M.
b. b.
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC«
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko» gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno : Din. 100'— Pozamezna številka 10 grošev.
Lelo VI.
Dunaj, 3. marca 1926.
Sl. 9.

Vabilo
$
i
i
9
9
!
!
I
J
na
občni zbor
„slov. kršč. socijalne zveze za Koroško"
v četrtek, dne 11. marca dopoldne ob 10. uri v Celovcu
s sledečim sporedom:
1.	Poročilo odbora.
2.	Govor : «Družinski duh v naših društvih".
3.	Volitev odbora.
4.	Slučajnosti.
Vsako društvo naj pošlje vsaj dva zastopnika!
K najobilnejši udeležbi vabi ODBOR.
Koroški deželni zbor.
Dne 22. februarja so se skoro po enomesečnem počitku zopet pričele seje deželnega zbora, da spravi v prvi vrši proračun za leto 1926 pod streho. Predsednik dr. Fattinger otvori sejo in pravi, da je več predlogov raznih poslancev postalo brezpredmetnih, ker so se med tem izdale nove naredbe in postave. Med drugim pride do razprave nujni predlog poslanca Klopp-Vogelsang-a, da se sprejme postava za pospeševanje gradnje, ki se na sledeč način utemeljuje:	Žalostno gospodarske razmere
imajo svoj razlog v pomanjkanju vsake nove zidave. Zidanje bi poživilo druge obrti, opekarne, tovarne za cement in apno bi zopet deiovale in zaposlovale več ljudij. Še je nekaj ljudi, ki bi mogli zidati, a nočejo tega storiti,
ker jim -zakon ne da dovolj veselja in opore. Pravi boj proti pomanjkanju stanovanj se vodi samo s pomočjo privatne gradnje in na ta način bi dobili brezposelni delo, brezstrešni stanovanja in gradbena obrt možnost do zaslužka.
Načrt tozadevnega zakona pravi, da so vse zidane zgradbe, ki se dovršijo v teku pri-hodnjih 5 let oproščene 30 let vseh sedanjih in prihodnjih deželnih in občinskih davkov. Tudi stavbe, ki se že delajo, a še niso končane, naj uživajo iste ugodnosti. Načrt se je odkazal finančnemu in gradbenemu odseku.
Inž. Schauer predlaga, da se naj pospešuje v naših vodah ribja reja in pravi, da bi 5000 hektarjev vodne površine, s katero razpolaga Koroška, dala 7 milijard dobička na ribah. (Kmetijstvo pa že sedaj toži, da ni kupce za živino. Op. ur.) Priporoča se, da še nadalje ostane v veljavi prepoved o točenju alkohola (žganja) ob sobotah in nedeljah. Se sprejme.
Naslednje dan se je razpravljalo o proračunu. Glavni poročevalec dr. Lemisch poroča o gospodarskem položaju. Povdarja, da sc na žalost ni zmanjšala kriza in da je industrija slejko prej podvržena dragim bančnim kapitalom, in če industriji ne gre dobro, trpita obrt in delavstvo. Poljedelstvo je podvrženo kolebanju tržne cene. Ako pride le ena ladja z žitom iz Amerike, je cena že drugačna. Prvi aktivni činitelj našega gospodarstva je les, a tudi tukaj je izvzemši papirne industrije zastoj in ostane tako dolgo, dokler se ne začne v Nemčiji zidati, kamor se spravlja naš les. Poleg tega obstoja velik uvoz živeža in ta bo tudi v bodoče ostal, akoravno poskušajo profesorji dokazati, da si Avstrija sama lakho pridela živež. Ti računi so napačni, ker sestoji gospodarstvo iz ljudskega premoženja. To premoženje pa se je po vojni znatno zmanjšalo, od 25 na 19 in pol milijarde zlatili kron za Avstrijo.
Premoženje Koroške se je prej računalo na 1 milijardo zlatih kron, sedaj pa samo na toliko šilingov, torej na enega prebivalca 2700 S. Zveznih davkov plačuje Koroška 15 in en pol milijonov S. Normalni proračun v mirni dobi je znašal 7 milijonov zl. kron. Od teh od-
pade na posredne in neposredne državne davke 1 milijon, tako da se je 6 milijonov plačalo deželnih davkov ali 15 zl. kron na osebe (22 S). Sedanji proračun pa potrebuje 11 milij. S, ali na osebo 30 S. Občinskih doklad se računa na osebo 10 S, proti 6 v mirni dobi, k temu še pridejo socijalna bremena.
Ena oseba mora plačati na davkih sledeče:
v mirni dobi sedaj šilingov
državi.................86	130
deželi................. 22	30
občini.................7,5	10
soc. bremena ...	2	12
skupaj................117	182
Upoštevati se mora še nekaj za zlučajnosti, da odpade na osebo okrog 190 S javnih oddaj ali 7 /o.
Po proračunu ostaneta zemjiški in mezdni (Lohn) davek ista, hišni davek se je lanskega leta podvojil in znaša 618.000 S.
Novi deželni davki.
Finančnemu odboru se je prvotno predložil načrt, in naj dežela zapleni 40% občinskih davkov% V teku razprave v odboru se je prišlo na 20% in ker tudi za ta predlog ni bilo mogoče 2la večine, se je sprejel predlog večine, po katerem se občine delijo po številu duš in tem primerno različno obdačijo. Občina mora oddati od osebe:
do 500 prebivale. 501—1500 1501—3000 3001—5000 Crez 5000
2	S (25 občin) 9000
3	„ (167 obč.) 151.000
4	„ (53 obč.) 110.000
5	„	(9	obč.)	33.782
6	„	(5	obč.)	66.744
S
»*
»»
IV2 milnj. S
Proračun za leto 1926 potrebuje 17,058.711 rednih izdatkov, ki so kriti s 16,482.700 S; torej znaša nekteri primanjkljaj 575.801 S in poleg tega rabi dežela še 1,346.700 izrednih izdatkov.
PODLISTEK
Reberški Ožbej:
Zadnji vitez Reberčan.
Zgodovinska povest.
(Nadaljevanje.)
In zalili so zdatno večerjo, si brisali prste IX) obleki, kajti prtov niso imeli in se naslonili udobno v svoje sedeže.
„Da, Ivan, če bi bilo vsak dan tako,“ meni oče, „bi bilo nam dobro, a žal, vedno ni tako.“
„Kaj pa vam je, oče.“ vpraša Ivan že malo rudeč od vina, „ali zopet menihi kaj hočejo?"
„Da in tudi ne,“ pravi oče zamišljen, pa v stiskah smo, denarja ni, posestva so večinoma zadolžena, posodi nam nihče kaj, dohodkov pa tudi nimamo dosti."
„Tako je," pritrdi žalostno Krištof, „vidim, da dobiva oče sive lase. posebno kar nam je umrla mati Agata, ki je znala dobro gospodinjiti."
„Škoda za njo," vzdihne sin Ivan, „bila je dobra mati, a premalo smo jo spoštovali. Sedaj moramo gledati, kako bomo shajali."
„Veš kaj," pravi oče naenkrat razveseljen, kakor bi mu šinila rešilna misel v glavo, »ženiti se boš moral, Ivan, gospodinjo potrebujemo."
»Oženiti, to je lahko reči," pravi zategnjeno Ivan, „a koga?"
»Za to je že preskrbljeno," meni oče, »določeno je, da ti prevzameš posestvo. Saj cesar bo v to privolil, ko si mu sedaj storil uslugo, nevesta pa je tam v Bilštanju, saj jo poznaš."
»Kaj, Manica, to bi naj poročil," se začudi Ivan.
»Nikar nič ne premišljuj," prigovarja oče, »bogata bo, saj je njen brat v svoji prismuknje-nosti šel v samostan in stari Nikolaj te ima rad in želi to zvezo."
»To se sliši prav prijetno," meni Ivan, »samo če se ne bo Manica kujala, ako jo bom jaz zasnubil."
»Kaj na tem, mora te vzeti. Kar stari Nikolaj zaukaže, to se mora storiti," pravi oče oblastno.
»Ni napačna misel. Manico sem vedno rad videl, in mislim, da ji bom všeč. Postave ni-
sem najslabše in vitez sem tudi," pobaha se Ivan.
»Tako je prav, Ivan," pravi veselo oče, »trčimo na srečno bodočnost."
»Živela Manica!" zavpijejo vsi že vinjeni, kajti vrč je bil že skoraj prazen.
»Kakor hitro se odpočiješ," nadaljuje oče, »se odpraviva proti Bilštanju. Jutri ima pri nas opravke Črni Hanej in temu sporočim, da pridemo na važen obisk in naj bosta oče in Manica doma."
»Dobro, oče," vzklikne Itan, »ta misel mi ugaja. Videl bom lepo nevesto in kar je glavno, bogata je, moja mora biti. Slišal pa sem, da se suče okoli nje oni mlečnozobi Manfred iz Podgrada; naj se le predrzne, dal mu bom spomin za vedno." In zakrohota se v pijanosti, da bi človeka spreletela groza, in oči se mu zasvetijo od želje po maščevanju.
Ura v zvoniku cerkve sv. Jerneja je odbila v zategnjenih udarcih dvanajstvo uro. Na vasi je bilo že davno vse mirno, saj podložnik trpin ima utrujene ude od trdega dela in sladko spanje je edina njegova uteha na tem svetu. Baklja nad mizo je dogorela, spraznili so kupice in poiskali ležišča. Oče je odšel v stransko kamrico, brata Ivan in Krištof pa sta se
Načrt postave za pristozbine pravi, da bi dežela pri prepisu ali prenosu posestva zahtevala 100%, to je tedaj, ako se posestvo sodnijsko prepiše med živečimi, n. pr. od očeta na sina. Oproščeni so oni, katerih premoženje pri prenosu ne doseže višine od 200 milijonov kron: 40% ostane od tega občini, 60% pa deželi.
Nato se otvori glavna razprava, v katero poseže kot prvi soc. dem. Lora, naglašajoč, da se vzame občinam v svrho kritja proračuna denar in se nikakor ne ozira na to, da imajo občine tudi socijalne dolžnosti. Ako misli dežela, da se ne sme naprtiti ljudstvu novih davkov, se moti, ker bodo to morale storiti občine in se jim vzame s tem možnost, zboljševati ceste, zidati i. t .d. Njegova stranka bo iz teh razlagov glasovala proti proračunu in njegovem kritju.
Dr. Rokitansky (kršč. soc.) omenja, da se je pri sestavljanju proračuna oziralo na kulturne, gospodarske in socijalne razmere dežele, ki so na žalost slabe. Kriza obstoja v vseh državah, posebno pa pri nas, ker je industrija vsled izgube dežel po vojni zastala. — Poljedelstvo se mora pri vprašanjih kredita prijeti spet svojih hranilnic, ki najlažje in najceneje pomagajo. Posebno važnost zavzema vzgoja mladine na kmetih in priti mora s pomočjo pouka tako daleč, da ne bo potrebno kupovati mleka in mlečnih izdelkov izven dežele.
Namestnik dež. glavarja Leer povdarja, da se morajo pritegniti občine k kritju proračuna, ker je znano, da imajo nekatere občine precej denarja in ne znajo ž njim pravilno in koristno razpolagati. Gradnja hiž ne pomaga gospodarstvu, ako nazaduje industrija, trgovina in obrt. Mi smo morali pritegniti občine, da ne propade proračun in da morejo obstati učitelji, na-stavjenci, bolnišnice. Nastali so med temi izvajanji burni medklici od strani soc. demokratov. Nastopilo je še več govornikov, ki so se pobijali v nekaterih manj važnih točkah, in nato se je prešlo na razmotrivanja posameznih točk proračuna.	(Dalje prihododnjič.)
Dohodninski davek.
Približuje se vedno bolj čas, ko bo treba za odmero dohodninskega davka napraviti pri davčni administraciji v Celovcu ustmeno ali pismeno napoved o dohodkih preteklega leta. Kdor napravi to napoved pismeno, mora izpolniti vsaj predpisani glavni formular za napoved dohodnine, sicer se na napoved nič ne ozirajo. Večji kmečki -posestnik, ki bi hotel napraviti natančno napoved o vseh dohodkih in stroških pri'svojem posestvu, bi morali izpolniti tudi še razne predpisane priloge k tej napovedi in sicer -prilogo o dohodkih iz lesa in polja, prilogo o dohodkih od hiš. ako ima kako stanovanje v najem dano, potem prilogo od raznih podjetij, ako ima kak mlin, trgovino ali kaj sličnega. Vseh prilog je šest in sicer za vse mogoče slučaje. Tudi vrednost lastnega stanovanja
spravila v kot, ugasnila luč ter se vlegla na medvedove kože.
Luna je priplavala izza .legartovega vrha ter obsevala skoz odprto okno oba brata v čarobnem svitu. Nekaj časa sta se še premetavala po tleh, potem pa je pričalo enakomerno smrčanje, da sta dolga not in zaužito vino storila svoj učinek.
III.
Roka v roko sega,
Srce k srcu sili.
Jenko.
Med Staro goro in Mnihovcem je globoka vdolbina, v katero se stekajo mnogoštevilni bistri studenci v vedno boli naraščajoč gorski potok, ki se preriva skoz skalovje in skače črez pečine v šumečih penah in hiti, da pride prej ko mogoče v dolino in se združi z mogočno Dravo, da v njenem spremstvu napravi dolgo pot, dokler se ne zgubi v valovih Črnega morja.
Diven je ta kraj in nudi toliko gorske lepote. V ozadju te vdolbine se dviga ponosni sivi Obir visoko k nebu in gleda prezirljivo druge vrhove, kajti on je poglavar vseh drugih zelenih višav, le njemu pristoja siva brada golih skal.
mora davkoplačevalec postaviti med sprejem-ke ali dohodke.
Dohodninski davek se postavno plačuje od resničnih dohodkov tekočega leta, ker pa ti dohodki tekom leta še niso znani, se pa ta davek plačuje po višini dohodkov prejšnjega leta. Posebni dohodki kakor dedščina ali oni od prodaje lesa in slični pridejo še le prihodnje leto v poštev. Tudi tirja v tem slučaju davkarija navadno še leto potem davek od cele svotc, tedaj nanovo tudi od dedščine ali večje prodaje iesa, treba je tedaj v tem oziru paziti. Pri uradnikih in marsikaterih drugih se letni dohodki lahko ugotovijo, najtežja pa je ta zadeva pri kmetijstvu. Eden kmet gospodari dobro in ima tudi še srečo, drugi zopet gospodari slabo in ima zraven še razne nesreče.
Vse dohodke iz zemljišča in seveda tudi stroške natančno zapisati, to je kmetom tako-rekoč nemogoče. Kajti po tiskani prilogi bi moral dotični natančno povedati, koliko je imel sejane rži, pšenice, ovsa, detelje, posajenega krompirja, zelja itd., potem koliko mu je vse to obrodilo, koliko je prodal, tudi od sadja in mošta, živine, kuretine, mleka, sira jajc, strdi, lesa, da celo smole, ali če je komu kaj takega podaril, nadalje koliko ie porabil med letom in kolike zaloge so mu še ostale. Vse to natančno zapisati in sicer tako. da bi bilo veljavno tudi pred davčno oblastjo, je skoraj za vse kmete nemogoče. Ravno tako nemogoče pa je davčni oblasti, da vse take zapisnike nadzoruje in vsakoletne računske zaključke pregleda. Za to je tudi premalo davčnega osobja. Zaradi tega pa napravi davčna oblast za dohodke iz kmetijstva vsako leto nek gotov ključ, po katerem te dohodke čisto priprosto in hitro izračuna. Ako prizna kdo več dohodkov, kakor bi jih bilo po tem ključu, je davčna oblast seveda zadovoljna, ako pa manj, pa se na to v obče ne ozira. Kajti kmetje imajo dolžnost, da pametno in dobro gospodarijo, v nasprotnem slučaju pa so sami krivi, da imajo manj dohodkov. Davek se jim pa predpiše po določenem ključu, tedaj nekako po tisti višini, kakor da bi bili prav dobro gospodarili. Davčni ključ pa napravi davčna oblast .sama in sicer po višini skupne svote, ki jo mora za ta davek iztirjati. Višino davkov pa seveda ne določi davčna oblast, ampak deželni in državni poslanci. Ti dovolijo vsako leto razne izdatke, potrebne in večkrat tudi nepotrebne, v enaki meri morajo pa po davkih tudi poskrbeti za vpokritie teh izdatkov potrebni denar.
Rad bi navedel še ključ za izračunanje dohodkov iz zemljišč, pa se merodajne osebe o tem menda še prepirajo. Kdor te dohodke naznani po omenjenem ključu, temu prej omenjene tiskane priloge ni treba izpolniti. Kdor na glavni formular ali na prilogo ne more vse napisati, kar bi davčni oblasti rad naznanil, lahko to stori na posebni poli. Povdariti je tudi treba, da se sme med izdatke postaviti samo tiste stroške, ki so potrebni, da se dobijo dohodki,
Tam, kjer se spusti Bilštanjski potok skozi ozko odprtino naenkrat v globok prepad, da se pokaže v vsem svojem siiaiu bel kakor gorska vila in osvežujoč, je na desni strani mogočna skala, ki je že sama obsebi kakor trdnjava od treh strani nedostopna in le proti zapadu odprta.
Na tem mestu so sezidali plemiči bilštanjski (Wildenstein) mal grad, ki je ponosno gledal v divno Podjunsko dolino, katero obdaja kakor srebrn pas reka Drava, ki se počasno in tiho privije skozi zelene loge iz Rožne doline in se pritiska ob vznožju Škrbine in hiti dalje med zelenimi polji iz krasnega Korotana, da sc čim prej senči v ozki kotlini med Pohorjem in strmim Kozjakom.
Grad ni bil obširen; imel je štirioglat stolp, v katerem je bilo več sob, nad njimi pa majhen prostor za čuvaja, ki je pazil, da se kak nepoklican ne približa gradu. Poleg stolpa je bila mala stavba za posle iiv nizko gospodarsko poslopje ter nižji stolp, katerega spodnji prostori so služili za jetnike, zgornja soba pa je bila tudi določena za ječo vitezov. Celo poslopje je obdajal visok zid s hodnikom na notranji strani, da se je moglo od tam odbijati morebitne napade ljutega sovražnika.	(Dalje sledi.)
kakor n. pr. plača za posle, davki, asekuranca žita in poslopij, poprava plotov poslopij itd. Par pa porabi davkoplačevalec sam za se in svojo družino, to ne spada med te izdatke. Ako se dohodki naznanijo po omenjenem ključu, se vsaj plača za posle ne sme odšteti.
Zopet razdelitev Avstrije. Vsenemški du-; najski list „W. N. N.“ si je dal brzojaviti iz Londona, da hoče Mussolini vsekakor izvesti ; svojo grožnjo in pri prihodnji dobri priložnosti odgovoriti na propagando za združitev Avstri-; je z Nemčijo s tem, da bo vpadel s svojo vojsko na avstrijsko ozemlje in razdeli! Avstrijo. Londonskim diplomatskim krogom je menda znano, da je Mussolini vprašal v Prago in Beograd, kako stališče zavzemata vladi k razdelitvi Avstrije (Jugoslaviji bi imela pripasti Koroška, Češkoslovaški koridor do Adrije, Dunaj pa bi postal mednarodno mesto). Obe vladi sta baje poslali odgovor, ki na polovico soglaša z italijanskim načrtom, za drugo polovico pa ga odklanja. Dalje pravi Mussolini, da se ne boji Društva narodov in je uverjen, da se Anglija v to zadevo ne bo vmešavala. Kvečjemu bi prišlo do male vojne v tirolskih alpskih dolinah ...
Dr. Ninčic v Rimu. Največ zanimanja je v preteklem tednu zbudilo nenadno potovanje jugoslovanskega zunanjega ministra v Rim k Mussoliniju v spremstvu italijanskega poslanika Bordrera. 2e dalj časa se je ugibalo, zakaj dr. Ninčic tako pogosto zahaja h kralju in Pašiču. Vlada je o odhodu naznanila le toliko, da se bosta dr. Nitičič in Mussolini posvetovala o položaju, ki je nastal v Evropi po locarnskem sporazumu. Poset pa ima menda globje jedro. Nemci so namreč Mussolinija vsled tirolske nemške manjšine hudo razjezili, da se je začel od Nemčije odtegovati in usmeril zunanjo politiko v drugo smer, četudi mogoče proti nji ne bo zavzel naravnost sovražno stališče. Baje se sklepa nova zveza med Jugoslavijo, Italijo in Francijo — dr. Ninčič je šel tudi v Pariz — proti Nemčiji, ki vedno bolj dviga glavo. 8. marca bo namreč sprejeta v Društvo narodov in od tedaj ne bo več premagana država, marveč polnopravna tovarišica vseh ostalih evropskih velesil. In kot taka se bo brez-dvomno poslužila vseh svojih pravic in vseh možnosti, da provede svoje načrte. Nemčija bo stremela za tem, da doseže združitev z Avstrijo in da se nato na meji ob Karavankah in na Tirolskem postavi po robu Jugoslaviji in Italiji, tam gori ob Renu pa svoji glavni nasprotnici Franciji. Združitev vendar ne bo tako lahko izvesti. Vsaj je sam Mussolini rekel, da bo korakal s svojo vojsko preko Brennerja, ako se pokaže potreba. Velesile bodo prej dovolile razdelitev nego priklopitev. Sicer pa se bo šele polagoma izvedelo, o čem sta razpravljala oba državnika. — Beograjska skupči-na razpravlja že dalj časa o proračunu za leto 1926/27. Posamezne seje so zelo viharne. Vzrok temu je pogosto minister Radič, ki dela vladi tudi drugače neprijetnosti s svojimi govori v raznih krajih. Vlada se nahaja vsled tega takorekoč v neprestani krizi in se mora na vse strani opravičevati. Na ugledu država s tem ne pridobiva. — Ze dalj časa se mudi v Ameriki finančna komisija, ki ima urediti odplačevanje dolgov. Uspehov doslej še ni imela, ker so ameriški finančniki menda preveč zaposleni s proračunom. Po dosedanjih vesteh bi bili pogoji za Jugoslavijo zelo neugodni. Upati je, da pride do zbližanja in sporazuma.
Razvoj ponarejevalske afere na Madžarskem. Preiskovalna parlamentarna komisija, katero je madžarski parlament izvolil, da preišče ponarejalsko afero, je končala svoje delo ter objavlja poročilo, ki je zelo obširno ter se deli pravzaprav na dva dela: poročilo vladne in poročilo opozicijske skupine. V preiskovalno komisijo so bili namareč izvoljeni poslanci vladnih strank in opozicije; ker se niso iz umljivih razlagov mogli ujediniti, sta obe skupini sestavili različna poročila. Vladna skupina ugotavlja pred vsem krčevito, da ni vlada v nobeni zvezi s ponarejevalci ter da je storila v polni meri svojo dolžnost. Poročilo opozicije ostro kritizira vladno postopanje. Ugotavlja,
da je Bethlen pravzaprav sokrivec ponarejevalcev; prijatelski krog minisrskega predsednika je zapleten v afero. Dalje izpolnjuje Poročilo podatke, katere je izdala policija v poteku preiskave ter ugotavlja malomarnost madžarskih oblasti, predvsem policije in državnega pravdništva, ki je celo preiskavo vodilo samo na videz. Poročilo omenja tudi ponarejanje češkoslovaške valute. Končno poziva opozicija vlado, da naj odstopi, kajti če se ie pod njeno zaščito in z njeno vednostjo nad eno leto pripravljalo ponarejanje tujih valut, vlada nima sedaj pravice niti je zmožna vršiti preiskavo in kaznovati krivce. Obtožbo proti Ponarejevalcem lahko dvigne samo vlada čistih rok, kar pa sedanja nikakor ni. Obe poročili sta vzbudili splošno pozornost. Razprava o tem bo razkrila še marsikatero zanimivost.
Položaj v Grčiji. Grški diktator Pangalos je izdal odredbo, da se naj osnujejo izredna prekosodišča, ki bi naj zasledovala razne osebe, ki so bile v zadnjem času obdolžene veleizdaje in nasilnega ogrožanja miru v državi. Breozobzirni nastop diktatorja napram veni-zelistom opravičuje vlada z odkritjem zarote, ki je bila zasnovana na obširni podlagi. Policija je zadnje dni pozaprla več uglednih oseb, katerih imena pa se čuvajo v tajnosti. Med a-retiranimi je veliko višjih oficirjev, ki so bili odpuščeni iz vojske in med temi je tudi general Gerandas, bivši vojni minister. Vlada je razglasila, da je vodja upornikov proti diktatorju Pangalosu, polkovnik Plastiras, ki je baje pobegnil pred preganjanjem s potvorjenim potnim listom v Švico. Nadalje razglaša vlada, da je prevratni poskus popolnoma udušen, vsi kolovodje so pod ključem in odpremljeni na bojni ladji iz Ealerona na nek otok v Arhipelagu. Ime tega otoka drže vladni krogi v strogi tajnosti.
Dvomljiva zmaga romunske vladne stranke. Romunska liberalna stranka je doživela z občinskimi volitvami, katere je razpisala samo iz vzroka, da preskusi svojo moč, precejšnjo razočaranje. Po dosedaj znanih izidih ni dosegla večine, katero je pričakovala. Opozicija je zmagala v mestnih občinah in osvojila si je tudi 30 odstotkov kmetskih občin. Vladno časopisje radi tega previdno molči o volitvah ter samo naglaša, da je opozicija pogorela, dasi je združila v svojih vrstah tudi komuniste in Žide. Ce se pomisli, kak pritisk je izvajala vlada in s kakimi sredstvi je dosegla na deželi večino, Potem je razumljivo, da bi vladna stranka popolnoma 'mopadla, če bi bile volitve svobodne. V mnogih občinah so zmagale tudi kompromisne liste, katere vlada kar samoumevno prišteva k svoji večini. Na vladno spremembo potek seveda ne bo vplival, četudi bi bilo želeti, važen je pa za ojačitev opozicije, ki bo imela sedaj oporo v boju proti vladni skupini.
DOMAČE NOVICE
Naše pritožbe. Politično in gospodarsko drštvo za Slovenece na Koroškem je predložilo Pretekli teden deželnemu zboru odnosno prito-žitveni komisiji slediče pritožbe: odpust iz službe in obrtne koncesije, ljudsko štetje 1923, jezikovno vprašanje, Narodni dom v Dobrli vasi. S posameznimi pritožbami se bomo še bavili.
Galicija. Preteklo nedeljo je vse govorilo samo o dogodku, ki se je pripetil g. Božič Josipu v Encelni vasi. Imel je brejo kravo, ki že 14 dni ni mogla na noge in je ta dan poginila, ker ni mogla povreči. Mrtvo tele so iz krave izrezali in se niso mogli načuditi, kako se narava igra. Tele je namreč imelo na enem vratu dve glavi, troje ušes, štiri očes in seveda tudi dva gobca. Ko se je ta novica raznesla, je dobilo tele mnogo obiskov, ker vsak je hotel to izrednost. Nagačena glava bi vsekakor spadala v muzej.
Angleščina na naših gimnazijah. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, s katerim se pre-nreja dosedanji način poučevanja tujih jezikov na gimnazijah. Od šolskega leta 1926/27. dalje Postane v štirih višjih razredih gimnazij angleščina obligaten učni predmet. Poučevalo se bo tedensko po dve uri, namen tega pouka pa je, seznaniti naraščaj v srednjih šolah z modernim jezikom, ki mu prinese v življenju ve-
like koristi. Odlok, ki uvaja angleščino kot obligatni predmet, pa govori tudi o možnosti drugega jezika, ki je pač dopusten po uvidevnosti ravnateljstev v posameznih zavodih. Vendar povdarja ministrstvo, da se ravnateljstva srednih šol kolikor mogoče drže določila glede angelščine. Ni pa še določeno, če odpade mesto na novo uvedene angleščine pouk kakega drugega jezika, ki se je dosedaj obvezno predaval.
Celovec. V okinčani dvorani magistrata se je vršila dne 26. februarja volitev novega župana. Starostni predsednik inž. Breisach ugotovi prisotnost vseh občinskih svetnikov in jim naroča, vestno izpolnjevati svoje dolžnosti, vedno delovati v prid mesta in varovati nemški (!) značaj mesta. Nato se je vršila volitev z listki. Prof. Wolsegger dobi 24 glasov, inž. Pichler 11. Zvoljen je torej prof. Wolsegger (velenemec), ki nato priseže v roke dež. glavarja. V svojem govoru povdarja, da hoče služiti vsem slojem prebivalstva in jim pomagati, kjer je pomoč potrebna, nepristransko hoče delovati v prid mesta, dovršiti, kar je začel v prejšnem času in napraviti Celovec središčem političnega, gospodarskega in nacijonalnega (!) življenja. Prvi županov namestnik je dr. Ro-kitansky (kršč. soc.), drugi inž. Pichler (soc. dem.).
Sele. Človek bi skoraj ne mogel verjeti, pa vendar se je zgodilo. V pondeljek 22. febr. zvečer so našli domači pri kmetu Hajnžu pod Babo v hlevu človeka, vsaga krvavega in onemoglega. Ni mogel skoro nič govoriti, gotovo od prestanega strahu, in čisto onemoglega. Bil je Andrija Čačič, rodom Hrvat iz Jugoslavije, 20 leten mladenič, ki je že enkrat delal pri zgradbi nove ceste v Selah in je sedaj zopet hotel semkaj priti iskat dela, ali pa se je hotel odtegniti vojaški dolžnosti, kdo ve? Ker ni imel denarja in ne potnega lista, jo je z enim tovarišem Kranjcem mahnil na Koroško kar čez snežene planine. Ko se je pa spustil tostran čez Babo, ga je gotovo odneslo in se je valil kakor hlod po trdem snegu, ki mu je raztrgal kožo na glavi in rokah, da je imel na glavi le malo zdravih mest. Kako daleč ga je neslo, se ni mogel spominjati, gotovo pa več sto metrov navzdol. Čudno, da je sploh ostal živ. Kje je ostal njegov tovariš, ni vedel. Ali se je ponesrečil do smrti ali pa je šel nazaj. Orožniki niso mogli o njem dobiti nobenega sledu. Ubogega ranjenca so prepeljali v Borovlje k zdravniku, ki ga je obvezal, nato pa so ga z rešilnim avtom spravili v Celovec v bolnišnico, odkoder bo moral, ko bo zdrav, pač zopet nazaj v svojo domovino. Gotovo se pozneje pač ne bo upal več po zimi kolovratiti po naših sneženih visokih gorah.
Št. Vid v Podjuni. (Dostavljanje pošte.) Od 1. marca naprej se bo tudi v našem okolišu začela dostavljati pošta na dom, in sicer v pon-deljkih, sredah in petkih v vasi: Spodnje Vina-re (Lazar), Vesele, Št. Primož, Gluhi les, Na-gelče, Rikarja vas, Mlinče, Pogrče, Gornje Vi-nare, Horce in ob cesti ležečim hišam Ramenske gore. To odredbo bo prebivalstvo gotovo z zadovoljstvom pozdravilo, ker so doslej došli ljudje običajno le v nedeljah na pošto, da je tuintam ležala kar cel teden v uradu.
Škocijan v Podjuni. (S pošte.) Vedno bolj se uvaja na Koroškem hvale vredna misel o dostavljanju pošte na dom. Tudi v našem poštnem okolišu se bo od 1. marca naprej raznašala pošta trikrat na teden, in sicer v pon-deljkih, sredah in petkih: Mala vas, Samožna vas, Gorce, Sreje, Srče, Peračija, Št. Lorene, Goreča vas, Straža vas, Piskrče, Ždinja vas, Selo, Klopinj, Spodnje Vinare, Žamanje, Lan-cava in Grabalja vas.
Tinje. Ustanovila se je družba, ki bo izkoriščala tinjsko blato, ker vsebuje železni minij, znano sredstvo proti rji. V Žrelcu je moderno upravljena tovarna, ki z najnižjimi stroški pridobiva minij, in ker je jako po ceni in praktičnega pomena za konserviranje, se upa, da bo podjetje cvetelo.
Št. Vid v Podjuni. (Poroka.) V podružni cerkvi v Mokrijah se je 8. svečana vršila poroka in sicer strogo po cerkvenih postavah in v prav krščanskem duhu. Janez Robas, posestnik v Hodišah je peljal k poročnemu oltarju
Mohorovo Micko, sestro čg. župnika Starca. Na domu je bila nevesta pozdravljena od 24 članic Marijine družbe iz Dobrle vasi in sprejela kot poslovilni dar krasno podobo v okvirju. Po prvi sv. maši je imel brat neveste krasen nagovor, blagoslovil je zakon in med njegovo sv. mašo sta šla k sv. obhajilu oba novoporo-čenca in vse družbenicc Marijini družbe, ki so tudi med mašami jako lepo prepevale. Pri pojedini v hiši neveste so iste Marijine hčerke zepele več pesmi in domači župnik je imel bolj obširno napitnico, v kateri je slikal vzorno in gostoljubno družino Mohorovo in klical božji blagoslov na odlični zakonski par. Tudi ni se pozabil tiskovni sklad. Prav veselo je bil, čeravno ni bilo ne plesa ne muzike. Takšnih porok bi imelo biti več, drugih pa manj. Na duši in telesu zali Mohorovi Micki in njenemu uglednemu ženinu pa kličemo „Mnogaja Ijeta! Živio!“
Borovlje. Dne 11. februarja smo spremili k zadnjemu počitku gospo Heleno Prister v starosti 60 let. Živela je s svojim možem 35 let skupaj v najlepšem zadovoljstvu. Rajna je bila zavedna Slovenka ter povsod v naših vrstah. Bodi ji zemljica lahka!
Škocijan v Podjuni. Zvonovi so spet zapeli žalostno in ubrano mrtvaško pesem blagi in pošteni krščanski Slovenki pd. Cimperni-kovi materi Mariji Ruh iz Podgrada. Od blizu in daleč jo je spremljalo ljudstvo na njeni zadnji poti v soboto dne 20. februarja. G. župnik se je poslovil od rajne in prosil navzoče starše, naj po njenem vzgledu lepo vzgajajo svoje otroke. Škocijanski cerkveni zbor je dobri ženi zapel ganljive žalostinke.
j GOSPODARSKI VESTNIK 1
Sefa deželnega kuUumega sveta dne 22. januarja 1926.
(Nadaljevanje.)
Poročilo odseka za negovanje rastlinstva.
Nadz. Frank poroča: Pospeševanje umetnega travništva se je nedaljevalo. Vsako leto se napravijo ob kaki obljudeni poti vzorni travni vrti (Musteranlagen). Leto navrh se prirejajo kurzi o travništvu. Taki vrtiči so se napravili minulo leto v zgornji Melanski iu Dravski dolini. Ljude se začenjajo zanimati za umetne travnike in kupujejo vedno več travnega semena, četudi je pomanjkanje denarja hudo. I 1919 se je naročilo 30 met travnih semen, 20:50, 22:180, 23,250, 24:360, 1925:450 metercentov! To je izreden uspeh in dokaz, da so koroški kmetje zapopadli pomen travništva. To je tudi dokaz, da kmet ni tako zaostal, kakor nekateri ljudje kriče.
/Kmejte tudi začenjajo v veliki meri pridelavah sami travna semena, ki jih potrebujemo. Milijarde dajemo za ta semena v Francijo, (Nemčijo in Češko, ki bi lahko ostale doma, ko bi se kmetje bolj za to zanimali in pripravili več travnega semena sami na trg. Letos smo dobili že cel vagon travnega semena in to leži že v hramu kulturnega sveta oz. družbe za pridelavanje rastlin. Nabavili so se stroji za čiščenje semen, ki so stali 250 milijonov. Zdaj se tu v Celovcu čisti seme, kmet ga doma samo preveje in vpošlje. Julija i avgusta mesca se semena vpošiljajo, in zavod ima časa za šiščenje. Cetrtinko tega, kar potrebujemo, pridelujemo že v deželi. Nekatera teh semen so silno draga: zlati oves se plačuje po 200.000 kron za kilo, tega pa je en kmet poslal 600 kg! V odseku se je razmotrivalo, bi li ne bilo mogoče 1 pridelovanjem semen malim kmetom v planinskih krajih zasigurati rednih dohodkov? Naša semena, ki se pridelajo v višini 1000 m in višje, so posebne vrednosti, ker ne pozebejo. Tako bi se plačevalo ne samo seme, marveč tudi visoka lega. Pridelavanje semen bi postalo pomembno, ko bi ljudje semen toliko pridelali, da bi se mogla izvažati.
Vzgajanje žita in krompirja.
Da se omogoči vzgajanje rastlinstva, se je skušalo izpopolniti posestvo v Sv. Martinu. Treba je vzgajati plemenitih semen iz domačih vrst, in v to se potrebuje časa. Tudi v naprednih državah izbrana semena niso padala z zvezd. Zdaj se rastline vzgajajo v Sv. Martinu, doseglo se bo kaj v teku let. Tisto velja za vzgajanje na Litzlhofu, Tan-
cenbergu, Wolfsbergu in pri Hoprijanu. A te šole nimajo vsega, kar bi potrebovala v ta namen in prositi se bo morala deželna vlada, da se potrebno nabavi, in učitelji morejo uporabiti česar so se učili.
Poskušavanje raznih semenskih vrst.
S poskuševanjem se je posrečilo dobiti krompir, ki je res rodoviten „Parnasia“ daje na hektar •12-^200 centov več nego druge domače vrste. Tudi vrsta „Alma“ se obnese. Ljudje so pa postali izbirčni in hočejo na mizo okusnega krompirja, zato se bodo prihodnje leto delale poskušnje z rumenim sočnatim krompirjem.
Z žitnimi semeni se je napravilo 272 poizkusov; poročil je došlo 140, od katerih se je dalo porabiti 97. V drugih slučajih so se kmetje zmotili. Iz teh poizkušenj se je prikazalo, da so vse vrste zimske pšenice, ki so se poskušale, boljše kakor domača. Vrsta „Baiernkdnig“ se je najbolj obnesla, torej zahteva napredek, da se ljudstvo mesto domačih poslužuje teh vrst za seme. Pri rži se dela vegatacijska izkušnja najprej v šolskih vrtih; vsake vrste se razseje kakor v vrtu pol kile. Vrste, ki so se v vrtu obnesle, se naroče v večji množini in vsako šolsko posestvo obseje s tem semenom malo polje. Kar se tu zopet obnese, se potem pošlje ljudem v poskušnjo za razširjanje i{iPropaganda-versuche). Te vrste so torej že dve leti na preizkušnji. Od rži se obnesejo vrste: Schlogler, M ò 1 k e r in O 11 e r b a c h e r rž. Druge vrste, ki jih kmetje cesto sami naročujejo in Nemčije, so vse za nič. Kdor jih je naročeval, je imel veliko škodo (n. pr. grof Goess). Poizkušnje z ovsem in ječmenom so pokazale, da tuje vrste sploh niso boljše kakor domače. Oves se je obnesel V a 1 rivier 11 e r in O i r s c h b a c h e r, vsi drugi ovsi so dali manj zrnja kakor domači. Rja jih preveč napada. Poiskusi z zelenim gnojenjem so se v do-brolski okolici nadaljevali; za popotni pouk se je potrebovalo 130 dni, o pridelavanju krme se je priredilo 25 predavanj.
Striessnig: Če bomo pridelovali več in boljše krme, se bo dvignila kakovost naše živine. Kmečko gospodarstvo se mora nekoliko prestaviti. Treba je vprašati, kdo redi živino in kdo jo krmi? 'Fisti kmetje, ki hočejo živino rediti, a v svojem gospodarstvu nimajo predpogojev, bodo morali stvar nekolika drugače urediti: tako namreč, da telice in junce tam kupujejo, kjer so boljši predpogoji za živinorejo, sami pa pridelavajo mleko ali pitajo. Z uvažanjem boljših pasem se ne pomaga nic, pasma se zbolša skoz gobec. Ako se mon-tafonska draga pasma ne krmi boljše kakor domača živina, ne daje nič več dobička. Treba je rboljše in skrbneje krimiti.
(Dalje sledi.)
Cene zlata, srebra in novcev. 1 kg čistega zlata 4790 Š, 1 gram Mkaratnega 2,57 Š, 1 g 18kar. 3,30 Š, 1 g 22kar. 4,04 Š, 20kronski zlat 27,80 Š, lOkronski 13,90 Š, lOOkronski 139 Š; 1 kg čistega srebra 162 Š, Skronski novec 3,20, 2kronski 1,22 Š, enokronski 61 g, goldinar 1,65, dvagoldinarski novec 3,30 Š. Te cene so uradne in veljavne za Narodno banko. Privatne banke in zasebniki zamenjajo običajno slabše.
Sejem v Velikovcu 24. II. Prignanih 6 bikov, 89 volov, 24 juncev, 74 krav, 9 telic, 6 telet, 41 živih svinj, 20 zaklanih, 3 koze, 4 ovce, 12 konj. Živine tedaj dosti. Cene: telice 1,10 do 1,20 Š, žive svinje 2,20—2,40 Š, zaklane 2,60 do 2,70 Š, ovce 60—90 g, koze 40—50 g, kloba-sarice 80 g do 1 Š, vprežna živina 1,10—-1,20 Š, pitana 1,20—1,40 Š za kg. Konji 600—800 Š komad. Žito: pšenica 39—40. rž 26—28, ječmen 27—30, proso 28—30. oves 26—28, krompir 10—11 g, deteljno seme 2,60—3 Š kg. Kupčevalo se je dobro.
Mariborski trg. 1 kg govedine 8—9, 1 kg vampov 6—7, 1 kg loja 5—10 Din. 1 kg teletine 12,50—20, 1 kg jeter 12,50—15, 1 kg pljuč 6—9, 1 kg svinjine 10,20—28, 1 kg pljuč 7 do 12,50, 1 kg sveže slanine 18—25, 1 kg papricirane 26—30, 1 kg masti 24. 1 kg krakovskih klobas 36—38, 1 kg debrecinskih klobas 36, 1 kg safalad 26—30,	1 kg hrenovk 32, 1 kg
kranjskih 36. 1 kg goveje kože 14—16, 1 kg telečje kože 22—23, 1 kg svinjske kože 9—10, 1 kg podplatov 60—80. 1 piščanec 10—18, 1
kokoš 40—47,50, 1 raca 50—80. 1 liter mleka 1,50—3, 1 kg masla 35—40, 1 jajce 1,25—1,75. 1 liter vina novega 8—10, 1 liter starega 14 do 20, 1 liter piva 8, 1 liter žganja 35—50. 1 kg jabolk 4—9, 1 kg kave 55—70, 1 kg soli 4,25, 1 m3 trdih drv 150—180. mehkih drv 105—120, 1 q premoga 26—48, 1 kg sveč 20—25, 1 komad glavnate salate 14, 1 kom. endivije 0,25—1, 1 kg kislega zelja 2,50—3, 1 kg kisle repe 2 dinarja.
I RAZNE VESTI j
Praše z osmimi nogami in dvema repoma.
Na južnem Tirolskem je kmetu Jožefu Dejanko vrgla svinja prase z osmimi nogami in dvema repoma. Štiri noge so se nahajale na hrbtu. Izredno zmrcvarjeno prase je imelo spredaj dva normalna uhlja, poleg repov na zadnjem koncu pa še dva. Prase kot oravo živalsko čudo je vzbudilo v vsi okolici velikansko zanimanje. Podjetni kmet je pobiral posebno vstopnino in s tem v nekaj dneh nabral par lepih tisočakov. Končno je prispela iz mesta živinozdrav-niška komisija, ki je prase preštudirala. Komisija je seljaku prase odkupila in mu odnesla tudi svinjo, ki je povrgla zmrcvarjeno mrcino. V Bocnu so nestvor kakor tudi svinjo na živi-nozdravniški kliniki natančno pregledali in ker je prase med tem poginilo, tudi secirali, nakar so ga zopet sestavili in nagačili za muzej.
Luč brez sence. Neki francoski inžener je izumil svetiljko, koje posebnost obstoji v tem, da je njena luč brez sence. Svetlobna telesa, ki svetijo brez sence, so sicer učenjakom že dalje časa znana. Tudi Boenigenovi žarki ne mečejo nikake sence. Za novo svetiljko je porabil inžener električni tok posebno velike napetosti. Žarki njegove svetiljke prodro človeško telo, les in tanko kovinasto ploščo. Svetloba brez sence je vsekako velikega praktičnega pomena za kirurgijo. Nova iznajdba se bo dala s pridom porabiti v cinkografiji, ker bi znatno pospeševala proizvajanje klišejev. Luč nove svetiljke ne hladna in potemtakem samo sveti in ne greie.
Avtomat za izdajanje voznih listkov so
postavili na postaji podzemeljske železnice v Berlinu. Vozni listek stane 15 pfenigov, dosedanji avtomati pa sprejemajo le novce po 10 pfenigov. Sestavili so avtomat, v katerega je treba vreči dva novca po 10 pfenigov, pa vam da vozni listek in 5 pfenigov nazaj. Koliko ljudi je bilo prej pri blagajnah, da poslužijo občinstvo! To je tudi vzrok, da brezposelnost narašča, ker so ljudje tako presneto praktični.
Po amerikansko. V deželi vseh možnosti je izumil nekdo aparat, ki zbudi potnika na postaji, na kateri namerava izstopiti. Veliko ljudi se vozi s predmestnimi železnicami na delo in z dela domov in večkrat se pripeti, da kateri zaspi in se pelje postajo dalje. Da to prepreči, je pritrdila ena njujorških železniških družb nad sedežih male aparate, ko potnika zbudijo, ko vlak na dotični postaji obstane. Aparati so tako narejeni, da ga potnik lahko uravna na katerikoli postajo, kjer pozvoni in pokaže razsvetljeno ime postaje.
Več pove Rok Pinkelnik,
Jončko v Tolstem vrhu pošta: Griffen.
63 arov zemljišča se
bajta
9sled starosti posestnika se odda ob Srbskem jezeru
v najem 20
hiša z dobrimi zemljišči in lepimi stavbami.
Pri hiši je precej sadja. Redi se lahko 8 glav živine. Najemniku se prepustijo na željo 2 kravi ter 2 telet In vse gospodarsko orodje.
Natančnejša pojasnila daje Matevž Rainer v Logi vasi, p. Vrba ob jezeru.
Za spomladansko sezijo nudimo:
umetna gnojila	24
cement najboljši vrste gips za gnojenje sadna drevesa pljuge U W 7 in 5 ravnike pete
ter različne kmetske potrebščine.
iužnokoroška gospodarska zadruga v Sinči vasi.
@®@©^)©©^©©©©©©©©
Društvo „Zvezda“ v Hodišah
priredi veliko igro	i&
Kristusovo trpljenje
po lepem besedilu, kakor se rabi v Ober-ammergau, v Šmiklavžu pri Hodišah v dneh 21. marca, 28. marca in 5. aprila.
Če je 21. marca slabo vreme, se igra 25. marca, 28. marcai in 5. aprila. — Če je tudi 28. marca slabo vreme pa se igra še 11. aprila. — Ob slabem vremenu se ne igra.
Igra se začne vsakokrat ob pol dveh popoldne.
Vstopnina S 1*50, za šolarje S 1*—.
Brez spremstva šolarji nimajo dostopa.
Na veliko udeležbo vabi	ODBOR.
Vabilo 22
na igri
Razvalina življenja
in
Kmet in fotograf
kateri priredi Izobraževalno društvo „Gorjanci“ iz Kotmare vasi,
dne 7. marca ob 3. uri popoldne v prostorih Delavskega doma v Podljubelju.
K obilni udeležbi vabi ODBOR.
Vabilo
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Podravljah r. z. z n. z., ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. marca t. L ob 2. uri popoldne v smislu § 35 zadružnih pra- j vil v Podravljah hišna štev. 1.
Dnevni red :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Čitanje računskega zaključka za 1. 1925.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrditev računov.
5.	Sklepanje o porabi čistega dobička.
6.	Sprememba pravil.
7.	Volitev načelstva in nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
K zanesljivi udeležbi vabi vse člane
17	načelstvo.
Lastnik : Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik : Žinkovsk^ Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. —
Tiska Lidova tiskarna Ant. Machšt in družba (za tisk odgovoren Jos. Žinkovskj'), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.