List 34.
Gospodarske stvari. Gosenice na zelji — grozna letošnja nadloga.
Gospod dopisnik ij. Bučke prosi „Novic", naj bi povedale pomoč zopei »gosenice na želji, kterih je letos toliko, da so vveč krajih žepopolnoma pokončale zelje.    Prava poljska nadloga so.
Svetuje se mnozih reči, ktere naj se p o tre sej o na zelje, ali s kterimi naj se poškropi. Ali kakor je z vodo zmešani petrolej potrjen, da pomori mnogovrstni mrčes, tako nevaren je zelju, ako ostro to olje pride do srca zelnega.
Tako je gospodar v veliki stiski, ker v taki silni nadlogi, kakor je letos sem ter tje, ne pomaga nič, kadar je tega mrčesa na milijone. Tukaj je pomoč skor tako nemogoča, kakor ob ognji, kadar že cela hiša gori.
V tacih okoliščinah, kakor so gospodarji letos, ne vemo jim boljega na srce položiti, kakor to, kar so „Novice" 1856. leta pisale. Naj bi ponovljeni poduk ne bil klic vpijočega v puščavi! „Novice" so takrat to-le svetovale:
„Koliko škodo napravijo gosenice marsiktero leto zelju (kapusu), znano je vsakemu gospodarju in vsaki gospodinji. In spet letos je bilo tega požrešnega mrčesa v nekterih krajih na kupe. Obirali so jih, pa pridno dan na dan je bilo treba jih obirati in pokou-čevati; če ne, ni tudi obiranje nič zdalo.
In vendar imamo dosti gotov pomoček, večkrat potrjen in tudi v „Novicah" že priporočan — pa Bogu bodi milo! da so dobri sveti tolikrat glas vpijočega v puščavi. Danes se bere kaka reč, jutri je že pozabljena. Potrebno se nam tedaj zdi, še enkrat in sedaj, ko so požrešne gosenice gospodarjem in gospodinjam v spominu, od konopelj govoriti po besedah „Frau. BI." Morebiti si bojo pridni gospodarji in gospodinje zapomnili to za drugi čas.
Konoplja je pomoček — pravi ta časnik — kteri stori, da ni treba gosenic na želji obirati. Poskušalo seje marsikaj že, trosilo in škropilo po zelenjadi, pa vse vkup nič ne pomaga. Ali ni tedaj najpametneje, da se gospodarji poslužijo takega pomočka, kteri metulje od zelnikov odganja, da ne zasirjajo jajic, iz kterih se zlezejo požrešne gosenice. Tak pripomoček je k o n o p 1 j a. Omotični konopni duh odganja metulje, da ne letajo okoli, kjer konoplja raste. Z malo rečjo je tedaj po-magano. Nič druzega ni treba storiti, kakor med gredami, kjer je zelje, vsejati nekoliko konopelj, ktere na tem mestu kaj rade rastejo. Da pa konoplja prepozno ne doraste, ampak da je že takrat, kadar zeljni metulji okoli frčijo, tako doraščena, da puhti iz sebe metuljem zoperen   duh,   se   mora  sejati  dosti   zgodaj,
tedaj, kakor je kraj in letina, ali brž iz začetka meseca rožnika (junija) ali sred tega meseca ali proti koncu. Ako vtakne gospodar na kakih 10 čevljev sak-sebi konopljenega semena po zelnikovih gredah, more si svest biti, da ne bo metuljev blizo in potem tudi gosenic ne bo."