192
i Method". Za prilogo „Vojteha" je pisal jzvirne spise in kot kaplan je spisal celo množico jedrnatih propovedi, ki so bile objavljene v letnikih „Kazatela" (1874—1880). L. 1864. je bil Prihoda posvečen za duhovnika ter je postal kaplan v Gbelih, kjer je deloval 14 let pri skromni letni plači ICO gld. Polovico te vsote je dobival iz cerkvene blagajne in polovico od c. kr. patronata, ki mu je to plačo odtegnil vsako tretje leto po volitvah, ker je Prihoda vsakokrat pripeljal vso občino glasovat za Slovaka Radlinskega. Prihoda je bil prvi, ki je v skališki okolici ustanovil „Čitaci spolok". Svoj prosti čas je posvetil čebelarstvu. V tej panogi gospodarstva je postal strokovnjak ter je spisal mnogo člankov in razprav iz te stroke za slovaške časopise.
Dr. Gustav Beehenter. 20. avgusta so Slovaki pokopali v Kremnici dr. Gustava Beehentera, najstarejšega, če ne zadnjega svedoka prvega novodobnega zgodovinskega in hkrati družabnega in literarnega gibanja, imenitnega deja-telja v dobi slovaškega kulturno-narodnega in političnega preporoda. Ime Beehentera se je prvič pokazalo v javnost 1. 1848., ko je mladi dijak na medicinskem oddelku dunajske univerze vstopil v dijaško legijo in je pisal Ludevitu Šturm v „Narodnie Slovenske Novinu" prve svoje vrstice. Le-ti kratki dopisi in opisi takratnih dunajskih dogodkov že kažejo spretnega pisatelja in izvrstnega slovaškega stilista. Samo škoda, da ni Beehenter več književno deloval. Težavni zdravniški poklic, osamelost sredi renegatske puščave in menda še druge okolnosti niso dovolile, da bi stal Beehenter med prvimi slovaškimi književniki. Nadarjenosti je imel dovolj. Pisal je največ humoristične povestice pod psevdonimom Laskomersky. Njegov humor je izviren, vsaka beseda je dovtip. Najbolj priča to povest „Lipovianska maša" in „Sebrane žartu a rozmaru". Največ je Beehenter pisal v letih 1860-1880. Umrl je kot 831eten starček.          Fr. Št.
C69653
Naše slike.
Ruski ženitovanjski običaji (str. 149) se vrše s primerno slovesnostjo in raznimi bolj ali manj simboličnimi ceremonijami. Boljari so se tudi v tem oziru že „poevropili",
a stalen je še vedno tudi pri pojedini pop, ki zapoje z globokim basom: „Poslušna bodi možu svojemu!" Darila pri-neso novoporočencema in jih izroče z globokimi pokloni in pesniškimi voščili.
Slike z jugoslovanskih krajev, ki jih prinašamo v današnji številki, so izdelane po izbornih fotografijah našega rojaka frančiškana P. Metoda, ki zna prirodo gledati res z umetniškim očesom. Punat v Kvarnem na otoku Krku leži v slikovitem zalivu jn pred njim plava — romantičen otočič Košljun. Tako čarobno leži tudi Visovac; slap Krke s svojo ogromno vodno silo pa najbrže ne bo ostal nedotaknjen od moderne tehnike, ampak ga bodo skoro gotovo v kratkem porabili za velike gonilne naprave.
Zagrebška stolna cerkev se ponaša s posebno eleganco svojih stolpov, ki se, fotografirana z višine, vidita v vsej svoji lepoti.
Ka 1 va r i j a je delo spodnještajerskega slovenskega umetnika, Jakoba Žniderja, ki živi na Dunaju v prav bednih gmotnih razmerah. Mož je učenec dunajskega profesorja Kundmanna. Skupina „Kalvarije" je v mrliški kapeli dunajske blaznice in hiralnice „Steinhof". Opozarjamo ž njo na našega revnega in pobožnega mojstra, ki si v svoji skromnosti želi vsaj toliko dela, kolikor potrebuje vsakdanjega kruha!
Razmerje s Srbijo se je nagloma izpremenilo. Bilo je že vse pripravljeno na vojsko in vsak dan se je pričakovalo, da počijo puške ob Savi in ob Drini. Pa Rusija je izpremenila svoje sovražno stališče, čez noč se je v Srbiji veter obrnil, bojeviti kraljevič Jurij, se je odpovedal pravici do prestola, bojna stranka je izgubila svoj vpliv in srbska vlada, ki ji načeluje ministrski predsednik Novakovič (str. 189), je sprejela pogoje avstrijske vlade. Vojske med Avstrijo in med Srbijo torej ne bo, a v Srbiji sami je nezadovoljnost z vladajočo rodbino jako velika in ni izključeno, da pride do usodepolnih dogodkov.
Avstrijska poslanska zbornica je izvolila za predsednika dr. Roberta Pattaia, znamenitega krščansko-socialnega politika (str. 189). Bil je doslej nižjeavstrijski deželni odbornik.