APRIL, 1933 AVE MARIA published monthly by The Slovene Franciscan Fathers, VERY REV. BERNARD AMBROŽIČ, O.F.M. Comm. provincial. P. O. B. 608, Lemont, Illinois in the interest of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Cross. Subscription Price: $2.50 per annum Naročnina: $2.50 letno. Izven U. S. A. $3.00 Manager—Upravnik: REV. BENEDICT HOGE, P. O. B. 608, Lemont, Illinois Editor—Urednik: REV. ALEXANDER URANKAR, 1852 W. 22nd Place, Chicago, Illinois Entered as second-class matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on August 29, 1925. 44 AVE MARIA" je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi. VSAK NAROČNIK našega lista je podpornik velike misli misijonstva Jezusovega. Zakaj? Dolarji, ki si jih namenil za naročnino Ave Marije niso vrženi v kot. Kamenčki so za zgradbo Kristusovega duhovništva. Zato je bila Ave Marija ustanovljena, da bi v gmotnem oziru podpirala dijake, kandidate za duhovniški stan. Tvoja naročnina je seme, ki naj nekoč obrodi sad v vinogradu Gospodovem. Koliko je dijakov, ki bi radi študirali-pa nimajo gmotnih sredstev. Samostan v Lemontu je bil zato ustanovljen, da bi bil tudi šola in vzgojevališče idejalnim fantom, ki so si zaželeli službe altarja. Sedaj razumeš. Ave Marija utira pot tem študendom- ' OBENEM SI APOSTOL katoliškega tiska. Vsak mora priznati, da Ave Marija krepko nosi prapor Jezusovega imena,. Ta namen ima, da neti in podžiga in ohranja ogenj vere v srcih katoliških Slovencev. Najlepši namen ima. Kdorkoli je naročen na Ave Marijo, je tudi propagator verske misli. Dolžnost vsakogar je, da Kristusa tudi uči, ne samo priznava. Z besedo, z zgledom, v dejanju. Ave Marija naj bo glasilo temu delu, glasnik apostolstva Jezusovega. NOVEMU NAROČNIKU bom govoril nekako takole, ko ga bom skušal pridobiti za naročbo. Naroči si ta list, že zato, ker je tako P0' ljuden. Ave Marija hoče biti v vseh svojih vrstah priprosta spremijevavka priprostega ljudstva. Povesti, članki vsi od kraja hočejo biti tebi v razvedrilo i" pouk. Rabiš razvedrila na vsak način. Sezi po Ave Mariji, beri njene črtice. Rabiš pa tudi pouka, zlast| v verskih zadevah. Sezi po Ave Mariji. Daje f nauka iz katekizma, liturgije, sv. pisma in drugo. Vei*1-da se boš naročil. Kaj bi ugovarjal in se izgovarjal • STAREMU NAROČNIKU bom pihal na srce tako-le: Glej, da ostaneš dobrotni naš. Toliko let si bil v naši vrsti. Poznaš na*e skupne uspehe, poznaš naše skupne boje in skr''1-Nikar ne odstopi sedaj. Pa četudi so morda časi zelo težki. Stanoviten bodi in ostani z nami. Naročniki so deležni duhovnih dobrot franč. komi-sflrI' jata. — Za naročnike in dobrotnike es bere vsak me9e sv. maša. AVE ARIA Aprilska štev. 1933.— Nabožni mesečnik. -Jubilejni letnik XXV. Srečna družina. Jan. Oblak KAJ JE DRUŽINA? \frfjED pogubnimi pojavi današnjih časov, je najbolj obžalovanja vreden ta, da se one-čaščuje družina. Srce vaših nadpastirjev krvavi nad to nrav-^o bedo! Kajti dobra družina je najzanesljivejšo zatočišče prave človeške sreče! Dobra družina je preimeniten dar božji, je ostanek veselja v raju. Te čiste radosti tudi naš Zveličar ni hotel Pogrešati: tudi on je hotel zrasti pod varstvom svojega zvestega rednika, tudi on je hotel biti °bjeman v naročju najčistejše in največje materine ljubezni. Na besedo svoje matere je storil svoj prvi oudež in njegova poslednja tolažilna beseda s riža je veljala njegovi materi! Predragi! Komur izmed vas je bila dana a milost, da je vzrastel in bil vzgojen v dobri družini, ta se še v pozni starosti hvaležno spominja čistih radosti, ki jih je v njej užil — čeprav le v revni, siromašni kočici! (Iz pastirskega lista čeških škofov leta 1918.) "Vsa moč in cela bodočnost naroda je v rodbinskem življenju. Če je družinsko življenje zdravo in sveto, se nam ni treba bati prihodnosti. Ako se bo pa družinsko življenje in pobožna, čista vzgoja še nadalje izpodkopavala tako, kakor v zadnjih desetletjih, bodo vsi poizkusi ozdravljenja zaman. — Družinsko življenje je vir, iz katerega doteka v ljudstvo blagoslov ali prekletstvo. Ako se ta vir kali, teče vedno več in več strupa v žile naroda. Krščansko družinsko življenje je temelj, ki ga je položila roka božja. Drugega temelja nihče ne more položiti." (Kardinal Bertram). OTROCI IN NORCI GOVORE RESNICO. Gospod učitelj je dal otrokom nalogo: "Na-a družina". "Otroci, pišite vsak o svoji družini, hočete in kakor hočete, kar vas tolaži in ve-71 in kar vas boli." Otroci so pridno pisali. Iz Jihovih nalog podajemo nekaj stavkov, ki jasno 08Vetijujej0 razmere v družinah, i., "Kadar gre mama zvečer v kino ali v gledaje Co> takrat dolgo spi. Potem je velik šunder in k Jaz dobim kruha s surovim maslom in s'adkorja za v šolo, ker mama nima časa, da 1<> a' "kuhala. Ata zmerja in potem gre na de-^,,y^adar atek zmerja, skuha mama za obed, kaj Takrat sem vesel." V našem stanovanju imamo: postelj, mizo, boljšega. omaro, peč, zrcalo in gramofon." "Večer mi je najljubši od celega dneva. Atek gre v društvo, starejše sestre v kino in brat v gostilno. Kadar gre tudi mama proč, nam da potice ali čokolade, da bi bili pridni. Potem gremo k sosedom in se igramo, včasih gremo tudi k vrtiljaku. Ker nimamo denarja, zlezemo nanj tako, da nas nikdo ne vidi. Ko se vrnemo domov, gremo po tihem v posteljo, da bi nas ne slišala mama, če je že doma. "Kadar je ata doma in čita časopise, moramo mi otroci biti tiho." "Narod, ki nima ljubezni za pošteno družinsko življenje, se bliža groznemu poginu." (Kardinal Manning). CENA DOBRE MATERE. f,: Posvečenju nadškofa Stojami je prišla k tisoči ta dan v Olomucu in stotisoči v celi državi S]tofnu dolga vrsta "gratulantov". Ko je nad- in še daleč onkraj mej, se jim je zahvaljeval. v,del to ljubezen, s katero so zrli vanj deset- Zahvaljeval se je tako prisrčno, kakor je samo on znal. Naenkrat pa je postal ves resen, rekoč: "Vi vsi se danes veselite in od mene toliko, toliko pričakujete. Toliko se mi zahvaljujete. In veste, komu se imate pravzaprav zahvaliti? Moji materi. Ta dobra, sveta duša. Ko bi bila zdajle med vami, kako bi se veselila. Toda že dolgo je tega, kar sem jo položil v zemljo. Danes gleda z nebeških višav doli in se raduje z vami in z menoj. Ko bi nje ne bilo, bi danes ne bil to, kar sem. O mati, moja mati." In v njegovih očeh so se prikazale solze. ZRCALO ŽENE. Samo ena ljubezen je popolnoma nesebična, popolnoma čista, popolnoma božja: to je materina ljubezen do otroka. (Jurij Ebers.) Zakoni se sklepajo v nebesih: zato je treba nebeške potrpežljivosti, da ga složno prenašate na zemlji. (Nestroy.) Globoko čutiti, ljubiti, trpeti in se žrtvovati — v tem je in bode vedno obseženo žitje žen. (Balzac.) Najsrečnejše so dežele in najsrečnejše so žene, o katerih se ne govori. (Schiller.) Žena je navadno zadnji prijatelj, ki ostane možu v težki dobi, ko ga je obiskala usoda z bridko preizkušnjo. (Jean Paul.) Ženino srce pozna samo eno srečo na zemlji: ljubiti in biti ljubljeno. (M. Beer.) Ne zlato, ne srebro ne more resnično osrečiti žene, marveč samo zavest in čut, da je ljubljena, in v tem so si vse enake, vzvišene in skromne, bogate kakor revne. (K. Giitzkov.) Žena, ki se često razkazuje, in obleka, ki se čestokrat nosi, izgubita na ceni. (Angleški pregovor.) Ljubezen žene raste z žrtvami. (Paul Koch.) BODOČNOST OTROKA. Počitnice! Le kdor je to doživel, bo umel, kaka radost napolnjuje srce nadepolnega študenta, ko zadnji dan zavija pakete ali nabaše svoje stvari v košček, in potem hajdi na vlak — domov! Poln oddelek študentov nas je sedelo tam, med nami debel mož z rdečim obrazom. Ponosno — zaničljivo je pogledoval po nas, potem pa začel : "Tudi jaz imam doma sina, tako starega kakor ste vi. Toda norec bi bil, ko bi ga dajal štu- dirati in izmetaval denar za njegovo študiranje- Rajši mu nalagam tisti denar v hranilnico, in ko i bo odrastel, bo dobil petdeset tisoč. Petdeset tisoč, pomislite. In kaj boste imeli vi? Polno glavo, pa prazne roke!" In mož je zadovoljno pljunil, mi smo pa molčali ter preudarjali, kdo ima večjo ljubezen, ali on ali naši starši. — Danes je njegov sin pijanec in potepuh. — POGANSKI FILOZOF KRATES je rekel: "Hotel bi stopiti na najvišjo točko mesta in z vso močjo klicati: Meščani! Kaj mislite? Ves svoj čas zapravljate, da zbirate bogastvo svojim otrokom, zanemarjati pa njih dušno izobrazbo, kakor bi bilo važnejše zapustiti jim zaklade nego čednosti." In sv. Janez Zlatoust je zapisal: "Starši, ki hranijo za otroke bogastvo in jih slabo odgajajo, so podobni človeku, ki pušča svojo hišo, da se poruši, okrog nje pa napravl.1a krasen vrt, ali človeku, ki uničuje svoje zdravje in si daje šivati sijajno obleko. PRIPRAVA NA ZAKONSKI STAN. Kdor se namerava posvetiti določenemu stanu, je prav in koristno, da se nanj dobro pripravlja. Pripravlja se lahko tako, da obiskuje strokovno šolo ali primeren tečaj. Najvažnejši stan za človeštvo je zakonski stan. Žalostna resnica pa je, da se najmanj pažnje posveča pripravi na ta stan. Ko je bil Emanuel Ketteler leta 1858 imenovan za nadškofa v Moguncu, je imel v cerkvi sv. Hedvike v Berlinu poslovilen govor. Rekel je med drugim tudi tole: "Nočem vas pri slovesu ganiti do solz, pač pa vam hočem spregovoriti o predmetu, ki se mi zdi najvažnejši za blagor vaših duš, Po mojem prepričanju je poglavitno zlo naše dobe, poglavitni vzrok nenravnosti in razuzdanost mladine brezbožnost, s katero mladi vstopajo v zakonski stan. Zato hočem govori1-' o svetosti zakonskega stanu. Je-li dandanes v tem oziru kaj boljše? Obno va krščanskega družinskega življenja je najboJ pereče vprašanje današnjega časa. Zato so pred svetovno vojsko začeli v Nemčiji prireja posebne duhovne vaje kot pripravo za zakons stan. V stanovskih premišljevanjih in nauk1^ se pri teh vajah vceplja v srce mladini spoštova nje pred svetostjo zakona, da bi se usposobila Pošteno pripravo na stan, ki je za človeško družbo tolike važnosti. Niso pa te duhovne vaje samo za zaročence, marveč tudi . za one, ki še nimajo znanja. Pisma pričajo, kako koristne so take duhovne vaje mladim ljudem. "Zelo sem srečen v zakonskem stanu," piše udeleženec, "za Bogom dolgu jem zahvalo za to največ eksercicijam." Med v°jsko je pisal bivši udeleženec duhovnih vaj: 'Pet let je od tega, kar sem bil pri vas na duhov- nih vajah. Po vojski bom prvi, ki bo zopet prišel. . . Rajši bi hotel umreti nego prelomiti zvestobo, katero sem obljubil pri oltarju." "Ko bi bile te vrste eksercicije znane pred dvajsetimi leti, premnoga družina bi bila danes srečnejša." Rektor Heinen iz M. Gladbacha trdi: "Te duhovne vaje spadajo med najvažnejša podjetja današnjega dušnega pastirstva." SENCE. Poznani družino, v kateri še ni bilo prepira toed možem in ženo. Rad bi bil zvedel, kako, s kakimi sredstvi se je to doseglo. "Veste, častiti gospod, najino sredstvo je prav enostavno. Na dan poroke sva se dogovorila, da se bodeva samo v Pondeljek prepirala. In ko včasih že grozi vi- har na najinem družinskem nebu, poreče eden ali drugi: "Ti, danes ni pondeljek, pustiva to!" In kadar pride pondeljek, je stvar že pozabljena in odpuščena, in smejeva se, češ, kako je mogoče, da sva se zavoljo take neumnosti hotela prerekati." ČUDEŽNA VODA. "Častiti gospod, jaz ne morem več prestati °1) strani svojega moža. Venomer se z menoj Prepira, zmerja me in zaničuje, včasih me tudi Pretepa," tako je tožila žena v župnišču- Stari župnik je hitro spoznal, da ni samo mož kriv. Veste kaj? Jaz imam izboren pomoček zoper čudežno vodo. Kadar bo mož začel zmerjati, vzemite požirek te vode v usta in ju držite v ustih, dokler se dodobra ne segreje. Medtem lahko zrriolite kak Oče naš za svojega moža. Odstranil e Je in čez hip prinesel steklenico one vode ter jo ženi izročil. Žena je prišla domov in je vestno rabila priporočeno zdravilo. Čez štirinajst dni je zopet prišla k župniku s prazno steklenico: "Častiti gospod, ta voda je izvrstno pomagala, prosim vas, dajte mi še eno steklenico." "No, no," je odvrnil župnik, "saj vam ni treba k meni hoditi, vodo lahko dobite iz domačega vodnjaka, tudi tista pomaga. In vedite: "Moža pomirite, če na hudo besedo ne odgovarjate s hudo besedo." KAJ ŽKNA PREMORE. Siromašno dekle s hribov si je prihranila kot služkinja nekaj tisoč dinarjev. Obrtnik, mar-in pošten, jo je vzel za ženo. Živela sta Slečno. Kog ju je blagoslavljal. Kupila sta si hišico in nekaj polja. Nekoč so tovariši moža ZaPeljali( da je šel ž njimi igrat karte. Igral je ln dobil. To mu je ugajalo in začel je pogosteje uiti v gostilno in kvartati. Zaigral in zapil je Sv°j zaslužek in prihranjen denar. Žena ga je ljubeznivo besedo opominjala, svarila, pa za-Ko je videla, da besede ne pomagajo, je jel m°lila- Nekega jutra je a zlagati svoje perilo v skrinjo Mož jo gleda vprašuje: "Kaj pa delaš?" "Glej, dragi in toož, r *ala adi tvojega pitja in kvartanja sva obubo- let ' 1,1 Ce naPrej' nama bodo v pol a je laž njihova beseda in resnice ni v njej. Ce-Prav jim je resnica vedno na jeziku, je resnica duhovniku tuja." Druga trditev, drugi ugovor petra Rešetarja. S prstom na čelo, Peter. Učiteljica v šoli uči. Uči računstva, uči pisanja in druge znano-sti in drugo znanje. Plačo ima. Ha. Zato uči, da je dve in dve štiri, ker mora tako učiti. Plača-na je zato. Matematika, računstvo in vsa druga reč je le šolska šara. S prstom na čelo, Peter. Da, katoliški duhovnik mora tako učiti, to-ne radi "šparovca" in banke, temveč ker ga resnica h temu sili. In katoliški duhovniki so Vztrajali tudi takrat, ko ni bilo denarja. Učili So resnice božje in jih še uče in jih bodo učili, pa naj pride nadnje lakota, beda in uboštvo. Ali 8e ni zgodilo velikokrat in se dogaja danes, da uhovniki prejemajo preganjanje in ječo mesto enarja. O zaradi denarja so se izpostavljali •nskim krvoločnežem apostoli in duhovniki pr-1 časov krščanstva, zaradi ljubega denarja so e dali križati, žgati, rezati, suvati, raniti, do . pobiti, radi ljubega tolarja in cekina Si že ked. 0Kosto čitaj to knjigo, iz nje boš zaje-jj j ^oč v boju proti zlu." — Sin je že davno po-2 na to materino darilo. Nekoč mu je prišla . v roke ta knjiga. "Oj, to bo pa dober papir 2vi^arete,» pravi, iztrga iz nje prvi list in si Dok'.0 'KHreto. Tako dela danzadnem. Ze je Nejf v Vse Štiri evangelije in dela apostolska, ''stk" •')U mu "''tiči pogled na tem, kar stoji 1111 0(i u in čita: "Bratje, veste, da je že ura, da 8e • nj'1 vstanemo. Noč se je pomaknila in dan lad, .^' "'ližal. Odložimo torej dela teme in si Gnirno orožje svetlobe. Kakor po dnevi ho- za cigarete". dimo pošteno, ne v požrešnosti in v pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru in ne-voščljivosti, ampak nadenite si Gospoda Jezusa Kristusa in mesu ne strezite za poželjivost." (Rimlj. 13, 11-14.) Ta dan ni več kadil cigarete, marveč, kot drugi Avguštin je jokaje napisal materi pismo, da hoče začeti novo življenje. Kupil si je novi zakon in ga vsak dan čital. Kateri protestant ali j ud bo čital liste, ki napadajo njegovo vero? Nobeden! To znajo samo katoličani, ki nele čitajo, ampak tudi plačujejo liste, kateri žalijo katoliško vero. Imejmo več katoliške samozavesti! Ti praviš, jaz pa rečem. P. Bernard, O. F. M. rnrjl PRAVIŠ: "Father, prav veliko sem že Ti slišal in bral in tudi premišljeval o porodni tJH kontroli. Dobro mi je znano, kaj pravijo o tej zadevi nasprotniki porodne kontrole. Vem pa tudi, kako in zakaj zagovorniki porodne kontrole trdijo, da je ta stvar čisto dobra. Ako pri mer jam mnenje in trditve obojih, pa moram na zadnje vseeno priznati, da se mi zdi vaše stališče pretrdo in — skoraj bi rekel — neusmiljeno." JAZ VPRAŠAM: "Pa zakaj se ti zdi moje stališče pretrdo in tako dalje?" TI PRAVIŠ: "Na koncu konca pri vsem tem le ne gre za kaka druga vprašanja kot edino gospodarska plat ima svojo besedo. Pa govorite še tako lepo in dokazujte še tako mogočno, da je porodna kontrola nekaj grdega in umazanega in nemoralnega, ako mi moje gospodarstvo ne dovo ljuje, da si privoščim otroke v svojem zakonu, ne morem verjeti in ne moreni se ravnati po vaših dokazovanjih." JAZ VPRAŠAM: "Torej ti misliš takole: Pri tem vprašanju ne gre za to, če je ali ni nespremenljiva večnostna postava, ki odločuje v tem in v podobnih vprašanjih. Recimo takole. Jaz na primer trdim in z menoj trdi celokupne katoličanstvo, da ima v teh rečeh prvo in zadnjo besedo sam gospod Bog. In na vrhu tega celo trdim, da Bog svojih besed in svojih postav in* iz preminja, kadar in kakor bi se človeku poljubilo. Ti pa nasprotno trdiš, da naj se Bog lepo umakne in obmolkne in se stisne v kot in zraven tega še oči zatisne, kadar se človeku zazdi, da ga beseda božja in postava božja ovirata pri preračunavanju njegovega življenja?' TI PRAVIŠ: "Well, jaz bi morda ne rekel natančno tako kot ste vi sedaj le besede postavili vendar imate na vse zadnje prav. Naj premišljujem zadevo kakor jo hočem, končno res pridem do nekako takega zaključka kot ste ga vi sedajle naredili." JAZ REČEM: "Dobro. Pa pustiva ob stran vsa druga vprašanja, ki so v zvezi s tem predmetom, in ostaniva pri tem, kar si zatrdil, da je to na vse zadnje samo gospodarsko vprašanje Pa naj bo! Ampak če je tako, potem pa fcrem jaz en korak naprej in rečeni to-le: Z gospodarskega stališča ni pametno samo, da se v naših zakonih omejuje število otrok in nerojenim ne pustijo priti na svet, ampak pametno gospodarstvo nujno zahteva, da se tudi že rojeni otroci spravijo po pameti zopet s tega skrahiranega sveta." JAZ REČEM: "Zagotoviti te moram, da mislim natančno tako kot sem rekel, ako me namreč prepričaš, da si tudi ti prav govoril. Ako ravno sedajle govorili." TI PRAVIŠ: "To je pa prečudna misel in sem seveda prepričan, da ne mislite tak > kot ste imaš ti prav, imam prav tudi jaz. Ako sem ja? zinil neumnost, moraš pač oprostiti, ce ti narav nost povem, da je neumnost tudi ono, kar si t poprej bleknil." TI PRAVIŠ: "To je pa zame uganka. M« vidim, kako gre to skupaj. Je pa že vse ne':a.1 drugega, nerojenega otroka pustiti, da ne mor" na svet, kot pa življenje vzeti takemu, l majo takorekoč prav nič dobrega od življenja, v gospodarskem oziru so pa na svetu za samo potje in za nadlogo drugim. Ako gledaš na tf siromake z gospodarskega stališča, je edina P0' zanje, da se spravijo s sveta." TI PRAVIŠ: "Ampak to je drugo vprfl** nje. Tu se pa res ne more jemati v postev sam gospodarsko stališče. Kje je pa vprašanje k-1'' ture, civilizacije, kje je pa. . . Well, kar tak"',J moram reči: Temu mnenju se upira vsa m*1' narava, vpira se ji moje srce. . ." JAZ REČEM: "Priznam, da se ti moja T ditev za enkrat še čudna zdi. Imaš še prereJ dobro srce. Toda, dragi moj, če je pri tem o'"0' čilen glas srca, moraš pomisliti, da se gias s,f . pri različnih ljudeh zelo različno oglas;,. TV'1' stari materi in tvojemu staremu očetu je sko'-" gotovo dejal glas srca, da bi bilo jako neusmiljf>'1 ' ce bi se zabranil prihod na svet tvojemu očetu ali tvoji materi. Najbrž sta slišala še tudi tvoj očf >n tvoja mati tak glas v svojem srcu. Prav zate ti mogel priti na svet in ti prihoda nanj nista branila. Vidiš, od takrat do danes se je pa glaf-srca pri ljudeh že toliko izpremenil, da na primer ti nočeš imeti toliko otrok, kolikor bi jih lahke imel." TI PRAVIŠ: "Ampak razmere privedi jn do tega. . ." JAZ REČEM: "Saj nisem trdil, da ne. '•naš prav, razmere! Zato pa pravim, da bcHo 'azmere polagoma privedle do tega, da se ljudem ,le bo nič več zdelo zločin, če se spravi s svet?. Odložen človek, ki je sebi in drugim odveč." TI PRAVIŠ: ' "Well, morda res. Ampak uPam, da takrat mene ne bo več na svetu, da bi moral gledati, kako bodo ljudje'drug drugega pobijali. . .» JAZ REČEM: "Vidiš, tako jc. Recimo, a ''i midva živela pred kakimi sto leti in bi po-nšala, kako se pogovarjata tvoj in moj praded. Lden bi dejal, da je bral, kako v nekaterih bo/a-•n družinah nočejo pustiti, da bi prišlo na svet tnliko otrok, kot bi jih lahko, če bi se pustil na-avi njen tek. Prepričan sem, da bi tvoj in moj Gcl rekla: To je pa res grdo in zoper glas srca." TI PRAVIŠ: "Najbrž res. Ampak takrn.t Jti bilo še drugače na svetu." . JAZ REČEM: "Seveda je bilo. Cez sto bo pa Spet tii-Uf?a.ee. Zato pa pravim. Vse-tv°-8-e tel)i ^anes (Ja bi ne bil zločin, ako bi j.°J in moj ded že takrat ne hotela pustiti v živ ■v°n.le tvojega ali mojega prastrica ali celo praočeta?" šte /H PRAVIŠ: "Seveda bi bila lahko omejila tegVl'° !)trok- Ampak takrat ljudje še niso de Poi'1 ,>0 nepotrebnem so se zgražali nad °dno kontrolo, če so sploh zanjo vedeli." iez ;'AZ REČEM: "Vidiš, tako je. Ako b< Vor Sl<) 'o1 zvedel za najin današnji pogo cti 'bo tebi smejal, mene pa imel /.a prosvitljr n nH(1] ^ejal se ti bo, ker trdiš, da je zločin k> i)(V'nemu človeku življenje vzeti. Opraviče«?.' svoj! 81cer prav Pomilovalno, kot ti opravičuješ Wej] Ka in mojega pradeda. Morda bo deial: dern ,il.'°'ut so bile razmere še drugačne in IJu-Sl' je zdelo grdo, ubijati žive ljudi." ditVjj()' ''HAVIŠ: "Predaleč greste s svojo tr arriPak • av za prav to n' resen pogovor, ni1 pač hočete nastaviti past, da bi vam ne bil ,,„. K0Varjatl. Ne, na kaj (akega res nisem Popravljen." to REČEM: "Verjamem, da ne. Saj je 1 navadna reč, da ljudje vsako stvar samo od ene plati majčkeno ogledate, pa se vam zdi brž dobra in sprejemljiva. Ako se majhno sveti pa že mislite, da je suho zlato. Brž se .je oklenete. Ako vam pa hoče kdo povedati, da je od druge strani tista stvar silno temna in blatna, pa pra vite: Zavoljo mene je lahko na oni sti-ani taka ampak jaz nočem iti tja pogledat." TI PRAVIŠ: "Hm..." JAZ REČEM : "Da se vrneva k predmetu Nikar ne misli, da je moja trditev nekaj tako zelo novega pod soncem. Saj je to že vse bilo ni svetu, preden je zasijal vanj Kristusov nauk. Saj so imeli stari Špartanci na primer čisto postavne posebno brezdno v nekem gorovju, kamor so no sili metat svoje nezaželjene otroke. Pa vzerr; Kitajce in še druge narode zraven. V Rimu so menda hoteli biti bolj civilizirani", so pa prakti-cirali porodno kontrolo. Krščanstvo je obsodilo oboje. Povedalo je, da je eno kot drugo zločin V novejšem času se svet vrača v poganstvo ;n čisto navadna logika zahteva, da se vrača tudi na zaj v pogansko življenje. Seveda ne more kar vsega naenkrat sprejeti, ker bi to pomenilo pre veliko revolucijo v notranjosti današnjega člove ka. Ti si govoril o glasu srca. . . Treba je temu glasu srca korak za korakom dopovedati, da se ne oglaša prav. Vzemiva na primer kar gla° tvojega srca. Porodna kontrola, ki je nekaj či sto poganskega, se ti že zdi imenitna stvar. Tvoj otrok jo bo najbrž čisto lepo in gladko po tebi podedoval. Poleg tega bo pa on že morda spre jemljiv za prihodnji korak in bo verjel, da je v posebnih primerih umor živega človeka popolno-ma v redu. . ." TI PRAVIŠ: "Tega kar verjeti ne mo rem. . ." JAZ REČEM: "Saj sem ti povedal, zakaj ne. Toda premisli natančno moje besede in sku šaj ugovarjati, če moreš. Lahko mi verjameš, da meni tudi nikakor ne gre v glavo, zakaj bi smeli rojenemu človeku vzeti življenje. Ampak prav tako malo mi gre v glavo, zakaj bi s?meli še nespočetemu braniti priti na svet. Stvar je namreč ta: Nad nami je nespremenljiv Zako-nodajavec, ki se potreguje za pravice vseh ljudi, rojenih in nerojenih. On odločuje, ne naša go spodarska mizerija. ' Gospodarska mizerija iz preminja glas našega srca, Bog pa določa, da mora biti glas naše VESTI v vsakem slučaju enak. Razumeš?" TI PRAVIŠ: "Bom tudi to premislil in morebiti se bova še kedaj kaj takega pogovarjala." JAZ NE REČEM NIČ. V velikem tednu. P. J. M. yEČER je. Nad prijazno vasico vise svinčeni oblaki. Kovačev Matija pospeši korake, da bi ga ne zajela bližajoča se nevihta. Ves izmučen dospe do vasi, prime za kljuko veznih vrat in vstopi. "Hvaljen bodi. . .", pozdravi ženo. Francka mu veselo odvrne: "Na veke. . ." in mu hiti nasproti. Matija sede na klop, da bi se malo odpočil. Čeprav je bil korenjak, vendar ga je utrudila dolga in slaba pot, po kateri je hitro stopal, ker je hotel biti doma pred nočjo. Francka takoj opazi, da ne bo dočakala od moža tako kmalu besede, zato ga vpraša: "Si bil v cerkvi?" "Seveda sem bil," ji odvrne hladno Matija. "No povej mi, kaj si tam videl!" "O tem naj ti pripovedujem? Ali nisi bila lani na veliki četrtek v cerkvi? V cerkvi je vedno enako." "Vem, da je vedno enako, pa vendar bi rada kaj slišala Zakaj pa tako nerad pripoveduješ o cerkvi?" "Meni se danes ne ljubi, da bi ti o tem pripovedoval." Matija si podpre glavo z mesnatimi rokami in se zamisli. . . V izbi nastane grobna tišina. Minilo je le toliko časa, da bi človek lahko izmolil dva očenaša, nato pa Matija jezno pretrga molk: "Zakaj se pa vrtiš vedno okrog ognjišča?" "Zato, ker se moram. Moškim to ni všeč, a na veliko nedeljo pa le hočejo jesti kolač." "Kolače?" ponovi Matija. "Da! Ali ti ne boš vprašal zanje? O, predobro te poznam!" Matija se razsrdi in zakriči: "Ne potrebujem kola-čevl Ali slišiš?" Matija začne močneje dihati. "Kolače!" zavpije znova. "Ti pripravljaš kolače? Kje pa si dobila moko? Niti za kruh ti ne dam več moke. Tudi kruha ne boš več pekla! Človek se tudi krompirja lahko naje, toda kam naj vsadim krompir, če mi bodo vzeli zemljo?" Matija se obrne k ženi: "Francka, pridi sem!" Z velikim strahom se tu 11 približa. "Ali je bil Tomaž tukaj?" Francka prebledi. "Da, prišel je. . ." "Kaj je rekel?" "Dejal je, da bo vzel svoje." "Svoje? O, ljudje! Tomaž laže! Zemlja ni njegova!" Matija počasi vstane in začne kričati: "Ni njegovo! Mojc je! Tomaž dobro ve, da je rajni ded meni zapustil to zemljo, njegov oče pa je dobil za to zemljo od deda veliko denarja. Ded je dobil potrdilo od Tomaževega očeta, toda ogenj mu je uničil vse listine. Tomaž je šel k vojakom in ko se je vrnil, je hotel imeti vse nazaj. Toda to ie moja zemlja, moja in je ne dam nikomur!" Matiji so se tresle roke, lica pa so nitt žarela od jeze. Ženo zgrabi za rame, da je padla od strahu na tla. Krivico mi dela ta hudobneži" zaupije Matija. "Toda to ni njegova prva krivica. . . Ali razumeš, Francka? On mi jo je že storil, toda ti si morda že pozabila." Francka prebledi. "Pusti me!" je dejala odločno. "Ne pustim te! Govori! AJi se nič več ne spominjaš?" . "Pomnim," mu je tiho odvrnila. "Ti si ljubila Tomaža, a oče so te dali meni. Se spominjaš, kako sem vaju zasačil? Roke so mi trepetale tedaj in srce mi je bilo, da bi bil kar zadavil tega razbojnika. . Pomislil sem nekoliko in se nisem spozabil, ker je velik greh ubiti sorodnika in zato nem mu odpustil. Kaj? Ali morda ni res? Ali mu nisem prizanesli? Govoril" "Prizanesel si," mu pritrdi žena, pri tem pa jo je objela taka groza, da ni mogla več govoriti. Matija je žalosten nadaljeval: "Ničesar vama nisem storil. Njega sem zapodil, tebe pa sem pošteno oštel, toda ne iz jeze, ampak iz ljubezni. Ali ni res?" "Res," prikima žena. "In nič več! Z ničemur drugim si nisem omadeževal rok, čeprav je vrelo v meni, da bi kmalu ne bil moge' vzdržati. . ." Francka si pokrije glavo z rokami in začne ihteti. . • "Francka, poslušaj! Tedaj sem Tomažu odpustil, toda sedaj mu ne morem več. Naj se zgodi karkoli hoče z menoj, tudi če pogubim dušo. Ali slišiš? Zemlje mu "e dam!" V sobi je zopet zavladala grobna tišina. » * * Drugi dan je bil veliki petek. V vasi so ljudje pridno delali, kot navadno pred velikimi prazniki. Žene so belile in pospravljale po sobah-Kuhali niso ničesar. Rilo je dosti takih, ki niso prigriznil' do večera, drugi pa so si spekli malo krompirja in ga povžih. Si bodo pa na Veliko noč privoščili božjih darov. Solncc je toplo sijalo in poljubljalo prve znanilce P0' mladi po ozelenelih travnikih. V Matijevi hiši je bilo ta dan neprijetno. Rog ji"13 ni dal. otrok, s katerimi bi se mogel Matija razgovarjati 111 se razveseliti. Toda kljub temu je bilo pred nekaj dnev' boljše in veselejše v tej hiši. Matija' je ljubil Francko jo čuval, kot punčico svojega očesa. Nikoli je ni udaril, 'e redko kdaj ji je rekel trdo besedo. Francka je bila vedi'0 vesela in zadovoljna. Danes pa je imela Francka objoka',e oči in Matija ni hotel prijeti za delo. Hodil je po hiši se jezil na ženo, potem pa je stopil na dvorišče. „ Ogledoval je svoje gospodarsko poslopje in zemljo, katero je pridf>c preoraval s plugom. . . A sedaj mu rije plug v srcu. . • Matija je videl včeraj Tomaža pri cerkvi. Ko ga lc zagledal, mu je zaplala kri po žilah. V Tomažu je gleda' krivca in zločinca, ki mu hoče vzeti polovico zemlje. To"iaf ve, da Matija nima papirjev, s katerimi bi mogel dokaza'!' da je zemlja njegova. Pravičnost je na Matijevi stran'-zakon pa na Tomaževi. Tožil ga bo, zmagal, in mu vzcl polovico zemlje. Saj je Tomaž rekel, da ga bo tožil. Usmiljeni Jezus! Reši me tega razbojnika! Po vsej pravici pripada ta zemlja .Matiji. On jo Jc pridno obdeloval in na njej precej pridelal. Dobil je za"1" marjeno gospodarstvo; toda sedaj si je že zelo oponiofJ' Kaj bo z gospodarstvom, če mu Tomaž vzame polovic? zemlje? Matija bo uničen, sosedi se mu bodo pa roga'1' Čemu? Zakaj? To je krivica I Matija se močno strese, srce mu začne močneje ",rl pati, nato pa močno krikne: "Moja, moja, moja jc '8 zemlial" 1 Sel je na polje. Vsako njivo in travnik je preme? j Ustavil se je in gledal. Spomnil se jc, kaj je kdaj vsl'Ja_ ali vsadil na to alj ono njivo. Zdelo se mu je, da je ra*, jarjen kot pes. Čuval in branil bo svojo zemljo do slednjega diha. Skrtal je z zobmi in govoril sam s sel'0^ da ne bo pustil tujcu niti stopiti na zemljo, katera je nlP jena z njegovim znojem. ' ♦ ♦ * rti'11 P. božKr 'opoldne so šli ljudje v cerkev k pridigi m j„ grobu. Precejšni množici sta se pridružila tudi Matij® Francka. Žena je bila spočetka žalostna, ko pa so 5f|a pridružili sorodniki, je kmalu postala zgovorna in veJt ' Matiia je potegnil klobuk globoko čez oči in premišlja';.^ Skozi široka cerkvena vrata se je pomikala mu"* f. ljudi v prostorno cerkev. Od glavnega oltarja se j('.r'1,j I i vala lepa svetloba po cerkvi. Orgle so molčale, ljudi* so otožno prepevali: "Glej. o grešnik, grehi tvoji, prav premisli, kaj store! Jezus tam v bridkosti svoji ves otožen molit gre." I'o cerkvi je postajalo temno. Matija je stal pri klopi 111 Poslušal petje. Gledal je na tisočglavo množico, na katero se usipajo lepe barve iznad glavnega oltarja. Matija je dolgo gledal. . . Bil je razmišljen, zato ni "'ogel zmoliti niti enega očenaša. Nekaj težkega mu je ležalo na duši. Tako je bil utrujen, kot bi bil hod 1 dva dneva nepretrgoma. Težko je sopel. Čutil je v duši, da Ra hoče ta množica ljudi prevarati in uničiti. Za svojo vd:ko bol ni mogel najti rešitve in utehe. 1'esem je utihnila. Na prižnico je tsopil župnik. Dolgo "' govoril. Matija je poslušal, toda ničesar si ni mogel zapomniti. župnikov glas postane mirnejši in blažji. "Se li spominjate, kaj je rekel Kristus? Rekel je: ljubite svoje sovražnike, t e ljubile tiste, ki vas ljubijo. £*lcšno plačilo iščete?" Matija se je stresel pri teh besedah, a ni vedel zakaj, ''•delo se mu je, da so ga te besede zbodle v srce. Župnik je nadaljeval: "Kristus nas je učil moliti: Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom. Večkrat sem vam že razlagal, kaj te besede Pomenijo, pa se mi zdi, da jih vse premalo razumete. Danes vam hočem povedati nekaj drugega. Pobožni ste, dragi Verniki, toda ta pobožnost se premalo pokaže v dejanju gre vam do srca in zato svoje vere ne ponesete v svoje <1oniovc in k delu. V cerkvi sle katoličani, v vasi, v svoj:h jusah — kaj ste pa tam? — Urez vere! Povejte mi, kdo "•med vas ne želi bili zveličan?" V cerkvi je nastala smrtna tišina. župnik je nadaljeval: "Zveličal se bo samo listi, ki dober katoličan. Kdo pa je dober katoličan? Kmet Uiora orati, sejati, žeti, skratka: v potu svojega obraza si n'"'a služiti svoj trdi vsakdanji kruh, drugače ni pravi n'ct. Prav tako mora delati pravi katoličan. On ne sme poslušati božjo besedo, ampak mora tako tudi (letati k" živeti kot zapoveduje sveti evangelij. 1'ri vas pa je ta-na eni strani vera, na drugi strani vaše domače živ- uje; eno / drugim se ne ujema. V cerkvi molitev in Poboj:, ko n, Ne 1, I "'-ni vzdihi, doma pa prepir in kletev. Kilo izmed vas, 1 ' "dide iz cerkve, v resnici odpusti svojemu bližnjemu? |k | "" vas l>ozna' "a ""'ni dan Kristus, ker ie vaša vera in 'Oliiost površna, zunanja in ne v duši. . ." . Matiji se je zdelo, da tečejo besede in nauki kot voda . '"o njegovih ušes. Ni več poslušal. Sklonil je glavo .''r,,uiišljal. Beseda 'sovražnik' mu je ostala v spominu, uoko v sre<' se mu je zarila in ga močno pekla. da bi Tomaž k'jkei™ sovražnika. Matija ne more pus u'uo uničil, toda braniti se ne more. . . j;d- s° -i1' vr;l^a' proti domu, mu je kri neprestano udar v glavo, v src« je pa vrelo. . . pilili V * es Utrujen je prišel domov. Ko je zagledal svojo 2dt|l0, snivala v večernem mraku, se je ziokal ''uši" S< 11111 j''1 n'l'|.v . r,li'lega žalostna pesem, katero je čula popoldne v Wild 'o dost--'!^'.' '(uni s" s° oglašale ptice. V vasi ie bi "»do ' *'v'ienia Dekleta so si nrinravliale obleko, da ',0P°ldne blagoslovit v cerkev vel konočne do-;ivi,Ui "'"vki na so snažili dvorišča in nrioravljali kruto za Sr> i>ri|„.. /''»mikov so se valil' oblaki dinta. Gosnodtnic ' lN'iale potice in druge reči za Veliko noč. 0,""<' i- zvonilo. . . '*dje čutili z nesrečnimi žrtvami. Tako torej se je sicer tudi pozneie pri vseh obtožbah v*drSeva1a še zmerom obtožba, da so kristjani krivi požara, '"''a noslei ie bila kot njena utemeljitev dodana še druga ol>tožba, češ da kristjani kot skrivna in no zakonu prepo-Veflana družba dela na razpad države. Za take zarotnike j°fer obstanek rimske veledržave in s tem celokunne ' r"žbe človeške se nobena kazen ni zdela prehuda, in Ne-r°n ni zamudil v tem oz'ru mlati se svojemu nagnjenju in "naiti za obsojence izredne muke. Tako se je pričelo prvo preganjanie kristjanov, pr.iv a1to grozovito no načinih in vrstah muk knkor po veliki nožicj tistih, ki so bili izročeni rabliu. ... Ako nam zgodovinar Tacit poroča, da ie bila usmrčena '"Pens niultitudo — neizmerna množica" kristianov, sme-, " lz teca sklenati, da se ie novi nauk širil čudovito hitro, .ak'ir tudi. da so mu bili niecovl pristaši zelo vdani in po-r'Vovavni, ki so šli v stotinah v smrt za svojo vero. st r T"a1atin s svoiimi cesarskimi palačami enako pn-«el t,i°n 'Namenov, se ie Neron začasno preselH v neki ) vozom. — Kai nrki ie bilo, kar ca ie bilo ta- W ° }e nrvič srečal trosnodično. tako oosebno ganilo, in ki ir danes še močneie prevzelo?! Niso b!1i prvi oop-jvfl liubezni. ki so klili v njegovem srcu; kako bi mo-n' ubogi osvobojenec, kako bi smel on, kristjan, mi- Neronovih. sliti na to ,da bi bila možna zveza z gospodično iz visokega plemstva rimskega, in pa s pristašinjo poganskih bogov?! — Ne! Pogled na Favstino je bil v njem obudil stare spomine njegovih otroških let, ne da bi si o njih mogel biti na jasnem. Zamišljeno in sanjaje je hodil med vrtnimi gredami. • dokler ni prišel do mesta, kjer se je grmovje razredčilo in odprlo čaroben razgled na Kampanjo in na gorovje. Evkarp sede na ondi napravljeno rušnato klop. nasloni si glavo na roko in gleda brez načrta v daljavo. In polagoma prično podobe preteklosti vedno jasneje vstajati pred njegovo dušo, — dvorana opremljena z iztočno krasoto, na divanu počivajoča gospa — da, to je nekaj od tistih potez, to jc predvsem oko, ki ga je bil spet našel pri Favstini! In zdaj se spomni, kako ga je tista gospa vzela v svoje naročje in ga božala ter poljubila: razmišljal je, kakšne besede mu je izrekla, in po dolgem premišljevanju je spet sestavil besede v svojem materinem jeziku: "Moje ljubo, sladko dete, moj sin Sadot." Evkarp skrije svoj obraz v svoje obedve roke: vroče solze pripolzijo iz njegovih oči: — spet jc spoznal podobo svoje matere. In zdaj se zbudijo še drugi spomini: postava krepko-raslega moža v sijajni opremi, z zagorelim obličjem, s polno brado, z dolgimi črnimi lasmi, ki ga je bil pogosto videl ob strani svoje matere — in dečki, s katerimi se jc bil igral; — to je bil njegov oče, to so bili njegovi bratje. Ubogi mladenič glasno zaihti od bolečine in bridkosti. Kakor ljubi pokojni, ki si jih pred kratkim zgubil, vstanejo v sanjah pred tvoio dušo, tako da spet občuješ ž njimi, ž njimi govoriš, in kakor potlej ko se prebudiš, bolestno razočaran zakličeš: "O, zakaj so bile to le sanje?!" — podobno, toda še mnogo, mnogo bolj otožno ter tegobno je pretresalo mladeničevo dušo, ki je zdaj, zdaj prvikrat občutil z najglobljo grenkostjo, da je bil nekoč nekaj drugega kakor ubog. zaničljiv suženj. Sonce je bilo davno zašlo in hladni večernik je pihljal skozi grmovje; milo in slovesno so luna in zvezde gledale na zemljo in njeno trpljenje, ko so od Pudenta razposlani služabniki našli F.vkarpa. Vso noč ni zatisnil očesa; starši in bratje, očetova hiša in rojstno mesto — vse jc znova in znova stalo pred njegovim duhom, in čimdalje je opazoval podobo ter se potapljal vanjo, tem bolj jasno in določno so se izoblikovali spomini na davno minula blažena leta otroška. Sele naslednje jutro, ko jc skupna molitev hišne pre-bivavce zbrala pred obličjem Gospodovim, je njegov zbegani duh našel spet mir in pokoj. "Ali bi bil jaz sploh kdaj postal kristjan," si je rekel, "ali bi bil kdai spoznal svojega Zveličarja in Odrcšenika, ako me ne bi bila nesreča povcdla na rimski suženjski trg in če me ne bi bila pripeljala milost božja v hišo mojega gospodarja?!" — T11 v teh mislih je polagoma našel spet svoj pokoj in mir, ne da bi v njegovem srcu omrznilo hrepenenje po starših in bratih, ne da bi v njegovi duši umolknilo vprašanje po njihovi usodi.-------------- "Ze več tednov se odrekaš vsakemu oddihu in vsakemu veselju, da bi stregla svojemu bolnemu očetu," reče ne- kega dne Favstus svoji hčeri; "za nocojšnji večer so napovedane velikanske slavnostne igre na vatikanskem dirkališču; ali ti ne bi bilo v radost in uteho, če bi šla skupaj tja?!" "K vsakemu drugemu igrokazu, ljubi oče," odvrne Fav-stina, "bi bila precej pripravljena iti s teboj; te muke kristjanov naj bi bili tudi krivi tega, česar jih ljudje dolže, mi pa vzbujajo le gnus in zoprnost." "Pha," odgovori vitez, "ali je taka sodrga predobra, da bi bila usmrčena radoglednosti ljudstva na ljubo?! S poži-gavci in zarotniki, ki so hujši nego razbojniške čete propadlega Katiline, ne smemo usmiljenja imeti." "Ali tedaj zares verjameš," povpraša hči, "da so krivi teh zločinov, in da si marveč nasprotno ne prizadeva nekdo drugi ž njihovo krvjo sprati sramoten madež s svojih lastnih rok, ki si ga nikoli ne izmije niti s krvjo vsega rimskega ljudstva?!" "Obljubil sem Alitiru, cesarskemu svetovavcu in ljubljencu," pripomni Favstus, ne da bi pristal na vprašanje svoje hčere, "da pridem tja; 011 je mož prevelike moči in vpliva, da bi jaz smel prelomiti svojo besedo." "Da, potem te pa spremim, oče, je odgovorila gospodična; ''pa vendar bi se od svoje strani rada izognila zabavnemu občevanju z dvornikom. Ta judovski igravcc, čigar poteze nosijo pečat najbolj zavržene podlosti, kateri je obogatel po sramotnih zločinih, ki ima cesarja v oblasti, dočim ustreza njegovim grešnim strastem, ta človek mi je tako zoprn, da bi mi bilo nemogoče prijateljsko se ž njim zabavati ter kratkočasiti." "Plemstvo se mora marsičesa naučiti - naših dneh," odvrne Favstus, "celo prilizovanja in klečeplazenja pred podlim povišancem, da si reši položaj, imetje in življenje. Plemenite rodovine rimske," je nadaljeval z rastočim srdom, "senatorji in vitezi s svojimi družinami morajo za slavnostni nastop ali parado na ukaz iti v gledališče ali na dirkališče, da zasedejo vse sedeže in ploskajo, ako nastopi Neron s svojim vreščečim glasom kot Apolon ali pa se kot sončni bog vozi za tekmo s kočijaži dirkališča, in gorje plemstvu, če se neudeleži in ako ne občuduje tega blaznega ma-lika s tem, da hlini brezmejno zadivljcnjc ter navdušenje.' Favstina je vzdihnila; vedela je le predobro in občutila z najglobljo nejevoljo, kako resnično in pravilno je govoril njen oče. Nastopila je noč. Vitez in hči sta krenila preko Mar-tovega polja proti Vatikanu. Na Martovem polju sta videla, kako množica delavcev pri razsvetljavi s plamenicami pridno stavi veliko leseno poslopje. Čemu neki bo ta začasna stavba, ki more sprejeti več tisoč ljudi? In zakaj ta naglica, da se celo po noči delo ne ustavi?! ■ Favstus se obrne na enega izmed stavbnih nadzornikov, le-ta mu odgovori, da je cesar ukazal to delo; čemu, tega pa ne ve. Pri vhodu na vrtove cesarice Agripine se je pogledom obeh nudil strašen prizor. Na visoka kola navezani sta desno in levo stali dve človeški postavi, krog in krog zaviti v predivo, ki ie bilo spet prevlečeno s smolo, vse skupaj je bilo kakor snov brez. oblike, iz katere je samo glava prosto molela kvišku. Favstina je bila že slišala o tem, da Neron za razsvetljavo svojih vrtov na ta način muči kristjane: to sta torej dve takšni živi plamcnici, ki se morajo prižgati, kadar nastopi mrak! Da bi rablji muki dodali še zasmeh iu porogo, sta bila kola ovita z venci iz zelenja, - Neron ni slutil, da so pomenljivi znaki večnih vencev zmage za Kristusova 11111-čenca. _ Gospodična je s studom odvrnila svoje oči proč; toda ni še bila s svojim očetom prišla daleč na vrtovih, je že spet zagledala dva takšna nesrečnika, in tako so le-ti trpini stali v pravcatem drevoredu tja do dirkališča. Čeprav je bila mlada Rimljanka po obisku gladijatorskili ali javnih borbenih iger navajena na krvave in strašne smrtne prizore 111 so torej bili njeni živci v tem oziru otopeli, jo je vendar ta nenavadna in nova grozovitost napolnila z. grozo.. bavstina je pravkar hotela svojemu očetu o tem zaše-petati pripombo, ki je ni mogla zatreti, ko pristopi k obema Alitir ter pozdravi Favstino in njenega očeta z vso lahko okretnostjo popolnega dvorjana. Takoj je gospodični vedel povedati toliko laskavega in znal je potem razgovor razpredati na tako mikaven način, da je Favstina nehote čutila, da izginja riiržnja, ki jo je bila prej občutila pri prvem pogledu.na tega človeka. Od Alitlra sta zdaj oba zvedela, "kar jima, kakor je dejal, pove vsekakor še kot majhno državno skrivnost," da je velikanska lesena stavba 11a Martovem polju določena za slavnost, ki jo hoče cesar prirediti na čast armenskemu kralju, čigar obisk se pričakuje v bližnjih tednih. Zdajci pa naznani hrumeči zvok tromb in šumeča godba, da prihaja cesar; Alitir se je naglo odstranil, da bi sc pridružil vladarjevemu spremstvu; tudi vitez in njegova hči sta se podvizala, da skozi spodnje lope dosežeta stopnice, ki so držale kvišku k vrsti sedežev za viteze. Ko je Favstina stopila venkaj v notranjščino dirkališča in zdaj od zgoraj uprla svoje oko na široko areno ali peščeno borišče, se je zgrozila pri pogledu 11a prizor, ki se ji je nudil. Žive plamenice so gorele naokoli in razgrinjale svoj sij skozi temino na tisočere, ki so zasedli kakor ploščad se dvigajoče vrste sedežev; drugi izmed teh nesrečnih žrtev, obdani o« svigajočih plamenov, so stali 11a sipini ali na dolgem zidu v sredi tekališča, okoli katerega so v sedemkratni vožnji imeh vozniki napoditi svoje konje. Vzdolž tega zidu so bili v groznem okrasju postavljeni eden poleg drugega križi; "a vsak križ je bil pribit kristjan. Visoko nad njimi se je na sredi sipine ali zidu dvigal Neronov obelisk, — prav tisti, kateri dandanes krasi Petrov trg, s križem na vrhu. V tem trenotku se prikaže cesar, stopeč na bigi ali "a nizkem, nalašč za tekmovalne vožnje narejenem vozu, v cm roki drži vajeti četvero vprežnega voza, v drugi roki Pa slonokoščeno žezlo z orlom, okoli čela ima ovit zlat obroček, ogmjen je v škrlaten plašč, ki največ siromaki od svojega uboštva. S?j sc erkve hiše božje, rezidence božjega voditelja. Razumeš sedaj sijaj cerkvenih praznikov? Oltar v svetlobi lučic in vonju cvetja. Dragoceni kelihi in monštrance. Oblaki kadila, lesketajoči se ornat duhovnikov. Pisana družba masnih strežnikov. Bučeče orgije. Klasično-lepo petje. Cerkev slavi svojega ženina, ki se mudi pri njej. Dovolj sramote in nečasti je doživel Učenik v svojih zemeljskih letih. Dovolj sramote in ncčflsti doživlja še danes. Da bi ga cerkev vredno proslavila in počastila, mu z ljubezni polnim srcem daruje najlepše, najfinejše in najdražje na nvetu. KARITAS. del' ljubezen ne govori rada o tem, kur t/ H- Toda danes to mora biti. Zakaj Judež je g j Prišel in sumniči cerkev, ker za čast svoje -Aiega ženina daruje toliko dragocenega ter nja: "To naj bi dala rajši ubogim." je ^rktusova nova zapoved, zapoved ljubezni. Cerkvi »veta zapoved. V ubogih gleda, kako' jo je učil Učenik, Kristusa samega in streže jim z nesebično ljubeznijo. Njena zgodovina je zgodovina usmiljenja. Nočem govoriti o tem, kako je naša cerkev dobrote deleč hodila skozi stoletja. T^ je šp pre več znano. Tudi ne o tem, kaj delajo njeni voditelji danes. Morda papež, ki deli dobrote tako prijateljem, kakor tudi sovražnikom. Ali škofje ki večinoma ubogi umirajo. Ali duhovniki, ka terih hiše so že dolgo zasebne hiše dobrode'ncsti. Ali redovniki, ki neprestano stoje v službi ljudskih potreb. Če bi hotel naštevati posameznosti, no bi prišel do konca. Naša cerkev ubogih no pozabi. Voditelji in verniki so prešinjeni z duhom !.;." bežni. In ta ljubezen je delavna. Božja cerkev, ljubezen budeč, ljubezen deleč hodiš med človeštvom. Na tem spoznam, da se je naš voditelj s teboj zaročil, da Kristusova duša v tebi biva. KREI'ClLO. Biti Kristusov zvesti spremljevalec r.i lahko. Gotovo ne danes.Naš čas gre mimo Kristusa. Nastopa proti njemu. Ščuvanje od vseh ".Irani Cela povodenj klevet. Kdor je med ljudsko ma so, mora biti junak, sicer ne obstane. In t ve' nudi mnogo, mika, vabi. Strast mora goreti z vsem plamenom. Premagovanje je skoraj ;.ad človeško težko. In vendar gre! Duh moči. Sv. Duh, je pri šel nad nas, ko smo klečali pred škofom naše cer kve in prejeli sveto birmo. Božji Duh nas je mazilil za vojake Kristusove in se naselil v naši duši. Od tiste ure smo dolžni in sposobni, da Kri stusa v svetu priznavamo. Da' spoznavamo svo jo vero. Da vero branimo. Da za cerkev delamo. Ne toliko zato, ker nas cerkev potrebuje. Ne, pač pa zato, ker smo bili maziljeni za vojake, ker je spoznavanje Kristusa naša sveta dolžnost Od tiste ure smo dolžni in sposobr.i, da Kri stusa v svetu z življenjem priznavamo Kristus mora zaživeti v nas. Tako moramo modernim poganom dokazati moč cerkve. Ti našim besedam ne verujejo, če ne vidijo za njimi krščanske ga življenje. Na uho mi zvene Nietzsche-jeve besede: "Če bi mi ti-le odrešenci tudi kot odre-šenci živeli, pa bi veroval v njih Odrešenika." Po materinskem usmiljenju naše cjikvo smo prejeli Svetega Duha. Prijatelji, nikar ne izže nimo Sv. Duha iz sebe! Ne pozabimo nikdar da nas je mazilil za vojake Kristusove! So več! Z nežno ljubeznijo in z nezmotljivo voljo vtisnimr sebi in svetu Kristusov obraz. Le tako smo čast in slava svoje cerkve: ZAKON. Naša cerkev ostane na strani svojih otrok in jim ne odreče pomoči, če pride do važnih odločitev predvsem na poročni dan. Dva človeka otroka, različna po spolu, značaju in vzgoji hočeta skleniti življensko zvezo. Srce takrat trepeta. Usoda sc tehta. Na svetem kraju, pred duhovnikom in dvema pričama si ženin in nevesta dasta besede zvestobe ter prejmeta zakrament sv. zakon,- . V tistem hipu oklene Kristus njuni duši a svetimi močnimi vezmi, ki jih razklene le smrt Njuna zveza postane podoba nerazdružne zveze med Kristusom in njegovo cerkvijo. Še več, postane vil moči. Zakaj Kristus jima kot poročni dar daru je polnost stanovske milosti, ki naj tra.j; do smrti Pri vseh žrtvah in bolih, razočaranjih in težavah svojega stanu morejo in smejo zakonci zajemati od te milosti. Morajo samo prositi in božja po moč jim nikdar ne bo izostala. Cerkev se trdno oklepa zakramenta svetega zakona. Ne trpi, da bi postal zakon čisto .vetns zveza. Ne trpi, da bi se zakonske vezi razdruže vale. Tudi če jo sramoti ves svet. Tudi ie j' tisoči preklinjevaje obračajo hrbet. Ljudem na ljubo ne sme prelamljati postav svojega Učenika-Sicer bi nehala biti njegova nevesta. Ve pa tudi. da pri tem mora biti stroga, sicer zakon sam pi'°* pade. Sicer postane beda otrok srce pretresu jO' ča. Cerkev, ti si skala! Vse druge, ki se tudi cerkve imenujejo, so le slabotne postave. Ti granit in ne pustiš, da bi se s teboj kupčevalo v času, ko vsak pusti, da se z njim kupčuje. Tvoj« enciklika o zakonu je to znova pokazala. T vol značaj ti je v največjo slavo. Naj ti še enkrat povem, kako ponosen sem nate, ki v lahkomi^'" nem in slabotnem svetu krepko držiš K'ustusov zastavo ter rajši umrješ, kakor da bi jo preda'11 sovražniku! Otroška laž. Rev. J. Smoley. ti lJ iggj MEL sem napraviti obisk v znani družini, pa sem našel gospo in gospoda v .iako slabi volji, potlačena, žalostna. Vprašal sem ju, če se je kaj posebnega pripetilo. Kaj rada sta odgovorila, povedala mi, da je bil med posli nek Prepir, in to baje zaradi laži njihovega sina-edinca. "Pa naš otrok nikoli ne laže," je dostavila gospa z nekim ponosom. "Naš otrok nikoli ne laže". . . kolikokrat sem shšal take besede. "Naš otrok nikoli ne laže" — Pa se je pokazalo, da je otrok lagal, kakor se lažejo tudi drugi otroci. Zakaj pa lažejo otroci? Vsak kolikortoliko nadarjen otrok ima dobro mero fantazije. Ta je nekaka čarovna palica, ki hitro spremeni vse, česar se otroška roka dotakne. Otrokova fantazija je ključ do sto in sto izgubljenih rajev, kojih vrata so nam od-rastlim zaprta. Otrokova fantazija se pa bavi včasih s stvarci, ki lahko napravijo veliko zmede in sitnosti, pe govori otrok o drugih in se dotakne dobrega unena drugih, se mora navajati otrok k brezpogojni zanesljivosti vsake besede. Večkrat pa laže otrok, da bi se izognil kazni, posebno če je glas, ko otroka vprašamo, prestrog. V takem slučaju že naprej lahko vemo, da otrok ne bo govoril resnice. Otrok pač ni nikak junak, ki bi si bil takoj svest in na jasnem, da mu mora biti resnica nad vse. Ce hočemo od otroka kaj zvedeti, ga moramo vedno tako vprašati, da bo lahko odgovoril, položiti mu moramo odgovor takorekoč na jezik. Nek otrok je nalagal očeta. Žalostno ga je pogledal oče, položil dva prsta na njegove ustnice in rekel: "Otrok, tvoje ustnice so pa umazane zaradi laži, pojdi, jih bova umila." In je peljal otroka k križu, ki je visel na steni in mu ukazal, da govori za njim: "Ljubi Bog, odpusti mi, daj mi zopet odkritosrčno srce in čiste ustnice!" Potem je pa oče vzel mokro- rutico in mu obrisal ustnice. Moralnega omadeževanja to seveda ni izbrisalo. Otrokov kes je sicer madež odpravil, očetov ukaz in vtis njegovega opomina, nauka so se v otrokovo dušo vtisnili globlje, kakor bi bila to storila kaka kazen; otrok si je zapomnil zapoved, da ne sme lagati. Sadovi brezverske vzgoje. Amerikanci, ki živimo med 70 milijoni paga-ni. kajpada kulturnimi pagani, smo raznih umo-r°v in samomorov vajeni kot berač uši. Vendar nas je pred nekaj časom, ko smo brali o dveh Mladostnih morivcih, pri srcu zazeblo. Eden iz-Med teh je s kladivom do smrti pobil svojo staro Mater, ker mu ni dovolila, da bi šel z domačim avtomobilom po svojih grešnih potih. Drugi je sel po brutalnem umoru enega in posiljenju druge °bro razpoložen v gledišče. Iz Brooklyna sme čuli o nič manj žalostnem in značilnem slučaju. Petnajstletno dekle, dijakinja nekega kolegija se je naveličala življenja in mu šla sama s poti. Pismo, ki je je zapustila, nam pove, kje tiči vzrok takim pretresljivim pojavom, ki groze biti kmalu vsakdanji. Tole je pustila zapisano ta punčara: "Ne vem, ali bom šla v nebesa, ali v pekel. To pa vem, kamor že pridem, mi bo boljše kot tukaj. Povej teti Maji, naj sporoči mojim vzgojiteljem, kaj je njih vzgoja naredila zame." Kdor zna pa zna. j. župan mesteca Meihsia v kitajski provinciji *antung si je nekaj časa belil glavo, kaj če na-oiti z gobavci svojega mesta. A njegova bistra avu j0 kmalu rešila problem. Vse je treba skuhaj segnati in jih postreliti kot mačke. Da bi je ^ kako ne zaslutili, kaj namerava z njimi, jih ^jprej pozval v mestno hišo, odkoder naj bi ^ ,y°jaškim spremstvom skupaj odkorakali na '"če. Dasi je bil ta njegov načrt strogo tajen, se je med gobavci le začelo šušljati', da to županovo povabilo v mestno hišo nič dobrega ne pomeni. Morda jim je kdo tudi namignil, kaj jih čaka. Večina se je na vse strani razpršila. Le tri dobrodušne ženice kaj tacega niso mogle verjeti in so sledile povabilu v mestno hišo. Ko so spoznale grozno resnico, je bilo že prepozno. V sprevodu, so jih med bobnanjem in trobentanjem peljali na morišče in postrelili. Po božji podobi. P. Bernard Ambrožih, 0. F. M. ( Konec.) 9. Bil je svetega Štefana praznik. Milka je poslušala pridigo, ki jo je močno prijela. Takole je pravil govornik: "Zakaj je Bog Štefanu toliko trpljenja poslal? Zakaj ga ni — vsega svetega in nedolžnega, kakor je bil — brez krvi in kamenja k sebi v nebesa vzel?" Vprašujemo, ker ne razumemo, kakšna skrivnost je v besedah: Kogar Bog ljubi, ga tepe! Zakaj ga tepe in šiba? Morda zato, ker se krvi veseli, ker se raduje tujega trpljenja? O beži, beži, misel pregrda! Bog ni okrutnik, ljubezen je Bog! Trpljenje pošilja, ker hoče junakov! Junaštva pa ni brez trpljenja. Na, Štefana kamenja-nega je hotel, Štefana junaka je ljubil! Ne, Štefana krvavega, Štefana junaka je gledal z veseljem ! Vedel je, da bo Štefan pod kamni vrhunec junaštva pokazal. Zato mu je priliko dal. Ali je to pretežko nam razumeti? Oh, saj smo sami taki, da nam junak imponira. Ali ne trpi vojak, ki se z sovražnikom tepe? Ali smo ga zato veseli, ker ga v trpljenju vidimo, ali zato, ker nam junaštvo ugaja? Ali ne trpi avijator, ki v Ameriko iz Evrope leti? Ploskamo in kričimo mu slavo! Ali zato, ker se je utrudil in skoraj do smrti izčrpal med vožnjo? Ne zato. Toda junaka smo videli v njem, zato ga slavimo. Ali ne trpi iznajditelj, ki noč in dan — skozi leta in leta — pri poskusih v svoji delavnici dela? Zakaj s častjo izgovai-jamo njegovo ime? Ne zato, ker vemo, da je mnogo prestal, zato, ker se je junaka izkazal. Zakaj nam imponira junaštvo? Odkod smo dobili to lastnost? Bog nam je to iz svojega dal. On je bil prvi, ki je vedel, da je junaštvo velika vrednota. Človek je po božji podobi u-stvarjen, zato ima v sebi iskrico božjih lastnosti. Ne glejmo v Štefanu moža, razbolelega v trpljenje, glejmo v njem junaka in ga — obču-dujmo. In še bolj — pojdimo za njim v junaštvu ! Poslušavci predragi! Marsikaj v naši veri nam morda včasih prečudne pomisleke vzbuja. Zazdi se nam morda, da Bog drugače ravna, kot naša pamet zahteva. Rečem vam to: površno gledamo in še bolj površno mislimo, če takih ugank rešiti ne znamo. Gotovo! Smo daleč pod Bogom. Njegova modrost ni naša modrost. Vseeno, vsi smo P° božji podobi. Odkrivajmo v sebi to božjo V0' dobo in posrečilo se nam bo, da najdemo v sebi Boga. Potem nam bo lažje razumeti njegove skrivnosti. 10. Milki se je zdela pridiga močna. Veselila se je ob spominu na njo kot se človek veseli praznične hrane. Pa se je spomnila nekdanjega pomisleka in zopet je ugibala v sebi. Kako naj iz sebe uganko razjasni? Odgovora ni bilo od nikoder. V tistih dneh se je nekaj zgodilo. Ubog« vdova na vasi je umrla in zapustila drobceno hčerko: Terezika so ji rekli in pet let ji je bilo. Ostala je sama in ugibali so, čigava bo sirota postala. Milka je prišla do sklepa, ki ni nikoga1' iznenadil. Ko so se vračali od pogreba, se Je sklonila k dekletcu in ga dvignila k sebi. Polju" bila je Tereziko na drobni ličci in ji dejala-Terezika, mama je šla v nebesa, ali hočeš, da t' jaz mama postanem? Otrok se je oklenil Milke tesno, da ga nis0 mogli odtrgati od nje. Tako sta šli na Milki'^ stanovanje in Terezika je ostala pri Milki. N1 ni pogrešala mater. Kadar je šla Milka v šol°; šla je ž njo tudi Terezika in sedela v klopi kot h' bila velika. Ob Milkini dobroti je rasla Terezika v dobro dekletce. Majčkeno srčece se je kmalu razvilo v veliko srce. Raslo je hitreje kot otroško telo. Nekoč je prišel na vrata trkat berač. Mi' 1 je vedela, da je pijanec in nebodigatreba. ZaK nila je vrata in mu skozi ključavnico rekla, n Se več ne prikaže. Terezika je skočila k oknu in zrla za možem. ^ Povešeno glavo je odhajal, ves sključen in očitno Potrt. Prepadena se je Terezika obrnila od okna in se oklenila Milke. "Mamica, zakaj si ga odgnala? Poglej, kako hudo mu je! Tako težko stopa po cesti. Lačen •1e in zebe ga morda. Mamica, ne smeš biti taka.' Milko je zazeblo pri srcu. Hipoma je odprla okno in poklicala moža. Dobil je zvrhano mero. Sklonila se je k Tereziki in jo krčevito nase PHvila. "Dete preljubo, za kogar ti prosiš, je moj, kakor ti!" In ni bilo konca poljubov. . . Milka je plavala v radosti ob mislih, kako blago srce ima Terezika. Da bi jo še bolj utrdila na tej poti, ji je prišlo na misel, da bi vedno po svoji ljubljenki dobrote delila. Ko je ta ali oni potrkal, je rekla dekliču: "Poglej, če je lačen in če ga zebe. Če misliš tako, bo dobil, kar mu moreva dati." In zdelo se ji je, da se nebesa sklanjajo nanjo, tako je uživala ob Tereziki, ki je ukazovala: "Mamica, temu bo malo zadosti. Mamica, ta je hudo potreben. Mamica, ta je bil oni teden tukaj. Mamica, tega že dolgo ni bilo. Mamica, tej ženi veliko naloži. Pet lačnih otrok jo čaka doma. . ." 12. Popoldne je bilo, kmalu po šoli. Terezika Se je mudila za hišo na vrtu. S sosedovo Franco sta se igrali. Šli sta se mance. Potrka na vrata. Uboga žena je bila, pa ^estrpna in sitna. Milka si jo ogleda od vrha 1° tal. Ali ni bila tu predvčerajšnjim? Kam je ejala darovani denar? V dveh dneh ni bilo tre-)a Porabiti vsega. Saj nima nikogar, da bi skr-bel» zanj. ^ Tako in podobno sta barantali z beračico. Ulrica je skušala, da bi se izognila vprašanjem, Fa veliko sreče ni žela. Milka je bila že skoraj Uc'a, ženica je klepetala kot stroj. Nenadoma stoji Terezika pred njima. "Ravno prav si prišla, Terezika. Ti bolj °znaš ljudi, razsodi med nama". Tako jo je p°zdravila Milka. ^ ^Žena pa v ogenj, da Terezika ni mogla do "Gospodična, ali ste to še vi? Tista dobra, (jj'811; usmiljena gospodična! Vse vas hvali po v^tih farah! Pa potrka sirota na vrata, pa: j". Ajdi na cesto! In ta otrok naj odloči, če / u'i ne! Kdo je kedaj kaj takega slišal! Otrok, je Vt's smrkav, bo sodil! Da vas ni sram! Kje jr;i veljava, kje je pa vaša čast! Zapodila bi sei' j^'^a nevednega, kaj pa njo briga, če odra-kle , el< ubogajme da! Da bi mi smrkavo dedovalo! Ha, ha!" s H(>8 mnogo je jezikala in se z užaljenim postaj ol)1'nila na odhod. Milka in Terezika sta l?-nenadeni. Ni imela Milka navade, da bi ljudi s priimki obkladala. To pot jo je močno prijelo. Kot sveta jeza se je razlilo po njej. Zaprla je vrata in jih trdo zaklenila. Bog ve, odkod se je izvilo iz nje, da je prišla beseda na dan. Ni imela pri roki primernega zaklada psovk, ker jih ni rabiti znala. Pa je čutila, da mora nekaj reči. In prišlo ji je kot samo na jezik: "Luter. . .!" Komaj je izrekla, je obstala kot ukopana. Prečudno jo je obšlo. Več let je bila iskala razlage, v tem hipu ji je nepričakovano prišla! "Po božji podobi! Ni bilo potrebno, da si pustila Tereziko prositi za uboge, sama si jim mogla odločiti dan. Pa si storila, ker se ti je zdelo primerno. Prav za prav si ravnala tako, ker si nevede božjo podobo v sebi odkrila." Prijela je za roko Tereziko in odšla ž njo v stanovanje. Privila jo je k sebi in molče mislila dalje: Bog bi mogel vse sam. Pa ima rad svoje otroke-svetnike, kot imam jaz Tereziko rada." Kako čudno ji je bilo, ko je premišljevala, zakaj je ženo z Lutrom nagnala. Ni bila hotela, pa je bilo tako resnično na mestu. Luter je bil klepetav in je bedasto govoril — kot ona zena pred durmi. Poljubila je Tereziko in ji rekla: "V mesto pojdeva in bova obiskali Marijin altar in kapelico Male Cvetke." Deklica je pogledala, kot da nič ne razume. Pa se je spomnila, da mora biti mesto nekaj velikega in je v navalu veselja plosknila v male ročice. Usmiljenka. P. Lučki. VIARAVA molči — le morje zapoje včasi svojo zmago- slavno pesem — pod temnimi oblasti pomladne noči. V nočni pokoj padajo medli odsevi sveče. . . V zadnji celici mestne bolnice vlada popolni mir, grobna tišina. Iz sosednjih sob se čuje od časa do časa hripav kašelj bolnega starčka, ali bolesten vzdih siromaka, ki kliče smrt, ona pa je gluha za njegove prošnje in vzdihe. Silni pljuski nemirnega morja se zaganjajo ob obrežne pečine. . . Na smrtni postelji leži mlada žena, vsa onemogla in izmučena; zavest jo zapušča. Vsak dih, ki ji prihaja počasi in težko iz prsi, naznanja notranjo bol. Vsa je v ognju; vročinska bolezen jo muči. Kakor besneči val ob razbito ladjo, tako ji udarja vroča kri v lica. Trenotno je videti mirna in pokojna, kakor da sniva ljubezniv sen, a hkrati se zdi človeku, da vidi pred seboj ovenel cvet na bregu razburkane reke, katerega je šiloma izruval nenasiten val. . . Uboga Vilma! Njeno kratko življenje je vrsta bolesti in prevar. Matere ni nikoli poznala, nikdar ni okušala, kako sladko zveni to ime. Pri vsem tem pa je tudi pogrešala prave vgoje. S svojim prihodom na svet je vzela očetu mlado, ljubljeno ženo, ki je bila podlaga vsej družini — in s tem postala — kakor tudi dva starejša brata — sirota. Rastla je, a nikoli ni občutila družinske sreče ni ljubezni; prepir v hiši ji je polnil vsak dan ušesa. Hiša je propadala od dne do dne, ker ni bilo v njej reda, še manj pa dobrega srca. S šestnajstim letom je bila Vilma že skoro doraslo dekle. Lepe, črne oči so se ji svetlikale pod čelom, goste obrvi so se malone spajale, temni lasje so ji segali do kolen, lice pa ji je bilo belo. Čeprav je bila majhne postave, ven-adr je bila najmočnejša v hiši. Sosede so zelo rade govorile, da je Vilma živa slika pokojne matere. Vilma ni bila doma zadovoljna, ker ni našla miru in ljubezni. V veliko srečo si je štela, čc je mogla preživeti dan v krogu prijateljic ali materinih sorodnic. V krogu prijateljic jc bila pri vsem prva, kar jc le moglo zabavati družbo. Ker je bila vesele narave, prikupljiva in pametna, so si vsi želeli njenega prijateljstva. Mladi moški svet jc sploh rad pogledoval za njo. Tovarišice so večkrat opazile, kako zardi Vilma v lice, povesi glavo in umolkne, kadar katera spregovori kaj nedostojnega v šali. Naenkrat pa se je vsa izpremenila. Nihče ni slutil kaj se godi z njo. Nič več ni bila ljubezniva do svojih sovrst-nic, niti ni več iskala njihove družbe. Ljubila jc samoto. Nobenega dela se ni mogla lotiti. Ni bila še izpolnila šestnajst let, a že je bila do ušes zaljubljena v mladega častnika, s katerim je imela priliko vsak dan se razgovarjati. Zviti častnik si jc kmalu popolnoma osvojil srce neizkušene mladenke ter jo tako očaral z laž n j i vim i obljubami, da se mu je slepo žrtvovala. Štela se je srečno prav tedaj, ko je bila najnesrečnejša. Nekega večera ga pričakuje na dogovorjenem mestu brez posebnega namena. Uboga Vilma! Njena čast, sreča, dobro ime, vse je bilo v njegovi roki. — No — njega nil Vročica se je loteva. Vso noč ni mogla zatisuiti očesa. Sto misli ji je rojilo po glavi. . . Drugo jutro dobi pismo. Lita. Srce ji je hotelo počiti od bolesti. "Izdajalec," vzklikne, "vse mi je vzel, a zdaj videč, da se ne dajo zakriti posledice zločina, beži. Reži ter mi očita, da sem sama kriva. Gorje I Kaj bo z menoj?" — Kmalu se je začel širiti glas, da je Vilma mati. Zaradi sramote se je ogibala ljudi. Toda ni se ji bilo treba skrivati, ker so se je ljudje sami ogibali in porogljivo zrli za njo. Za sramoto je zvedel tudi oče. "Zgubi se mi izpod strehe!" zarohni oče nad njo in s tem je postala uboga Vilma brezdomka.. Širni svet ji je bil odprt, a ni je bilo duše, ki bi jo hotela sprejeti pod streho. Kam---? Hodila je od praga do praga, da bi našla kako službo, a vse zamanj. Ze se ji je porajala iz obupnosti misel, d* bi si pretrgala nit bednega življenja, a zopet se ji je vsiljevala misel, naj se maščuje nad zapeljivcem. Toda nW" ščevanja ni izvršila, ker je zmagalo usmiljenje. Potrpežlj'" vo je pretrpela sramoto za sramoto; do dna je izpila grenko čašo pelina. Njene muke se bližajo koncu. Izpiti ima še zadnJe kaplje iz čaše življenja, katero polagoma ugaša v njej. • • Poleg bolnice sedi v čisti, beli, deviški obleki mlada usmiljenka. Z obraza ji odseva neizrekljiva milina in cista nadnaravna, prav angelska ljubezen. Kakor bdi skrbna mati nad edincem, tako čuva tudi usmiljenka nad strti"1 življenjem uboge Vilme. Nepremično ji zre v obličje, nežno skrbjo ji moči osušene ustnice s sladkim vinom, d bi jo nekoliko okrepila in privedla k zavesti. Toda bolwca ne čuti ničesar. . , Usmiljena sestra se zagleda v lepo, uvelo lice nesreči''-Vilme. Zamišljena zre na njo in ne more se več premagovati pred besedami, ki jih jc narekovalo ljubeče srce' Skrivaj ji priigra na krasno lice solza sočutja in ljubezni- Dobro ji je znana povest bolnice. V zaupnem razg0" voru ji je Vilma vse razodela ter ji popolnoma odkrila svoje dušne rane. O, koliko lažje ji je bilo, ko je videla 1. občutila, da ta dobrotni angel deli svoje solze z njeniH solzami I Prvič v življenju je občutila, da so na svetu srca. ki resnično ljubijo in sočuvstvujejo z njo — ubogo brez domko. . i Usmiljenka ni niti z besedo očitala grešnici. Kaj s _ Podala ji je svojo neomadeževano roko, jo dvignila iz pasti, kamor jo je vrgla ljudska zloba. Izmučeno in vaveče srce ji je poživila z mislijo na božjo ljubezen 1 usmiljene. . u A sedaj, gledajoč jo pred seboj, premišljuje v du ^ razne prizore iz njenega kratkega, a "burnega življenja . - oka. Vilma je ljubila, trpela, a sedaj umira. . . (jj Neusmiljeni ljudje nepremišljeno sodijo in zelo fa tudi za vedno obsodijo. Trpko se glasi vsaka bes«''3' katero karajo zmoto — greli. Gori v nebeških vi*aVas' kjer ni strasti, tam najdeš milost, ker se ne gleda sam0 greh. Rolesti in trpljenja prerajajo grešno dušo ter J dvigajo in krepc, da se vzpne do one višine kreposti, v tero jo je vrgla večkrat tuja krivda. nj. Ni čuda, da so usmiljenkinc besede, polne utehe in . ru, blago vplivale na mlado bolnico. Bolečine se ji. "ia|n. šajo, dihanje postaja mirneje. Plamen na obrazu ji P°(jj.j goma ugaša, onemogli udje čutijo mir in uživajo sl® e počitek. Bujno domišljijo polnijo mamljive slike, obu z rajsko lepoto. . . Vilma sniva. . . . tra- Na daljnem vzhodu so se kopali vrhovi gora v Jll.|i0 njem soncu. Krvavo je žarel nebesni svod. Na Viu y obličje so se vsipali prvi jutranji žarki. Angel, obl<-'cC^ belo obleko, se ji približuje v nebeški krasoti. V >'®r' ima trnjev venec, prepleten z lepimi vrtnicami. ,. . j,ar' vidi, kako se ji smehlja. Nato zasliši v popolni tis'1" \ monijo nebeških glasov. Naenkrat razpne nebeški Q. roke, se ji nasmehlja in jo ljubeznivo povabi: "Pri''1' lobica moja! Dospela si na konec trnjeve poti. ^ s „|j0> zemeljskih pečin zleti navzgor, ne oziraje se na kjer raste le bodeče trnje." po- Po tem prizoru pride bolnica k zavesti. Gleda 1,1 ej sluša. Je-li prevara? Preplašena odpira oči in gleda ^j. seboj angela, kateri je bil prišel iz neba, ko je s'a '.•nci'1 vala. Prav isti obraz. Po milem pogledu in "c stirf nasmehu ga spozna. Gleda ga, kako skrbno ra^Pr, roke nad njo. Bolnica gleda svojo — usmiljeno ses ^ .jj. To je eden izmed angelov, ki hodijo med nai'"> svet ne pozna. <^|r<5> Naši misijoni in naši misijonarji. Kako podpirajmo misijonarje med pagani. Rev. J. Filipič. 1. MOLIMO za razširjanje vere! Gospod Jezus sam nam naroča: "Žetev je velika, a delavcev je malo; prosite Gospoda žetve, da Pošlje delavcev v svoj vinograd." Koliko je On sam premolil za svoje misijonske namene in za vse misionarje zlasti ono noč, predno je izbral syoje apostole, ko je vklepal v svojo molitev mi-sionske delavce in njih prizadevanje vseh stoletij. Se celo vmirajoč — tik pred svojim odhodom iz »veta — moli za vse ljudi, da bi bili en hlev in en Pastir. In po zgledu Kristusovem smatrajo vsi Veliki misionarji molitev kot naj izdatnejše sred-ftvo za življenje božjega kraljestva. Kako zelo ln kolikrat se n. pr. sv. Pavel priporoča, pa pri- poroča tudi sam vernike in nevernike v molitev! — Zares molitev je neobhodno potrebna. Zakaj izpreobrnjenje duš je nazadnje le vspeh milosti božje — milosti pa ni brez molitve. "Prosite in boste prejeli, iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo." Da! Tudi mi hočemo prositi za vse, v prvi vrsti pa za svoje rojake misionarje. Tako nam veleva urejena ljubezen do bližnjega. Sprosimo jim milosti, da ostanejo telesno zdravi, da zmagujejo dušne nevarnosti, da vztrajajo v svoji službi, da Bog obilno blagoslavlja njihovo delo in dolgo ohrani v svojem vinogradu! Podpirati hočemo po svojih močeh misijon-8k° gibanje tudi z denarnimi prispevki. Kako ogromne so zahteve, ki jih stavi misijonstvo tudi v ftiaterielnem oziru misionarjem in misionskemu v«dstvu. Oklic vrhovnega sveta DŠVv Rimu za leto nam jih našteva sledeče: V Kini bo treba naglično popraviti cer-kve> šole, zavode, sirotišnice, misijonišča, ki so •Ph porušili roparji, odpomoči silni bedi, ki so jc Povzročile kobilice in povodnji; misionarji, itak »ami berači, naj pa dele miloščino in kruh strada-J°čim množicam. Ne smemo tajiti resnice, da je ploščina in nasičevanje lačnih pot do duš in pot (l° sprave z Bogom. ■ . indija, zibelka stare civilizacije, se pre-uJa v novo duhovno in religiozno kulturo in čim °'J osvaja izobrazba široke plasti narodov, tem rp Ja je potreba, po novih in večjih svetiščih. L>,Ja je šol, bolnic, sirotišnic; šole naj posegajo t, JV^terno znanstveno tekmovanje, bolnice in si-'snice naj pa prikažejo blagovejno dobrodel-. sl krščanstva. Cele vasi hrepene po mi-10na* ki jih pa ni. Afrika zahteva ogromnih vsot! Zmrzlič-n;lKlico se v razdobju zadnjih let širi ju., lz°brazba in civilizacija, francoska in an-šolsi 1 zakonodaja predpisuje moderne darle še precej na prste gleda, so vodilno ."Prejeli framasoni, kot njegovi predhodniki 8 ^"ji framasonski krožek, ki šteje 40 frama-obi p*8ateljev iz raznih svetovnih lož, je ,avil v svojih ameriških glasilih članek z naslo- vom "Framazonstvo v Španiji". V tem članku pravi pisatelj Robert C. Whrite med drugim: "Awake, America! Zbudi se Amerika!" Kaj je hotel s tem reči? Naravnost je povedal. Mehiko in Španijo naj si vzame za zgled. V prvi vrsti naj obdavči vse cerkveno premoženje in depresija se bo bistveno zmanjšala. To bi bil kajpada samo začetek, drugo, hujše, bi polagoma sledilo. PASTOR SE SPREOBRNIL. drej pHnski Protestantki pastor, Rev. Pavel An- toijsu iric"8en v Copenhagenu, je prestopil v ka-.] 'Ko cerkev p?i Bil je tajnik zunanje misijonske - ----cve. Preden je storil ta korak je dva meseca v benediktinski opatiji Maria tZ'svoje cerkve- Laach. Tam v tihi, blaženi samostanski samoti je dozorela njegova dolgo negovana želja v sklep. Izvršil ga je na slavni Marijini božji poti v Keve-laer, ki našim vestfalskim Slovencem nadomešča domače Brezje. DOBER ODGOVOR. Na proticerkvenem in protiverskem sestanku v Barceloni je nedavno govornik celo uro udri hal po katoliških redovnih družbah. Na koncu svojega govora pa vpraša, če ima morda kdo kaj pripomniti. Neki revno oblečen, priprost mož da znamenje, da bi rad nekaj povedal. Takoj se mu je videlo, da je česa drugega bolj vajen, kot javnega govorjenja. Le njegov glas je bil orja ški in odločen. "Nič drugega ne bom povedal kot to, da smo imeli v družini nalezljivo bolezen Moja žena in hčerka ste bili bolni. Moral sem dobiti usmiljenko, da jima je stregla. Hvala Bo gu se obema že na bolje obrača. Pač pa je usrru ljenka umrla. To je vse, kar sem imel povedati-Navzoča množica je takoj razumela jedrnat, a krepek odgovor širokoustnemu klevetarju in gro-movito zaploskala. FORDOVA VERA. Včasih se je Mr. Henry Ford že kake takt iznebil kot bi bil na potu h katolicizmu. Da, neki vodilni starokrajski list je že vedel poročati, da je prestopil v katoliško cerkev. V resnici pa on po prepričanju niti kristjan ni, še manj, da bi se nagibal h katolicizmu. To se jasno vidi iz sledeče njegove izjave "Navsezadnje življenje ni drugega kot nekako preizkušanje (experience) Svet je neka izčiščevavnica (clearing-house), v kateri si nabiramo skušenj. Smo tu, da nekaj dovršimo, potem pa gremo, odkoder smo prišli. To je moja vera, čeravno sem episkopalec. Kar mene tiče, sem prepričan, da sem že prej enkral živel in preden sem stopil na oder tega življenji sem si nabral že dokaj skušenj. Enako bom nadaljeval svojo pot, dokler to življenje ne izteče i" ne stopim na oder bodočega življenja. Vse so le poskusi in zmote, vendar na gotovih temeljih." To je Fordova veroizpoved, če se sploh sme tak° imenovati. Neke vrste animizem. Prizna dušo in njeno neumrjočnost. Da, s starimi grški"11 modroslovci veruje celo v njeno bivanje pred združitvijo s telesom. Sicer je pa vsa ta njegova vera nekaj čisto osebnega, ki bi jo morda najbol.le nazvali — fordizem. c ANGLOKATOLIKI NA POTU V RIM. Anglokatoličani, ki v vsem posnemajo rimo-katoliško cerkev, samo papeža ne priznajo, imajc v Angliji 51 cerkva. Njih duhovniki, ki pa v resnici niso veljavno posvečeni, vedno bolj čutijo, da prav za prav niso ne eno ne drugo. Niso episkopalci, ker nočejo biti. Niso pravi katoličani, ker ne priznavajo papeža kot vrhovnega poglavarja Kristusove cerkve. So tedaj v mučnem položaju, takorekoč med dvema stoloma Nedavno se je 44 njih zbralo, ad razmišljujejo, kako bi se iz tega neprijetnega položaja izmotali Kot je razvidno iz zaključka, do katerega so pri- šli in stopili z njim v javnost, jim ne kaže drug« ga, kot nadaljevati pot proti Rimu. "Upamo . pravijo v svojem javnem proglasu, "in naš vzp1 je, združitev z ostalo katoliško cerkvijo. Kaj naš Gospod je ustanovil le eno cerkev, katere udJ^ morajo biti združeni. In ta ena katoliška cerke je pozidana na skalo sv. Petra, ki je njena To resnico izpovedujemo. Naše prizadevanje J naš cilj je združenje z apostolskim sedežem Rimu." Med drugimi, ki so ta proglas Podpis*r je tudi Rev. H. K. Pierce, anglokatoliški P»st0 v New Yorku. MORDA BO TO Ameriški katoliški škofje, vsi skupaj in posamič, so že neštetokrat dvignili svareči glas, da je naša vzgoja po javnih šolah od muh. Njen glavni cilj, kateremu so podrejena vsa druga sredstva, je, ne vzgajati ljudi, ampak tnalikovav ce mamona. "Success and money", sreča, seveda samo zemeljska in denar, kot pot do nje, to sc vzori ameriške vzgoje po javnih šolah, od abece-darjev do vseučiliščnikov. Toda katoliški škofje so bili s svojimi svarili glas vpijočega v puščavi. Zdaj se je v istem smislu oglasil protetantki škof Rt. Rev. Ernest M. Stires na Long Islnndu, N. Y. A.I POMAGALO. V svojem govoru v kapeli kolumbijskega vseu^ lišča, je krepko ožigosal čisto mehanizira"0^ zmaterializirano vzgojo po ameriških držav^ šolah. Dejal je, da je vsa njihova vzgoja os točena v tem, i/, dečkov in deklic polagoma j iti kar najboljše lovce za dolarji. Ta off10 i vračajo se mi prejšni dne- j ^ur za Ave Marijo: J m !avlch 50c, Mr. Tutin $2, SkH /1kun Mrs. Knez $5, A. Hocv, Mrs- Zakrajšek $1, Mrs. ftev a $1' Strniša $1 • Miks 50c. b' n i A «P<>8tolala ur. Frančiška p . «o postali: WSJ0 50t''A-Batic K- Veselo oznanilo. bo za prehlajenje ali druge ne-rednosti človeškega organizma in telesa. Najstarejše zdravilo je, kar jih pozna svet, pa tudi najboljše. Stavim, da je Father John zato tako zdrav in vedre volje( pri svojih 64 letih je še vedno živahen, kakor da bi bil v tridesetih, stavim, da je to zato ,ker Father John tudi sam rad Zahvale. vi polni zdravja in veselja. Hvala Mariji in Baragi. Njima sem se priporočal. A. B., Cleveland, O. Zahvala gre Bogu, ki mi je pomagal po priprošnji Matere Darovi. Za lučke no poslali: F. Petrich 50c, Mrs. Mertich 80c, Mrs. Zupančič $1, J. Cesar 50c, Mrs. Deželan 50c- Za sv. ma$c so darovali: Mr. & Mrs. Horvat $1, A. Marintic $1. A. Deželan $2. Mrs. Mertich $2. J Merkun $$, Mrs. uživa čebelin sad- Oglasi se torej pravočasno, predno bo zaloga pošla. Lani je bilo dano tako oznanilo, pa je takoj narod segel po medu, v kratkem času je bil razprodan. Tudi letos se bojimo, da ne bo dosti. Kdor prvi pride, prvi dobi, kdor bo prepozen, si bo moral preganjati prehlajenja z arniko in pelinom. Je pa že bolj i med. božje in sv. Terezije v posebni zadevi. Priporočal sem se božji milosti, nisem prosil zastonj. Na tem mestu bodi izrečena zahvala. J. V. M. Laurich $3, J. Cesar $1, J. Gro-snich $2, J. Strojan $2, Dr. sv. Jeronima štev. 153 KSKJ. $5, M. Ramuta $2, M. Stepanic $5, Mrs. Leskovec $1, Mrs- Zakraj-sek $1, Mrs. Cook $1. Kruh sv. Antona so dali: Mrs. Zakrajsek 50c. Za pohištvo in pogrebe Tisti, ki ste v Clevelandu in okolici, in ki pridete v Cleveland, se lahko v vašo lastno korist poslužite pohištva iz naše prodajalne Pir nas je pohištvo kar najbolj zanesljivo in vredno zanj danega denarja. Glavno prodajalno imamo na 6019 St. Clair Avenue, podružnica pa je na 15303 WATERLOO RD., CLEVELAND, OHIO Tudi tisti, ki se obrnejo na nas za pogrebna opravila, dobijo za manjše izdatke boljšo postrežbo. A. GRD1NA & SONS Za vsa podjetja velja glavni telefon Henderson 2088 Baragova knj iga Phone Canal 7172-3 PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL 1727-31 WEST 21st STREET, CHICAGO, ILL. JOSEPH PERKO 2101 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI Najboljše blago. — Čevlji za vso družino. \ SVOJI K SVOJIM! Kadar rabite čevlje, dobite jih pri ANTON ZUPANCICH 1902 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL." ŽENA PRISTOPI V ŽENSKO ZVEZO. Tebi je v dobro! V "ZARJI" glasilu /reze imaš lep list, lei je poln zanimivosti. — Naslov tajnice: JOSEPHINE RAČIČ, 2054 W. Coulter St., Chicago Eden naših rojakov-izseljencev, navdušen delavec za Barago, ki že dve leti navdušuje mlade naše za Baragovo stvar, je spisal živi jen jepisno knjigo o našem vrlem apostolu i n predhodniku. - Od nrve strani do zadnje je knjiga polna lepih besed in lepih dokazov o Baragovi svetosti in neumornem delovanju za zveličanje duš. Tako zanimiva knjiga ne sme mimo nas neopažena. Kdorkoli jo je bral, jo je pohvalil, ocenjevavci, ki so pregledali knjigo med natisom, so vračali rokopise z najlepšim priporočilom. Jos. Gregorich, pisatelj knjige.