom. Če tudi se je z nova poslalo na sultana vprašanje, ali prevzame intervencijo, vender je jasno, da bi vlasti  rajše imele, da reče sultan: ne.   Zdaj zahteva se  le  hitra in odločna odpoved, da bodo vlasti potem same uravnale stvar.   Kajti  razmere v Egiptu kličejo  glasno na mmoč in ves svet želi, da bi se  Turčija odločila litro in tako pospešila delo konferenci.   Ali, kakor nam včerajšnji naš telegram kaže, mudi  se jim v Carigradu prav nič ne, ker sultan v svojem odgovoru predlaga novo  konferenco.   Torej zopet hoče se diplomacija zadržati in delo zavleči. Ali take po-skušnje se Porti izplačale ne bodo in turški prijatelji bodo morali uvideti sami, da je hotel sultan )iti prav zvit,  a se je pokazal strašno okornega, iake zmešnjave da se gode v  turških vladnih krogih, kaže tudi to, da je sultan Derviš pašo naj prvo poklical domov, potem pa zopet poslal mu ukaz, da ima ostati v Egiptu;  Derviš paša bil je uže na potu, ko mu Seymour  pošlje sultanovo pismo, da se ima vrniti.   Taka neodločnost zamore Turčiji le škodovati, kajti veievlasti izgubodo potrpežljivost in zgoditi se bode moralo, da se prekršijo vrhovne pravice sultanove v Egiptu, ko bo Evropa prisiljena, sama pomagati si. V Angliji in Franciji pripravljajo se neprenehoma na skupno  posredovanje in gotovo >i se zavzeli obe, če bi se sultao premislil zadnji trenutek in bi prevzeti hotel nalog evropskega žan-darma v Egiptu, nalog, ki se ga ves čas brani dosledno.
Dopisi.
Z Notranjskega 20. julija. [Izv. dop.] (Narodne sla vn ost i.) Lepa družba sedela nas je zadujo uedeljo v rajskej Bistri okolo smerekove mize v lepej naravi, kar pridrdrajo mimo po kri-vej ceBti štirje veliki vozovi, olepšani z zelenjem pa domačimi zastavami. „Živio narod!" zaori od njih in prisrčni „Živeli!w odmeva od nas! Vrhnika je, pa vrli Verd, in to samo čvrsto zavedno ljudstvo, pravcat narod.
Prijatelj, ki mi je dražji, nego ne vem kaj druzega na tem svetu, vzklikne zraven mene: „Vrh-nikii. je naša!" In res, to je sad tamošnjih previdnih in naprednih narodnjakov: narodno njihovo društvo vspešno živi in deia, z njihovim vplivom levi se gasilno društvo in kaj se vsega ne pričakuje od kme-tijske posojilnice, te prvenke v Notranjskej!
In kam gredo ti ljudje tako ponosno pod domačim praporjem? K vrednim sosedom, v prijazno Borovnico, ki obhaja denes ljudsko veselico na planem v prid „ Narodnemu Domu".
Namen moj nij, niti mi je naloga, da bi čita-telja v naslednjih hitrih vrstah k veselici vodil, ker je nje popis obljubljen od druge strani; le nekatere vesele in uekatere menj vesele vtise naj spravim na papir.
Pri narodnej tej veselici zbralo se je gotovo nad štiri sto zrelega naroda, večinoma poštenih kmetov in umnih obrtnikov. To je veselo znamenje! Sledili so govorom pazno, razumno in navdušenim zanimanjem, tako, da mora govorjeno seme kaliti v sad. Drugo je, kar nam je posebe godilo, da se naš priprost narod ob jednacih prilikah vede čedno, olikano in zmerno, ljudstvo se ne zbira več kot nekdaj za časii nemškega trinoštva po sejmih in žegnanjih, da bi popivalo, razsajalo in se pobijalo. Pri njem je viden sad domače omike in občnega napredka! Zatorej delajmo dalje, za tem pride i boljše gmotno stanje!
Prav srečen bil sem ta dan mej tem dobrim, zlatim našim narodom: marsikatero zdravo in resnično opomnjo čul sem iz priprostih ust. Ko tako mej drugim domačemu možaku pojasnujem naše slav nosti in svrho ^Narodnega Doma" v Ljubljani, mi ta pretrga besedo: „kdo pa je vse iz Ljubljane tukaj-le?" Nekaj sem govoril v opravičevanje, a v obče prestal. — Veliko resnice! Te veselice imajo dvojen namen: materijalen (ki je v Borovnici dosegel sto goldinarjev) za „Narodni Dom", pa duševen — probujo in krepčanje narodne zavesti in samostojnosti. Če se pri tem po vrhu še pomisli, da živimo v časih železnice pa telegrafa in da se nij na nobeno stran oficijalno številni centralni odbor pokazal, moram le „sine ira et studio" zabeležiti: caveant consules! Pri tacih razmerah se ljudstvo moti in delavne moči hlade!
No, pri vsem je naša Borovnica lehko ponosna! Notranjska bila je zastopana iz Bistrice, Postojiue, Rakeka, Logatca i. t. d. Vrhnika bila je pa vsa na nogah!
Do zdaj imeli smo vrlo Vrhuiko, domačo Borovnico z ljudskimi veselicami in v nedeljo sledi Idrija. Nij se treba posebe napenjati, da vidimo, kako težaven položaj je imela in ima še sveta narodna stvar v Idriji, zatorej se mora ta v jednacih prilikah tem bolje v resnici po mogočnosti podpreti. Vztrajni in vzgledni nje domoljubi zaslužijo to do skrajne meje. Res, da je to mesto zelo od rok, ali storimo, kar moremo. Uže goreča volja in simpatija navdušuje in podpira pri domoljubih!
Za Idrijo bomo precej bliže 3. septembru, ve-likej narodnej notranjskej slavnosti. In pri tej smo se na vse kraje od bele Ljubljane do juga, od desne do leve tako obširno angažirali, da zavisi od nje vspeha dober del naše narodne Časti. Stoj torej možko vsak in dosledno svojej moči in prevzetej nalogi! Maudat nalaga dolžnost in dana beseda pripenja moža!
Cela krajina notranjska čaka mej upom in strahom tega dneva. A da storimo vsak svoje, za-tonil bode v veliko korist našej slovenskej stvari, v pošten prid „Naroduemu Domu" in v živ dokaz našim slepim nasprotnikom, da nam je v istini za omiko, napredek in blagostanje svojega naroda. Na svidenje! D oran.
Iz Ptuja 20. julija [Izv. dop.] „Ravnoprav-nost je garantirana vsem narodom v členu 19. osn. postav tudi nam Slovencem". Tako tolažilo se daje vedno našim gg. poslancem, ko potrkajo pri „vsem narodom" pravicnej vladi.
Kako garancijo pa imamo v „praksi", to je v izpeljavi ravnopravnosti ? Na to odgovoriti je nam jako teško, kajti vse naše prošnje so bob ob steno, uraduje se še kakor seje uradovalo pred 18. aprilom t. 1. ravno tako, kakor bi se ne bil izdal nikakeršen ukaz. — Z veseljem pa smo v včerajšnjem „Narodu" čitali, da se v Celji vrši v istini prava ravnoprav-nost, slovenska vloga reši se slovenski, s slovenskimi strankami se zapisniki pišejo v slovenščini, isto tako se godi z nemškimi vlogami in z nemškimi strankami. Vzdihnili smo ter dejali sami pri sebi, kedaj bodemo doBegli tudi mi. Pri nas se namreč brez male izjeme rešujejo slovenske vloge še vedno v nemščini,  s samo slovenskega jezika zmožnimi
strankami pu se zapisniki pišejo kakor poprej nemški. Mi to ravnanje ter kračenje ravnopravnosti tem bolj obžalujemo, ker je v našem okraji, kj^r prebiva 50.000 prebivalcev le 2500 tacih, ki so pri zadnjem številjenji svojo „Umgangssprache" zaznamovali nemški in ker tej sodniji predseduje obče-čislani jako marljivi okrajni sodnik, a še bolje bi nam dejalo, ko bi hotel glede ravnopravnosti za to skrbeti, da bi se ta tudi v dejanji izvrševala, kar se da prav lehko izvesti. Mi se tedaj nadejamo, da bode tudi v tej zadevi v prihodnje — bolje!
■ s. Sevnice 20. julija [Izv. dop.] („Deutsche rSchulverein.") Ktkkor raarsikam drugam, tako se je tudi k nam priklatila nemška kuga t. j. „deutscher Schulverein". Da ves slovenski svet zve, kako da se je tukajšnja „Ortsgruppe" osnovala, vam hočem povedati. SevniČanje smo imeli dozdaj le dva huda nemškutarja g. Kautschitscha in Smrekarja, potem Še sodnika in sodniškega pristava. S triraz-redno slovensko šolo smo bili dozdaj prav zadovoljni in smo prav mirno in srečno živeli. Lani si je kupil sevniško graščino neki Äusserer, zagrizen Nemec, ki bi nam rad tukajšnjo šolo s silo ponemčil. Pa vse njegovo prizadevanje je bilo zastonj. Da bi se pa otroci vender le nemškega jezika naučili, ustanovil je Äusserer pri nas nemški „Sehuiverein". Udje tega zloglasnega dru>tva so gori omenjeni gospodje; a večina udov obstoji iz Ausserjevih hlapcev in dekel, katerih ima res mnogo. Za te uboge prisiljene ude nemškega „Schulvereina", ki so vsi Slovenci in Slovenke in niti besedice nemški ne umejo, plačuje Äusserer iz svojega žepa mesečnino. Tako se zlorabi naše ubogo ljudstvo. Ker pa še „Ortsgruppe" nijma dovoljenja, nemško šolo odpreti, upamo za gotovo, da nas bode mimsterstvo pred to nemško nesnago obvarovalo. Gospodu Aussererju pa svetujemo, da se naj slovenskega jezika nauči, ako hoče s svojimi posli občevati; zaradi jednega tujca se ne bo nikdar cela fara učila nemščine.
Domače stvari.
— ,(Dnevni red) javnega občnega zbora kranjskega obrtnijskega društva v nedeljo 23. t. m. ob 10. uri v magistratnej dvoranij je sledeči: 1. Govor državnega poslanca g. Kluua o načrtu obrtne postave; 2. Resolucija, ki naznanja želje obrtnikov in 3. Vzprijein novih udov.
— (Gospod Fr. Gerbič,) cenjeni naš rojak in pevec, imenovan je profesorjem na konser-vatoriji v Lvovu. Blagemu možu, ki nij mogel v svojej domovini dobiti delokroga, ki pa je vselej mej nami nabral si lepih zaslug za probujenje narodne zavesti, na tujem pa glasil ae v slavo slovenskega imena, — čestitamo prav iz dna srca o tej veselej novici, da mu je odmerjeno tako lepo mesto v bratih Poljakih!
— (Umrl) je po kratkej a mučnej bolezni na svojem domu v „Zgornjik Pirnicah" pri Medvodah (fare Smieduik) nadepolni mladenič France II u-jan, dijak 7. latinskega razreda, v 19. letu svoje dobe, včeraj zjutraj ob 3/*G. Pogreb bode v soboto zjutraj. Pokojnega priporočamo v blag spomin vsem znancem in prijateljem, posebno  pa dijakom.
— (Gospa Marija Drenik) razstavi vezenino in drugo v njeno kupčijo spadajoče blago, predno je pošlje v tržaško razstavo, na ogled si. občinstvu in sicer v stanovanji (Kongresni trg, 14. II.) v nedeljo in ponedeljek od 9.—12. ure do-poludne in popoludne o 3.—6. ure. Vstopnina po 10 novcev za „Narodni Dom".
— (Predmete za tržaško razstavo namenjene,) katere je g. J. Mathiau včeraj in predvčeranjim v kolizeji postavil na ogled, prišlo je gledat na stotine ljudij. Vsi so bili polni hvale o dovršeno umetnem delu in hnem ukusu ter se uvedli, da bode Ljubljana s temi izdelki odlično zastopana.
— (Poučovalui kurs za orglavce) v Alojzijevišči, prirejen od cecilijanskega društva, bode se vršil od 24. popoludne ob treh do 29. julija. Obsezal bode nauk o koralnem in figuralnem petji ter petji po številkah, iz harmonije o trizvoku, iz liturgije in zgodovine cerkvene glasbe. Udeležniki
se bodo tudi učili nove maše g. A. Foersterja: „S. Jacobi Ap." ter ob jednem videli, kako se mora dirigovati. Koncem poučevalnega kursa bode poskus-nja orgljarskih šolarjev, h katerej so uljudno povabljeni vsi prijatelji cerkvene glasbe. Uže lani, ko smo imeli prvikrat poučevalni kurs, prišlo je bilo lepo število gg. poslušavcev, ki so bili z njim prav zadovoljni; letos jih pričakujemo še več in še večjega vspeha.
— (Mrtvih rib,) mej njimi jako velikih, bilo je včeraj dopoludne videti na stotine v Savi, pri nekdaj Gregoričevem malimi pod Šmarno Goro. Ribiči navajajo kot uzrok to, da v tovarnah na Go-ričauih in v Medvodah vlivajo v vodo razpuščene, ribam strupene kemikalije. Zakupniki ribštva v Savi vložili bodo proti vodstvu društva „Leykam Josefa-tnal" pritožbo na c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani.
— (Razpisane učiteljske s 1 u ž b e: ( Druzega učitelja na dvorazrednici pri Devici Mariji v Polji. Plača 400 gld., prošnje do 31. julija t. 1. — Na dvorazrednej Ijudskej šoli v Bohinjskej Bistrici služba druzega učitelja s 40O gld. na leto in preklicljivo nagrado tiO gld. Prošnje do 25. avg. t. 1.
— (BKmetskiprijatel"), ki se je porodil v Celji iz nezakonske matere nCillier Zeitung", priuaša, kakor poroča „Slov. Gospodar", polno torbo lažij, jezik pa je po celjsko-uemčurskej šegi „pisel s u 11 e a , p i s e l f 1 a j š, p i s e l bindiš, pisel tajč."
— (Razstava.) Zadnji petek je imel izvrše-valni odbor za razstavo sejo. Tajnik Bujatti je bral natančno poročilo o vseh stavbah, pripiavah in tro-ških za uje. Po odborovem proračunu, če se primerijo troški z gotovimi dohodki, ostane najmanj 12.000 gold. dobička.  Ta svota se porabi v priredbo raznih svečanosti). — Nadalje je odbor po daljšem posvetovanji sklenol,  živinsko  razstavo  opustiti! Povod tega nepričakovanega sklepa je ta, da se je premalo razstavnikov živine oglasilo, kar prav obžalujemo. — Odbor je tudi konečno določil, da »e razstava otvori, kakor stuo uže pisali,  1. avgusta. — Te dni je poslalo mnogo razstavnikov svoje zastopnike v Trst, da poslano blago spravijo na odrejeno mu mesto in ga  nadzorujejo.   Uže zdaj se vidi na tržaških ulicah dokaj tujcev. — Hrvatska bo na tr-žaškej razstavi prav vrlo in lepo zastopana, iz vseh krajev   hodijo poročila, da razstavi najboljše obrt-nisko poljedelske proizvode. Napravila je tudi lasten in   krasen praviljon   v  staro-hrvatskem  zlogu, ki je zbog  lepote Tržačane   osupnil, da  ga  vsi vprek hvalijo, kar je ua čast hrvatskemu imenu. Zgradbo sta  postavila hrvatski   arhitekt   g. Bole   in vse-učiliščui profesor g. dr. Kršujavi; zastopnik Hrvatske  pa  je  pri   razstavi   mdoljubui   veletržec g. Mate Polic.    — Slovani,   ki   mislijo  priti gledat razstavo, naj prihod tako vravnajo, da se lehko vde-ležu velike svečanosti, katero priredi 10. septembra pod pokroviteljstvom Njeg.  ces.  visokosti ceciarje-viča Rudolfa stoječe „delavsko podporno društvo", ki blagoslovi  svojo zastavo. — Ogrski oddelek toži, da ima premalo prostora, Če tudi je poprej 192 Q m. odstopil avstrijskemu oddelku, zato pa misli napraviti posebno galerijo. — C. k. vladni komisar za bos-niško razstavo je tudi uže prišel v Trst ter začel svoja dela, ta razstava bo v poslopji št. I. Orijen-talski muzej  bo imel popolnoma opravljeni turški salon.   Tržaško   razstavo odpre nadvojvoda Karel Ludovik osobno.   Cesarjevič in visoka njegova soproga jo obiščeta najbrž v začetku septembra, cesar in cesarica pa v drugej polovici meseca septembra.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Praga 21. julija. Profesorji „pemske" (böhmisch) pravoslovne fakultete objavljajo izjavo, v katerej mene, da je urejenje državnih izpitov po naredbi 27. junija najprimernejša izvršitev cesarskega odločila od 11. aprila 1881.
London 21. julija. „Daily News" pišejo: Angleška vlada je tega mnenja, da je Porta s svojo izjavo, da je zdaj pripravljena udeleževati se konference, odbila povabilo, naj pošlje vojakov v Egipet. Od strani Angležev odpošlje se tedaj nemudoma ekspedicijska vojska v Egipet,
z nalogom, da se kedivu zopet pridobi avtoriteta in se čuvajo mejnarodne pravice.
Aleksandrija 21. julija. Arabi sklical je skupščino paš, ulemov in dostojanstvenikov, da se določi, se li more pri prijateljskih razmerah kediva z Angleži ubogati poveljem, da se ustavi oboroževanje. Skupščina sestavila je komisijo v pretresovanje vsega, česar kediva dolžijo.
Carigrad 21. julija. Poslaniki povabili so Porto, naj se udeleži  konference v soboto.
Odbor Glasbene Matice v Ljubljani je v svojej seji dne 14. julija t. 1. soglasno sklenil ustanoviti glasbeno šolo in sicer za petje, klavir in gosli. Šola za petje je namenjena odraslim moškega spola, šola za gosli dečkom od 8. do 12. leta, šola za klavir pa mladini obojega spola od 8. do 14. leta.
Nauk bode brezplačen.
Starši, ki žele svojo za glasbo sposobno deco pošiljati v to šolo, naj se oglase vsaj do 8. avgusta t. 1. v pisarni Glasbene Matice (Bleivfeisova hiša pred škofijo št. IG v II. nadstropji) in sicer prve 3 dni v tednu od 1. do 2. ure popoludne; gospodje pa, ki se hočejo vpisati v pevsko šolo, naj se oglase ob nedeljah in četrtkih ob istej uri.
Slavna uredništva pa naj blagovole ta razglas v svojih listih ponatisniti.
V Ljubljani, dne 21. julija 1882.
Za odbor Glasbene Matice: Fr. Ravnikar,
prvosednik.
Darila za „Narodni Dom".
Prenesek   .   . . (J. Valentin Grčar, restavratčr v ljubljanske) čitalnici, za julij.......
Par četrtošolcev v Ljubljani.....
Stava Knez-Grčar . v.......
„Sokol" v Opočnč v Cehah.....
Darila, nabrana po p. n. go-sp cm a G ras Belli in Mu mi k v Ljubljani:
G. Tutna Zupan (60 gld.
v lednem letu) za julij
1889 ...... ö BfW, — kr.
Gspde. Josipina Arce . Gospa Marija Turk . . Gospa Amalija Fabian
G P. Urh.....
G. P. Flis.....
G. Urbai......
G. A. fvbasek (za zdaj) G. A. Zamejec (za zdaj)
G. J. Mam.....
G. J. Vole.....
Gospa M. K.....
(!. 1\ Schmitt .... G Anton .lentl   .   . .
G.. ll>er......
(Jospa (J. Nek rep . . Gsptlč. Marija Podkraj-
fiek.......
Gg. Sehussnig & Weber G. Anton Scliuster . . Gospa M. K.....
Gospa Orešek .... Guspa Ana Ilofhauer . G. Pauschin .... G. Oroslav Dolence . . G. dr Kapler ....
G. K rejci.....
G. Gerher Matija . . . G. Tainbornino   .   . .
G. Kirbisch.....
Gospa Marija Drenik . G. dr. Jamej Znpancc . Gospmlirinc I iT I . . (!g. Terček & Nekrep . Gspdč. Ann Šinkovec . G. Simonetti ....
3800 gld. 79 kr.
2 „   - „
3 . - „ 1   n   - n
b     m     -H m
6	n
i	n
20	n
60	n
16	n
4	n
50	»
50	n
10	n
10	n
5	n
5	n
6	n
2	n
2	n
5	n
2	it
2	jI
l	n
1	n
o	
2	n
5	71
5	n
1	n
2	n
20	n
1	B
3	11
100	JJ
6	n
r>	9
2 2	n n
V k upe	
Vku	1"'
405
4216 gld. 7i> kr.
Meteorologično poročilo.
A. V LJubljani:
Dan 1	Čas opazovanja	Stanje | barometra v mm.	Temporat ura	Vetrovi	Nebo	Mo-krimi v inui.
17. julija	Ob Liri zjutraj ob 2. uri popiludna ob 9. nri iTeiir	730*34 nn. 73061 mm. 732-34 mm.	-f 22-2°C -f- 25-4° C -j- 20'6° C	slaboten jiiiroiahud slaboten J«V'...-.lllM.| slaboten jiisoznliod	oblačno deloma jasno jasno	0-00 mm. dežja.
18. julija	ob 7. ari tj nI raj »b 2. uri popoludne ob 9. iri itefer	73626 mm. 73650 mm. 738 '66 mm.	i lo.cor slaboten + jngoahd + 27-B« C + yl.8oC; •Uwj" 1 jniromiod 1		jasno jasno jasno	0 00 nun. dežja.
19. julija	ob 7. uri ijatraj ob 2. nri popoludne ob 9. nri mier	74201 mm. 741-03 mm. 741-25 mm.	+ 180"C + 26*8° C + 20-2° C	slabotna burja slaboten izhod Rlabotcn rzhod	jasno jasno jasno	0 00 mm. dežja.
20. julija	ob 7. uri zjutraj ob 2. nri popoldne «b 7. uri Ziffer	740-27 mm. 737-33 mm. 737 23 mm.	-f 176°C + 27-9°C 4-21*6° 0 i i	slaboten gorenje« zmernn burja brez-retrije	jasno jasno jasno	0 00 mm. dežja.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk je ostal na vzhodu jednak, na zahodu se je pa precej močno vzdignil; vsled tega jo bil precej nejednakomerno razdeljen in je znašal razloček mej maksimum in minimom 1050 mm. Vetrovi so postali veled tega nekoliko močnejši; sploh so pa prevladovali severni in zahodni vetrovi nad južnimi in vzhodnimi. Temperatura je ostala precej jednak a, nekoliko nad norinalom; razloček mej maksimom in minimom je znašal 11-0° C. Nebo je bilo večinoma popolnem jasno, vreme suho, stanovitno in vroče.
Tujci:
20. julija.
Pri Motni: Goseh t Dunaja. — Sekula iz Ljubljane. — Maurer iz Celovca. — Pola iz Trsta. ■— Kleyle iz Gradca. —
Pri Itlallei : Grof Attems iz Gradca. — pl. Vesteneck iz Novega Mesta. — Rose z Dunaja. — Ungar iz Litije. — Gozani iz Kranja« — Winde iz Prage.
Pri bavarNkem dvoru: Feyl z Dunaja.
X^io.xxa.jsls:a. borza
dne 21. julija. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta......... 77 gld. 35 kr
Srebrna renta .... ..... 78   „ —
Zlata renta.......... »6
1860 državno posojilo....... 131
Akcije narodno banke....... 829
Kreditne akcije......... 825
London........... 120
Srebro ............ —
Napol.............. 9
C. kr. cekini........... 5
Državne marke    .       .... .58
4% državno srečke iz 1. 1854    250 gld. 120
Državne srečke iz I. 18U4 .   .    100   „ 172
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta .   . 95
Ogrska zlata punta 6°/0...... 1 19
.     *•/....... 89
„      papirna renta 5U/U..... 87
5°/^ štajerske zemljišč, odvez, oblig.  .   . 104
Dnnava reg. srečke 5°/0    .   .    100 gld. 114
Zemlj. ohč. avstr. 4,/t°/( zlati zast. listi  . 120
Pnor. oblig Elizabetine zapad. železnice 99
Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 10i'>
Kreditne srečke.....100 gld. 176
Rudolfove srečko.....                        10   „ 20
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120   „ 122
Trainm\vay-društ. velj. 170 gld. a. v. .   . 225
10
80
60
35
55 67 80
70 15 90 10
60
35 50
50 60 60 75
V Lesc ali
bode v nedeljo 23. t. m. v Wuohrerjevej gostilni
splošna veselica s plesom,
pri katerej bode svlral oddelek vojaško godbe pešpolka Velikega kneza Mihaela v novo odprtem salonu. Vstop nina je za gospode 5u novčičev. — K obilnej udeležbi vabi
Janez "VVuchrer,
(478—2) gostilničar.
Mazilo za lase!
Po prof. dr. r»itrm.
Jedno naj bo Ij-ili sredstev da se prostor, kjer raso lasje, otrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lewk in se uporablja z gotovina vspehom pri tisočih.
1 lonček za dolgo časa Mamo «0 novcev prodaje pravega le lekarna ..pri samorogu", v I. j u li i j anl na Memnem trgu. (467—1)
Hiša se proda,
nova, s 4 sobami, z živinskim hlevom in s 470□« obseza-jočim vrtom, na opekarskej cettti v Trnovskem predmestji «t. 7. Na polovico plačila bi se nekoliko časa počakalo.
(388—12) Janez Tnršič.
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri vporabljanji
Kothejeve zobne vode
1 steklenica :'.."> kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. ■» wx
umirov. dvorni založnik v Modlingu (144—21) pri Dunaji, vila Kothe.
V Ljubljani dobi se jedino le pri lekar ji Jul. pl. Trn« koezj ji in v vseh lekarnah, droguorijah, pariemerijah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem.
Marijjnceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihne-nje kislo podiranje, iči-| panje, katar v želodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pšeuo in slez, zoper zlatenico, g njun in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina i/, želodca), zoper krč v želodoi, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, j etrah in zoper zlato žilo.
Lekar C. It r arij* Kremsior, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kiiko so rabi, Btane Igor 93 kr
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Presirnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Pergmann. V Pob t o j ni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekaiiia Michael Gugltelmo. V Celji: lekar J. K u p te r s c h m i e d. V K r a n j: lekar I) r a g. S a v n i k. V Kamniku: lekar .1 o s i p Močnik. V Radovljici: lekar A. vR oblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VOrnomlji: lekar Ivan Blaže k.
W*T Svaritev! Ker se v zadujom času naš Izdelek posneiulje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pasi naj se osohito na ta znamenja: Pravi' Miu-ijinc.eljske krp-Ijice za želodec morajo imeti v sk'cinco vtisnein- li<-sede: Echte Mariazeller Magentropfen — F>rady & Dostal — Apotheker, sMeiica mora biti zapečatena z našim originalnim pečutom, na navodilu za rabo in na zavitku, na k.iterem je podoba Marijinceljske matere božje, moia biti poleg^ te podobe utisueno sod-nijsko spravljeno varstveno ziiaiueiije in zavoj mora biti z»peč..ten z našim varNtvenim zaaine-njeui. Izdelki podobnega ali iste;;.i imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji tako! naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—45)
¿4
vzujemua zavarovalnica za življenje na Dunaj i.
Ustanovljena Stanje konec 1881. leta:
Zavarovan kapital v 25,151 policah
gld. 2*,< 100.0«)()
Rezervni fond.....„ 5,188.159
Izplačanih za 1. 1881    .   .    „ 403.943
Izplačanih izza ustanovi jenja čez gl. 7,000.000 Dpbiček za 1. 1881 .   .   .   .   „ L58.190
('isti dobiček (100°/0') razdeli bc vsako leto mej članove in za leto znaša ta
22",,  letne premije.
V zadnjih 0 letih povrnilo se je po čez 20°/0 premije.
Za naročila priporoča se
glavna agentura za Kranjsko
v Ijjubljaui. Mestni trg 14, II. nadstr.
(478—1)       H3. 5£<3grier*.
I •
I
./ JI
najliciljNC vrste
v steklenicah po 1100 gramov gld. 1 in po 400 gramov 40 kr. Naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju kupila. (451—2)
Izdnteli in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiakarneu.