Stev. 149
V Trsta, vnedeljo 1. junija 1919
letnik XLIV
Uhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol leta L 18 - in celo leto L 35—. — Telefon uredništva in oprave šfev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Ataii oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Tr>iu, uL sv. Frančiška As. 2QL
JnđransKtj uprtiš*
Priobčili smo včeraj načrt rešitve jadranskega vprašanja, kakor ga je prineseS »Tem-ps« 29. m.
m. Predvčerajšnji .pariški K-sti pa prinašajo, kakor posnemHemo iz »Corriere della Sera«, zopet neko Ilovo zitks, ki bi bila takale: »Mesto Reka, iz-rzemši predmestje Sušak, (ki pripade Jugoslaviji), tvori z voloskim in kastavskim ozemljem ter otoki Gresom, Rabom in Krkom svobodno državo pod zaščito Zvoze narodov. V meiah nove države }e vključen jugovzhodni del železnice, ki vozi iz Reke profi U-ubSš-ani Nova država meji z Italijo, kateri pripade ves, še preostali del Istre. Svobodna država bo pod upravo sveta, v katerem bosta 2 Italijana iz kraljevine, 1 reški meš&an, <po mo-foouosti Hrvat, 1 Jugoslovan in 1 Madjar. Zadar, Šibenik, otoki Lošinj, Vis in Korčula bi pripadli Italiji. Ra-zun tesa dobi ItaKja mandat za Albanijo. Po petnajstih letih bi se usoda Reke in ozadja rešila s p'ebiscitom.
Čeravno je ta rešitev zelo neverjetna, priobčimo vendar, kar pišejo o tem francoski listi: »Matin« piše: Italijanski vlada smatra za r.evarno, da neodvisna reška država vsebu e toliko ozemlja zavidno od mesta. Hotelo bi se, da bi reški teritorij ae segal čez mejo, ki jo -določa Italiji londonski pakt, mejo, ki je začrtana okoli 3 km -zapadno mesta Rekie. V nasprotnem slučaju bo reška država imela veliko slovansko večino, a Istra bo razdeljena v dva dela.«
»Action Francais« piše, da Je gotovo, pa naj zavzame itaflijeiska delegacija kakrširosibodi stališče proti •predk>i«vem načrtu, da so italijanski zastopniki pokazali dobro voljo in željo za sporazumom, *pre;-svši t-c komplicirano s?sterniz«cfiio kot bazo za dc z ov ore. Reka — svobodna država rpo menja imeti Ameriko na italijanskem morju
»■Jcunial« t>vše: »Ta rešitev je po p-riBla ista, katero so r.eki prijatelji priporočevall ItaKri 2 dni pred usUvljenjem pogajaj. Koliko nesrečnim do-goJkcm U" se bili izogmli, če bi ta prodilog bil taki^ sprejet! Reško vprašanje je preveč zamršeno, a tfa bi mo.Tli upati, da so ženo priprosto rešitvijo pomirijo vsi elementi. Da se zadovolji pravica narodov «e loči italijanska mestna skupina od slovanskega sušaškega predmestja. Sušak bo pripadel Jugoslovanski državi. Z ustanovitvijo male reške republike se zajamčijo svobodno pristani-jje doirodi, a se skuša obkoliti italijanski otok v Reki s slovanskim m^jem. Patronat Zveze narodov dovoljuje, da se združijo v majhno državo rešk: Italijani ter Slovani, ki se nahajajo malo severne-je med Reko ;n Istro. Ostane daln^tinsko vprašanje. Italija se bo prrar.ctno odrekla ozke obali, ki bi tvorila vojaški nevzr.ržljivo pozicijo. Ohranila <pa si 4>o Zadar in šiben?!:, italijanski mesti. Posest vseh važnih otekov ii nudi vsa mogoča vojaška jamstva. S Trstom, Pu'o, Visom, Va-Icki-j in protektoratom nad Atban$o bo Italija r<es gospodarica jadrraiiskesa morja in "zapa-dnega obronka Bi-ltema.
" »V:ctoire* smatra, da jamčt kompromis Italiji -neoporečno gospodstvo na Jadranu«, ter pravi, tda ne bo ozlovoij-enost, ki jo je italijansko javno mnenje tako jasno očitovalo, ko ni hoi-eia mirovna koherenca pripoznati njegovih zahtev, da ne bo ta orolovoljenost tako) izginila, toda se bo laihVo po-msriia z neoporečnimiiTridobitvami, ki .jih dobi Ita-Uj? na Jadranu. Mandat nad Albanijo ida zs.ffota-vUa Italiji neovržno gospodstvo nad otrantskim kairalom. Jugoslovani da gotovo sprejmejo kompromis. Gotovo, "pravi »Vicfcoire* bodo nacionalist ini »chanvins* protestirali, toda leti naj bi rajši nrnto de-laii ina ortsani-zaciji in naprečlcu svoje države, a ne grozili in čakali, da bodoča Rusija nsedi njih željam.
»Actiona Francaise® pravi, da bodo Jugoslovani sprejeli, ker bi miadi jugoslovanska država ne mogla živeti brez pcKfpore visoke ameriške banke.
Italijanski iist »Epoca* piše: »Kar se tiče Reke *e »Tempsov« r.ačrt ne oddaljuje preveč od tc-Sitvc. ki bi se ds^a sprejeti, toda ne »predstavlja še 4o! čenč ohLTfce, ki so jo vse stranice sprejele. Gre samo z>a netočne vesti, ki jih treba vzeti s pridržkom, o načrtu, ki £a je izcesel neki ugleden posraicrtalec, na katerem bi pa \VH90n Tad kaj #odp;l;>!ff, a Orla^do doda-1 paboljške in jamstva.«
i V,-- '1. rr>".'*rvika -je ime! Orlando pogovor z Wil-»os: m. Razpravljala sta o kompromisu glede reši: v; jadranskega vprašanja. Ni prišlo do odločitve, tet;a v ameri xh krogih se trdi, da se pogajanja nadaljujejo na zadovoljiv način. Ni izkliuče-i*o, da se kmalu ctose/e sporazum.
Popoldne so nekateri členi ameriške delegacija večkrat razipravliali z ju eo slovanski mi delegati, ter so jih nagovarjali, da bi sprejeli vsaj v glavnih linijah kompromis, ki su priobčujejo listi. Goviori se, da Jugoslovani še ugovarjajo glo-.e Zadra in Sibenik?.. toda da so vestdar pripravljeni sprejeti predi;;.*m rešitev vprašanja Reke in ozemlja, ki bi pripadlo novi neodvisni državi.
\i\mm Ronfersnsu.
Jadrsnskov prašanje v svete četvorice.
PARIZ, 30. »Matin« piše: Sedaj, ko je jadransko vprašanje predloženo izčiščeno svetu Četvorice, ste francoska in agleška vlada na delu, da najdete kako transakcijo. Zdi se jima vedno jasneje, da bi bila enostavna odobritev
PODLISTEK
Rjse Mery.
Ivo Vojnović. — Prevedel M. C—5.
Dovolj grdo ime za toli delikatno vprašanje .,.
Kakor se mi zdi, postavljate vi, gospod, tudi krepost v vrsto »vnanjosti«. — Menda po galantnem madriegalu starih rococo-pesni-kov: »ženska je cvet, a krepost vonj cveta.«... Veseli zvoki smeh se je izgubil v zakotju; — tanka, podclgasta, a gosposka roka lepotice $e je prijela za naslon klopi in obrnila se je popolnoma proti človeku, s katerim je začela razgovor. Belina in bujnost njenega stasa, plamen lokavih oči, beli vel, ki je obkrožal obraz z lahnim oblačkom, rože, ki so se vspe-njale nad zlatimi nje kodri — vse to je bilo le za korak oddaljeno od mladega sportomana. Gledala ga ie in smehljala se je; — mogel bi bil pograbiti roko, ki se je malone dotikala njegove, poljubiti jo ... kdo bi bil videl to? ... Lastavice in metulji... S skrajno in smelo koketarijo je neznanka tako rekoč nudila za-mamljenim očem svojo lepoto; kazala se mu je
londonskega pakta, ne da bi mu pritrdila A-merika, najslabša rešitev, kajti ostavila bi en-tento razedinjeno, kar bi imelo posledice na vseh poljih. Lloyd George od angleške in Tar-dieu od francoske strani sta v živahnih razgovorih z italijanskimi delegati. Včeraj proti večeru se je razširjal glas, da je prišlo do sporazuma glede političnega statuta Reke pod italijansko suverenostjo, treba pa daje še uravnati gospodarski režim mesta. In pa določbe, ti-čoče se železnic, ki je spajajo z notranjostjo. Vendar moramo — pridodaje »Matin« — pripomniti, da se američanski krogi kažejo še vedno skrajno rezervirani glede možnosti sporazuma, ki bi mu pritrdil Wilson.
Teritorijalne klavzule pogodbe z Avstrijo.
PARIZ, 30. Popoldne se je vršila tu tajna seja, tekom katere, so se vlastim, ki so pretrgale odnošaje z Avstro-Ogrsko, priobčile teritorijalne klavzule v mirovni pogodbi z Avstrijo. Bratiano je naglašal potrebo, da se prouče nove meje, ki jih jim prisoja pogodba. Glavarji vlad so pritrdili temu gledišču, na kar je bila seja odložena na soboto. Trajala je samo nekaj nad četrt ure.
Mirovni pogoji se izroče avstrijski delegaciji v ponedeljek zjutraj na gradu v Saint Ger-mainu. Možno je zato, da ta zakasnitev dopusti, da se ugotovijo popolnoma vsi pogoji, vštevši tiste, ki se nanašajo na {inančno stran.
Četvorica prouči nemški protinačrt.
PARIZ, 30. Ker je prevod nemškega proti-načrta dovršen, ga četvorica prouči popoldne.
Nove podrobnosti o nemških prctiprcdlogih, CURIH, 30. »Frankfurter Zeitung« prinaša nekaj nadaljnjih podrobnosti o konkretnih protiprealogih Nemčije.
Nemčija se izjavlja za razorožitev »pod pogojem vzajemnosti« in se odpoveduje obvezni vojaški službi, kar pomenja odločitev velike važnosti za deželo, ki je svoje državnO življenje opirala na obvezno vojaško službo. Razun tega se izjavljajo Nemci pripravljene, da bodo vzdrževali le vojsko 100.000 mož za notranji red in obrambo meja. Ali, za neko prehodno dobo, bo moralo biti število veče, in sicer 350.000 mož za dva meseca po sklepu pogodbe. Nemci bodo soudeleženi na svetovni rekonstrukciji tonelaže v tem-le razmerju? njihove ladjedelnice bodo morale zgraditi v prvem letu 100.000 tonelat za zaveznike, v drugem 200.000 in v naslednjih osmih letih 300.000. Ta mera gre preko zahtev zaveznikov.
Broekdoriiov protest.
VERSAILLES, 30. Doznavši, da se je časopisom Zedinjenih držav brzojavilo besedilo nemških protipredlogov, je grof Brockdorff takoj brzojavno protestiral v Berolinu, rekši, da se je zagrešila velika nekorektnost napram kancelijam entente. Grof Brockdorff je prejel minole noči odgovor, da gre za nesporazum-ljenje.
Nemški proiiprediogi.
PARIZ, 29. Nemška delegacija je izročila besedilo protipredlogov, obsegajoče kakih 200 strani v četrtinski obliki. Dvanajst tolmačev ministrstva za vnanje stvari je prevedlo polovico listin in dovrši svoje delo jutri zjutraj. Loucher, ki ima nalog, da podrobno prouči gospodarski del protinačrta, se je podal nocoj k tajništvu konfe ence, da sprejme prevod.
Franccski komentarjL
PARIZ, 30. Buržoazijski listi menijo soglasno, da nemški protipredlogi gredo za tem, da bi Nemci moralno in materijalno izbegnili posledicam vojne, ter ugotovljajo vtisek, da je Nemčija gotova, da se prično ustmena pogajanja. Listi naglašajo, da je ententa že v naprej odgovorila na tako zahtevo ter da se nc spusti v tako igro.
Vtisk nemškega protinačrta.
PARIZ, 30. Navzlic zatrjevanju francoskega časopisja, postaje vedno jasneje, da ne nameravajo meredajni krogi na konferenci, posebno tisti, ki so sedaj imeli glavno besedo, kratko-malo odkloniti nemškega protinačrta. Pripo-znava se, da je načrt zelo spretno in na nekaterih mestih naravnost umetniški sesatvljen. Posebno velik vtisk je napravil na angleške kroge, in ni izključeno, da se Llloyd George postavi na stališče, da se nekateri zmernejši nemški protipredlogi sprejmejo. Posebno utemeljena so dokazovanja o ekonomskih klavzulah in nemška zahteva, naj se Nemčiji takoj dovoli da sodeluje pri Zvezi narodov. Amerikanci niso tako izrazito naklonjeni reviziji
kakor da izzivlje: ugani, kdo sem! — Komaj' občutljiv vonj sena je prodiral iz njene bližine.
Kolikor toliko je resnica — je odgovoril mladenič polahko. Ženska se pojavlja v vseh podrobnostih, v vsem, ako se more reči tako, kar je odveč v njem bitju. Kjer neuki pogled vidi samo namigavanja, tam gleda izskušen motrilec nezgrešljive znake ...
Ali izjeme?... ga je prekinila neznanka.
Oprostite, gospa, moderna družba jako malo pozna izjeme — je rekel mladenič, na-smehnivši se.
— Res? — se je oglasila ona z zlobnim posmehom na ustnih in je, okrenivši malo glavo, pogledala z napol zaprtimi trepalnicami na dve gospi, ki ste se sprehajali nedaleč.
Ali ste mnogo potovali, gospod? — ga je vprašala po kratkem presledku, ne da bi bila okrenila obraz. Bilo je nekaj hladnega, skoro ostrega v teh besedah, a okoli usten ji je Še igral tisti po»meh.
Ne mnogo — je odgovoril mladenič odločno. Videl sem Italijo, navžil se njene sedanje u-metnosti — prepotoval sem pozneje tudi našo monarhijo. Bilo je lepih razgledov, a nič drugega. Lani sem nameraval obiskati tudi Francijo, ali... nisem dospel.
mirovne pogodbe kakor Angleži, toda že se razpravlja o možnosti, da se modificirajo klavzule glede Slezije in obnovitev. Nekateri celo govore o morebitni izpremembi kolonijskih klavzul in o povrnitvi dela trgovskega bro-dovja Nemčiji, toda zdi se, da bo v tem oziru angleška opozicija neomajna. Francoski krogi pa izražajo mnenje, da se mirovna pogodba ne sme izpremeniti in da se mora nemški protinačrt kratkomalo zavrniti. Toda že radi tega, da se ne more enkrat zaveznikom očitati, da so bili proti Nemčiji stroži nego Nemci v Brest Litovskem in Bukareštu, se bržkone nemški protinačrt ne zavrne.
Omejitev oboroževanja ▼ malih državah na ozemlju bivše monarhije.
PARIZ, 30. Odložitev izročitve mirovnih pogojev avstrijski delegaciji, ki jo je baje za-teval Bratiano, daje »Timesus povod, da u-gotavlja takole: Da se ni Bratiano vmešal, bi poljska, rumunska, čehoslovaška in jugoslovanska delegacija ter zastopniki zavezniških držav ne bili imeli prilike da spoznajo klavzule mirovne pogodbe, pri kateri so vendar prizadeti njih življenski interesi, a sovražni delegaciji se je dovolilo da jih proučuje in o njih razpravlja.
~ Razun teritorijalnih vprašanj, nadaljuje »Temps«, so še druga vprašanja, o katerih se zaključuje izven malih narodov. To so ▼ prvi vrsti omejitve oborožene sile, ki se nameravajo naložiti vsem naslednikom bivše monarhije ter balkanskim državam, pa bile zavezne ali ne. Tako bi Čehoslovaška in Rnmuoska ne smeli imeti pod orožjem nad 50.000 mož, a Pcljska in Jugoslavija ne nad 80.000 t. j. vsaka 40.000 mož. »Temps« pravi, da je izvrstna ideja, da se razorožijo Avstrijci, Madžari in Bol-garji, toda da je zelo nevarno razorožiti prijatelje, dokler se ne vidi, kam pade ta nemški kaos.
Italijanska socialistična parlamentarna »kupina in mirovna pogodba.
Ta skupina v italijanskem parlamentu je sklenila z ozirom na mirovne pogoje, postavljene Nemčiji, obsežno resolucijo, iz katere posnemijemo:
Pogoji ovajajo nedopustne in obsojene metode stare tajne diplomacije, proti katerim se je tekom vojne soglasno uprla zavest vsega civiliziranega sveta.
Ves kompleks pogodbe, in tudi vsaka nje posamezna točka, je v protislovju s 14 Wilsono-vimi točkami, na katere se sklicujejo vsi narodi.
Pogodba je konkretizirala zmagovalce nad premaganci, z vso težo militarične in gospodarske premoči, da tem poslednjim ostaja resi gnirana ideja lastne obnemoglosti in nesposobnosti, da bi dobili zaveznikov — nasprotnikov proti njih zatiralcem.
Od premagancev se zahteva razorožitev brez vsakega odgovarjajočega jamstva, niti ne tistega, da bi mogli vstopiti v Zvezo narodov, da postaja ta le medsebojna zavarovalnica zmagovalcev, da bodo premaganci v absolutni odvisnosti od njih, kar bi kalilo mednarodni red in tvorilo trajno nevarnost vojne.
Pogodba pomnožuje svobodne države po i-menu, ki bodo pa v resnici vazali entente. Določa meje, ki ne odgovarjajo stvarima raz-zlogom, ne zgodovinskim ne teritorijalnim, marveč le namenom zmagovalcev, da bi uničili, razdejali in usužnjili premagane narode, brez nikakega pomisleka, da ustvarjajo s tem _z nenaravnimi in umetnimi državnimi kombinacijami — nove tiranije, nove možnosti sporov in od strani narodov, na katerih se je izvršilo nasilstvo, nove nevarnosti vojne radi njih aspiracij.
Po bistvu zmagovalne imperijalističke vojne razdelja pogodba teritorijalne, kolonijalne in finančne plene, a to ne primerno pretveznim potrebam posameznih držav-zmag'ovalk, ampak primerno njih vojniški in pomorski premoči. S tem ustvarja pogodba med istimi zavezniki samimi hierarhičen zakon kapitalizma, po katerem postajajo bogataši še bolj bogati, a siromaki še bolj siromašni Posledica tomu bo, da poslednji izgube vsako svobodo ter da se bodo sejala nova smrtna sovraštva, ki bodo
nova silna kal vojne.
Pogodba sili vlasti z najintenzivtte)im pluto-kratičnim režimom v zvezo proti proletarskim vlastim, ki se že urejajo komunistično, ali pa se naglo razvijajo v smeri proti kolekti vis Učnemu režimu, da se že črta tako mednarodna razredna vojna, ki naj bi uničila vse nade proletarijata vsega sveta do osamosvojenja.
Resolucija protestira z ogorčenjem proti
Menda vam je bilo ugodneje dihati zrak svojih »lepih razgledov!«
Ne_je odgovoril mladenič nekoliko glasneje; čutil je, da%e hoče lepa neznanka nekoliko poigrati z nepoznanim in drznim ji drugom. — Kako prozaičen motiv, gospa: nisem imel dovolj denarja!
Iskrena izpoved za mojo nedelikatno radovednost — je odgovorila gospa z glasom in pogledom nedolžnega angelja.
Vi ste vprašali, a jaz sem odgovoril nekaj, kar se more dogoditi vsakomur.
Ali poznate dunajsko okolico? — ga je vprašala z ljubeznivim posmehom. Zdelo se je, da jo zanima odločna, originalna beseda elegantnega mladeniča. — Njegov pogled je govoril mnogočesa.
_ Prilično. Vsak dijak se je vspel na
Kahlenberg, je bil na Semmeringu, v Badenu, Voslau-u... in tako sem storil tudi jaz. Izpovedujem pa sicer, da mi dalje od najbližih predmestij ni dovoljevala moja lenoba ...
Vi ste preiskreni, gospod!... V tem imenu dovolite mi, gospa, skromno vprašanje ...
Izvolite samo ...
Koliko dni se hočeta ie pomuditi na Dunaju? ... Dobro je moral manevrirati mladenič.
metodam--(zaplenjeno) vsvesti si, da je
tolmačica zavesti vseh narodov, ki nočejo več vojne, marveč hočejo, da se svet preobrazi v pravo Z czo r.^rodov, temelječo na razorožitvi, na politični svobodi, na skupni solidarni posesti kolor."j, kakor tudi vseh virov surovin.
Resolucija zaključuje, da se socijalistična parlamentarna skupina upre z vsemi sredstvi ratifikaciji pc pdhe v parlamentu in da zastavi vse napore v to, d a se pogodba v nje celo-kupnosti podredi soibi mas na prihodnjih volitvah.
Ta sklep socialistične skupine v italijanskem parlamentu se priobči evropskim parlamentom. Radujoč se na moškem protestu francoske socijalistfene parlamentarne skupine in mnogih političnih in gospodarskih organizacij mednarodnega proletarijata, želi, da se vodstva dotičnih socialističnih strank, predstavi-teljstva parlamentarnega socijalizma, združijo za skupno protestno akcijo proti pogodbi, da se na vsak način polože temelji za radikalno revizijo pogodbe, predno bi ta dosegla svoje naravne učinke ....
Ta sklep je podpisan od 41 socijalističnih poslancev. Pripominjamo še, da je cenzura črtala več odstavkov, ki bržkone niso najmanje — krepki.
IZ FRANCIJE. Francoski socifpl^ti proti posredovanju ▼ Rusiji in na Ogrskem.
PARIZ, 30. Clemenceau je sprejel deputacijo splošne konfederacije dela, ki ga je obvestila o sedanjem delovanju konfederalnega odbora ter mu je predložila svoje različne sklepe o politiki Francije napram deželam, ki se nahajajo v socijalnem preobrazovanju, kakr-šnji ste Rusija in Ogrska, in glede mirovnih pogojev.
Clemenceau je izjavil o posredovanju v Rusiji, da je izpraznitev ruskih ozemelj, med temi Odese, odre -lila francoska vlada. Ko bo ta gotova, da so prijateljski narodi Francije, ki so sose4;e Rusije, morejo osvoboditi vseh napadov ruskih Ic^j, se francoske čete, nahajajoče se sedaj na meji Poljske in Romunske, povrnejo v domovino.
IZ ŠVICE.
Z-kon, ki do vol jn; ? preganjanje plodu.
CURITI, 30. Šaleški svet je po dolgi diskusiji sprejel s 55 c*l .3ovi proti 50 predlog socijalista Welta, da se dovoli preganjanje plodu do 3 meseca pod pegojem, da privolita oba zakonca, a ko gre za nezakonske zveze, če privoli žera. Pregnati pa mora plod diplomiran zdravnik. Socijalisti so glasovali v bloku za predlog, a ravno tako tudi radikalni demokrati.
Negativen švicarski odgovor na zavezniško
vprašanje
BERN, 30. Nocoj je Š/ica odgovorila na note zavezniških vlad, v katerih so jo lete vprašale, če bi bila, v slučaju nove blokade nad Nemčijo, pripravljena da prepove vsak promet iz Nemčije in v Nemčijo, če ji zavezniki ne dovele.
Švicarska vlada jc odgovorila, da postoje Se vse omejitve prometa z Nemčijo razun omejitve uvoza v Švico in prepovedi izvoza živil v Nemčijo, š le a se še vedno drži izjave od 4. avgusta 191 L, ko se je proglasila nevtralna, pa zato s:r.:iLra obvezo, ki jo za! Leva ententa, za nezdružljivo s politiko nevtralnosti, kateri je ostala zvesta do danes. Radi tega je zadružni svet prepričan, da bodo zavezniki razumeli obnašanje Švice, ki smatra, da ne more sprejeti predložene obveze.
Zadružni svet bo predložil zavezniškim vladam drugo neto, v kateri zahteva likvidacijo društva »Societe de Surveillance Suisse«, ki ima nalogo da kontrolira izvažanje sirovin in sirovinskih izdelkov, ki prihajajo iz zavez-nih držav.
V slučaju, da se, proti pričakovanju zadružnega sveta, ne sprejme ta zahteva, si pridržuje zadružni svet popolno svobodo dejanja.
IZ NEMČIJE.
Splošna stavka v Kolnu radi proglasitve
republike.
CURIH, 30. V Kobloncu je neka klerikalna skupina preglasila rensko republiko. O tej proglasitvi Še ni podrobnih vesti, toda po brzojavu, ki ga prinaša »Frankfurter Zeitung* iz Kolna, je tam nastala takoj reakcija: takoj se je proglasila splošna stavka. Delavci v večjih tvomicah so zapustili delo, a tramvaj-
kajti obraz gospe je zažarel od zadrege, srda
_ kdo bi ve-?el to? — in vstala je. Otvorivši
svileni rdeči solnčnik, ki je metal živ pramen na toliko belino, se je premaknila za korak, kakor da hoče oditi, ne da bi pozdravila drznega človeka, ki je stal pred njo resnega obraza in utrujenega pogleda. Toda, v hipu se je premislila. Vprši oko v mladeniča, se je za-smejala glasno, sklonivši nekoliko glavo vznak.
Vi podite ljudi s klopi — je rekla veselim glasom, v katerem pa je vendar drhtelo nekaj kot pritajevana jeza. — Vaš zistem ni slab, ko ste pogodili, da nisem Dunajčanka. Prosila bi vas, da mi raztolmačite sredstvo, s katerim ste došli do tega razkritja?
Teško mi je reči... je šepnil mladenič po-klonivši se in vprši pogled v nožico, ki je komaj silila izpod bele nagubane obleke.
Nisem mislila, da najdem na klopi tako bistroumnega človeka — je nadaljevala gospa naglo v veselem smehu, ponudivši mu z nekako ponosno kretnjo roko, na kateri je blestela zlata kača... Ostanem nekoliko dni in se nadejam, da se še snidem z vami...
Dovolite mi, da se vam pred odhodom pred-
ski promet je ustavljen. Poslujejo samo plinarne, elektrarne in vodovodi. Proti proglasitvi renske republike so se vršili veliki protestni shodi, na katerih so zahtevali, da se takoj a-retirajo klerikalni žurnalisti Frobert, Knek-noff in Hartrath, ker da so bili zgovorjeni s francoskim generalom Manginom.
Drugačno stališče pa zavzemajo krščanska sindakati; tudi ti se ne strinjajo s proglasitvijo, toda samo radi načina, kako se je proglasila. Neka njih rezolucija izjavlja, da se renska republika ne more ustanoviti z zaroto, toda ne more se tudi preprečiti s stavko.
Bavarski spartakovci se pripravljajo na odpor.
CURIH, 30. »Europa Presse« prinaša poluslužbeno poročilo, da so protispartakovske operacije južno od Donave končane. Samo na severni strani Donave se baje še nahajajo nekatere revolucionarne skupine, ki bi se morale zatreti. Monakovo je obranjeno proti eventuelnim napadom. Javna poslopja so obdana z barikadami in žičnimi ovirami. Komunisti brezdvomno pripravljajo kakšno akcijo. Spartakovci razpolagajo baje z veliko množino pušk in strojnic, primankuje pa jim topništvo. Upajo, da ugušijo že od začetka vsako gibanje.
•IZ MADJARSKE.
Lov na ribe socijaliziran.
BUDIMPEŠTA, 30. Poljedelski komisar je lov na ribe skoraj popolnoma socijaliziral ter je tako zagotovil meščanom velikansko množino rib, ki bodo nadomestile meso. Dosedaj je imela lov na ribe v Blatnem Jezeru v rokah neka akcijska družba, ki je od tega imela velikanske prebitke. Največ rib so pošiljali na Dunaj. Sedaj je pa lov na ribe socijaliziran, pa se bodo ribe pošiljale največ v Budimpešto. Ščuka se prodaja po 25 kron kg, a navadna riba po 13 kron kg.
Agrarna reforma.
BUDIMPEŠTA, 30. Narodni poljedelski komisar je odredil, da se ustanovi tehnična služba, ki bo razdeljena v tri oddelke. Prvi je stavbeni oddelek, ki bo moral graditi delavske hiše, staje, senike, žitnice, gnojišča, kurnike, vrtove, vse po modelih, nalašč pripravljenih. Drugi bo oddelek za izdelovanje plugov in dru-gega poljskega orodja. Tretji oddelek bo moral skrbeti, da se poveča plodnost zemljišča. Poljedelski inženirji so bili poklicani, da se stavijo na razpolago tej novi ustanovi.
Razdeljevanje pohištva.
BUDIMPEŠTA, 30. Vlada je zaplenila vsa skladišča s pohištvom razun pohištva, ki je last privatnih družin. Neko poročilo osrednjega urada za razdeljevanje pohištva javlja, da je dosedaj prejelo pohištvo 3000 budimpeštanskih proletarcev, a prosilo je za pohištvo 5644 proletarcev. Zagotavlja, da bodo v nekaj dneh zadovoljeni vsi. V prvi vrsti se vpoštevajo prošnje rdečih vojakov, invalidov in žen, ki so v drugem stanu. V nekaj dneh se ustanovi centralno skladišče stolic in skladišče za razdeljevanje vzmetov. Velika Lingelova tvornica pohištva, sedaj ustavljena, je dobila nalogo, da izgotovi 2500 parov postelj. Prošnje po ogledalih, steklu in drugih nakitninah bodo rešene pozneje.
IZ RUSIJE.
Poraz Koičskovske vojske.
LONDON, 30. Neko angleško službeno poročilo pravi, da je Kolčakova vojska doživela velik poraz, in da so boljševRke čete zopet začele ofenzivo proti Ufi. Mankajo vesti o natančnejši situaciji admirala Kolčaka.
IZ ČEHOSLOVAŠKE.
Bohm-Ermolli češki državljan.
DUNAJ, 30. Iz Prage poročajo: »Češki ko-respondenčni urad« javlja, da sta maršal Bohm-Ermolli in maršalski pomočnik von Kaltenborn zaprisegla zvestobo čehoslovaški republiki.
— Oba omenjenca sta našim ljudem gotovo prav dobro znana.
Kritičen trenutek. " DUNAJ, 30. »Arbeiter Zeitung« komentira sedanji položaj v Versaillesu tako-le:
Pogajanja v Versaillesu so vstopila v kritično fazo. Nemški protipredlogi so predloženi zaveznikom, ki jih bodo morali pred vsem proučiti in bo trebalo v ta namen pet, morda šest dni. Ali, kaj se zgodi potem? Tri možnosti so. Prva: da ententa pritrdi nemškemu gledi-
stavim, je rekel mladenič, odkrivši se uljudno: grof Marko Branski....
Drago mi je — je odgovorila gospa ter uprla čuden pogled, na pol šaljiv, na pol začuden, v pripogneno lepo glavo mladega aristokrata. — Ako bi sledila vašemu zistemu, grof, rekla bi vam, da sem uganila vaš družbeni položaj.
Ali vas smem, gospa, spremljati do ...
Do hotela!... ste hoteli dovršiti svojo o-stroumnost — je nadaljevala lepotica veselo ter se napotila proti izhodu volksgartena. — 2al mi je, ali potujem.. .ineognito. Spremite me raje do mojega fijakarja, ki stoji tam-le nepremično.
Kje mi bo zopet sreča, da vas bom videl —
__je rekel mladenič živahno, ko sta došla
do kočije.
Z lahkim skokom je gospa sedla v kočijo. Približavši svoj rožnati omanmi obraz grofo-vemu, se mu je nasmehnila pod velikim klobukom, na katerem so rože cvetele kakor mokre od rose. On se je odkril, držeč ji ponuđeno roko. Oči so mu kresile izpod povezne-nih trepalnic na njene bele, blesteče, na kraju nekoliko šiljaste zobiče.
(Dalje.)
Sirarn li.

'rnm. 149.
¥ Trstu, dne L ftt«$i 1919,
Šču in stopi v ustmena pogajanja o posameznih točkah pogodbe z oziroin na nemške predloge; to bi bila seveda najbolja rešitev. A ravno iz tega vzroka je le malo nade. Druga: ententa odkloni nemški predlog en bloc ter postavi Nemcem določen, najkrajši rok, da sprejmejo ali odklonijo pogoje; to pa bi bil ultimatum. Ker pa Nemci, vsaj pa ta delegacija ne sprejme pogodbe, nalagane jej od zaveznikov v sedanjem nje besedilu, pride brezdvom-no do preteganja pogajanj in izjalovljenja konference, čemur bi bila logična posledica ta, da se ukrenejo prisilne odredbe, kakor jih je ententa že zagrozila (invazija v Nemčijo in po-ojstritev blokade). Ali ta najhujša možnost se nam ne zdi verjetna v tem trenutku. Ostaja tretja možnost: Ententa ublaži kako točko svojih pogojev, sprejemši morda kak nemški protipredlog, morda tudi odneha od kake svoje točke; v tem slučaju se predstavi izpre-menjena pogodba nje zadnjo besedo. Po teh izpremembah bodo mogli Nemci ali sprejeti, ali odkloniti. Temu bi sledila nova in toč-neja proučevanja. Moglo bi se tudi zgoditi, da bi Nemci za definitiven sprejem zahtevali še gotovih določenih prememb, tako, da bi končno prišli do določitve miru kompromisa. Kajti, četudi bi imelo izjalovljenje pogajanj strašne posledice za Nemčijo, pa ni smeti pozabljati, da tudi ententa ne bi smela jemati stvari preveč na lahko (zaključek zaplenjen).
inm pudOMittKiii Urino.
V kratkem se morda vendar dvigne zastor tajne pariške mirovne konference. Iz poročil, ki nam prihajajo, je razvidno, da se v Parizu z vso žilavostjo pečajo z načrtom, ustvariti iz razvalin Avstrije in Ogrske zvezo svobodnih držav, v katero naj bi v prvi vrsti stopile Jugoslavija, Češka, Poljska, Rumunija ler~tmli Nemška Avstrija. Ta zveza naj bi bila le gospodarska in finančna. V političnem oziru pa bi dosedanja Nemška Avstrija, ki bi se poslej nazivala Nova Avstrija, bila nevtralna.
Namen take zveze, ki jo forsirajo Ameri!:a, Anglija in Francija, je razviden iz današnjih poročil. Na eni strani se ententa boji okrepitve Nemčije, vsled Česar hoče na vsak način preprečiti, da bi se nemške dežele bivše Avstrije pridružile Nemčiji. Ker pa te dežele same za se ne morejo dihati, jim je treba — po mnenju entente — pridobiti opore. To naj bi tvoril^ gospodarska zveza z novimi slovanskimi državami. Italija se krčevito upira temu načrtu. Ali uspe s svojim odporom, ali ne, ne vemo.
Misel podonavske federacije ni nova. Slovanski politiki, češki, poljski in jugoslovanski, so se pečali ž njo ter nameravali ustvariti nekako zvezo slovanskih držav Srednje Evrope. Ta misel pa bi bila izvedljiva le, če bi mirovna konferenca Jugoslaviji in Češki priznala take meje, da bi obe slovanski državi mejili druga ob drugo. To pa se najbrž ne zgodi. Zato pa je nastopila ententa z novim načrtom, ki sprejema v to zvezo tudi Nemško Avstrijo.
Gotovo je, da bodo vse novonastale države v Podonavju še dolgo časa gospodarsko navezane druga na drugo. Češka tekstilna, nemška železna industrija, poljska sol in petrolej, jugoslovanski kmetijski produkti — vse to druži gospodarsko življenje teh držav. Gotovo je tudi, da taka gospodarska zveza postane važen činitelj, kajti nikdo ne bo mogel posameznih skupin izkoriščati za svoie interese.
Nnredta o najemnih poMan In plačeuanju najemnine.
O vprašanju najerrnih pogodeb in plačevanju najemnin; je izšla naslednja oblastvena naredba, ftajcsaio pcgot-bc pc-dališaue do 24. majnika 1921.
Čl. 1. Najemnik, ki je izpolnjeval obveznosti pogodbe, ima po poteku najemne pogodbe pravico, ida jo podaljša, toda ne preko 30. aprila 1921 in za me*to Trst ne preko 24. majnika 1921. Podaljšanje se izvrši pravoma. Najemnik, ki se ne namerava poslužiti podaljšania. mora vsaj mesec dni pred rokom, ob katerem bi moralo prioeti podaljšanje, obvestiti najemodalca s priporočenim pismom. Najemodalec se ne more upirati podaljšanju, izvzem-Si, ako more dokazati, da potrebuje hišo za svoje lastno bivanje, al. če se nastanejo posebne važne okolišč-lne, katere upravičujejo njegovo odreko. * Cl. 2. Tekam dobe podališairja se rzmera najem-ščine. določena po potekli pogodbi ali monda že podaljšani na podlagi prejšnjih zakonitih določeb, ne more zvišati za več kot je določeno v čl. 4.
Cl. 3. Najemodalec, ki misli, da ima razlog upora proti podaljšanju pogočDe, mora vsaj mesec dni pred dnevom katerega bi moralo pričeti podaljšanje pogodbe, obvestiti najemnika s priporočenim pismom, in tekom naslednjih desetih dni more najemnik naznaniti naiemodalcu s priporočenim pismom, da ne sprejema njegova upora proti podaljšanju pogodbe. V takem slučaju se more najemodalec, ki namerava vztrajati na uporu, obrniti na razsodno komisijo, ustanovljeno v smislu tu 10.
Urafitev
Čl. 4. Najemodalec, ki namerava povišati najemnino za dobo podaljšanja, mora sporočiti najemniku svojo zahtevo s priporočenem pismom najmanje mesec dni pred dnevom, katerega naj bi zvišanje stopilo v veljavo. Če se najemodalčeva zahteva omejuje na izpremembo najemnine v lire v enaki izmeri, kakor je po pogodbi določena v kronah, mora najemnik, ki ne namerava sprejeti te zahteve, klicati najemodalca pred razsodno komisijo, označeno v čl. 10., katera določi pravično izmero najemnine, če pa najemodalec zahteva hrdi zvišanje najemnine do 10% prejšnjega zneska in najemnik ne sprejme te zahteve, se mora obrniti na razsodno komisijo. V nobenem slučaju se ne dovoljuje zvišanje najemnine za več kot 10%.
čl. 5. Zvišanje najemnine, omenjeno v predido-čem členu, se mora odmeriti po povprečni najemnini, kakor je bila pogojena 1. avgusta 1914. in 3. novembra 1918., pri čemer je izključen vsak postopno iz kateregakoli vzroka doda-m povišek, a ravno tako tudi vsak morebitni popust, začasno dovoljen tekom vojne. Iznos najemnine tvori vse-vkupna svota, ki jo mora plačati najemnik naiemodalcu za uživanje hiše, četudi se del te svote, namesto pod naslovom najemnine, izkazuje kot posebno plačilo za določene postranske dajatve, nanašajoče st na uživanje hiše.
Čl. 6. Nikakršno zvišanje najemnine ▼ izmiri kakor je naznačena v tretjem odstavku čl. 4., pa se ne izvaja pri tekočih pogodbah, vendar pa za čas po poteku, če poteče pogodba pred rokom, označenim v čl. 1. Plačilo najemnine v lirah v isti številni izmeri, kakor je bila pogojena v kronah, se more zahtevati tudi od tistega meseca dalje, k: sledi uveljavljenju te naredbe.
Podna jem in m eb Hrane sobe.
čl. 7. Določbe predidočih členov se nanašajo tudi na pednajemne m najerne nem ebl i rani h stanovanj in sob, toda v smislu pogodbe med n-ajemodalcem in njegovim neposrednim najemnikom. V tem slučaju mora najemnik, če se ne naanerava poslužJti £ daljšanja, najemodalca, in najemodalec v slučajih, kakor so navedeni v členih 3 in 4, najemnika obvestiti vsaj 10 dni pred potekom roka najemne pogodbe. V naslednjih petih dnah se mora odgovoriti na to obvestilo.
Nove pogodbe.
ČL S". V novih najemnih pogodbah se ne more določiti najemnina, ki bi ono, ki se je plačevala pr.ej, presegala iza več, koi pa je določeno v tretjem odstavku čl. 4., izvzemši izredne slučaje, da so se v hiši, ki se daje v najem, izvršila izredna dela ali da se izvršujejo taka dela, katera poda'iajo znatna zboljšanja. Če se najemna pogodba nanaša na hišo, ki prej ni bila oddana v najem, se more najemnik, če smatra določeno najemnino za previsoko, obrniti na razsodno komisijo, označeno v čl. 10., da ie-ta določi pravično izmero najemnine, oziraje se na najemnino, ki bi se na podlagi določeb te naredbe dovolila za najem fie-prerrrčnm v podobnih okoliščinah. Isto pravico ima najemnik, ki je vzel v najem meblirano stanovanje, ki prej ni bilo oddano v najem s pohištvom vred. Te pravice pa ne more izvajati najemnik gle<ie pre'e ali pozneje sklenTeiri-h pogodeb, če je od dneva, od katerega teče na>em, ta naredba v veljavi že dva meseca.
Čl. 9. V slučaju, da bi se najemnina določila v izmeri, ki presega ono, ki je določena v tretjem oustavku 61. 4., se more najemnik obrniti na razsodno komisijo, da določi pravično izmero najemnine, ki jo le treba plačati.
Reševanja sporov.
čl 10. Vse spore, izvirajoče iz te n-anedbe, bodo reševale, z oblastjo spravnih razsodnikov v dobrem, komisije-, ustanovljene pri vsakem okrajnem sodišču, v katerih se nahajajo vodja okrajnega sodišča kot predsednik in dva člana, ki ju imenujejo, enega izmed najemodalcev drugega izmed najemnikov dotičnega sodnega okraja, guvern-ato-rji ali civilna komisarji. Za ta člana se more imenovati eden ali več namestnikov. Razsodne komisije bodo skrbele za poravnavo m&d strankami, in kjer bi poravnava ne bila mogoča, bodo razsojale kot spTaviri sodniki v dobrem. Proti razsodbam razsodnih komisij ni nikakršne pritožbe.
Izjeme.
O. 11. Določbe te naredbe se ae nanašajo na novo zgrajene hiše, za katere se je Izreklo stanovanjsko dovolilo po uveljavljenju te naredbe, in tudi ne na hotelske obratne prostore in kar Se v zvezi žnjimi. Ne nanašajo se tudi na podanike sovražnih držav, kf na dan uvelja^ljenja tc naredbe osebno ne prebivajo v najem danem nepremičnine. Nanašajo se pa na poslovne prostore.
Čl. 12. Da se uporabljajo te določe, je treba, da nariernnvna, če gre za stanovanjske hiše, z vštetimi tistimi, s katerimi so zvezani poslovni prostori, v občinah, ki imajo nad 80.000 prebivalcev, ne presega 3000 Hr na leto, v občnnah, ki imajo od 40.000 do 80.000 prebivalcev, ne 2o00 lir, v občinah ki štejejo 10.000 do 40.000 prebivalcev, ne 1500 Kt, in v občinah, ki imajo pod 10.000 picLiival-cev, ne 1000 lir. V slučaju najema poslovnih oro-storov, mora temeljna najemnina znašati 2000, 1400, 1100, 800 lir.
Vsled vojr^ii učinkov Izpraznjene občine.
Čl. 13. Za na'em hiš v občinah po kr. vojski zasedenega ozemlja, ki so bile tekom sovražnosti zaradi vojnih operacij popolnoma ali deloma izpraznjene, ne more najemodalec v slučaju pada'isanja najemne pogodbe zahtevati nikakršnega zvišanja najemnine, izvzemši plačilo v iirah. kakor $e določeno v drugem odstavku čl. 4., pri čemer ima najenrrk vedno piavico, da se obrne na razsodno komisijo. V imenovanih občinah najemnik, ki je bil prisiljen odstraniti se zaTadi odprave prebivalstva, ni dolžan plačati najemnine -za čas, v katerem iti mogel uživati hiše, dasinavno je imel pravico, da se zopet nastani v hiša, v kateri je bival prej, izvzemši če najcmodalec dokaže neizpodbitno, da jo je dal v najem "GTUsrim. Določbe prvega odsrtavka tega člena prihajajo v prilog tudi onsm držav3janom po kr. vojski zasedenega ozemlja, ki so bili, preganjani ipo vladi bivše avstro-ogrske monarh?'e zaradi njihove narodnosti ali političnega delovanja, odstrnajeni ali so se morali odstraniti iz omenjenega oremlja.
Zamudniki.
&. 14. Podaljšanje najemne pogodbe, kakor je določena v čl. 1„ se more dovohti tudi najemnikom, ki na dan, ko stopi ta naredba v veljavo, niso izpolnili svtfje dolžnosti glede plačevanja najemnine, in sicer če se je to zgodilo iz takih vzrokov, da se more smatrati, da bi bilo plačilo zanje izredno težavno, ter se zasežejo, da bodo svote, ki jih dolgujejo, porazdeljoie v obroke, plačali tekom podaljšanja pogodbe. V slučaju nesporazuma z najemodalcem razsoja razsodna komisija.
Odpovedi najemne pogodbe, ki v dan razglasitve te naredbe niso bile pravomočne, so brez pravne moči. V takem slučaju ima najemodalec, če se mu ne posreči doseči sporazuma z -najemnikom glede najema v mejah, kakor jih določa ta naredba, pravico, obrniti se na razsodno komisijo.
ČL 15. Razveljavlja se vsaka druga določba, ki nasprotuje tej naredbi, katera se nanaša samo na področje gubernijske oblasti za Julijsko Benečijo in Trentin.
Naredba je bila razgiešeina ▼ uradnem Kstu »Osservatore Triestino« v sredo, 28. majnika t L
Živila aprooIzocUsRe Komisije
za teden od 2. do 7. junija 1919.
Legitimacijske izkaznice za nakup kruha, ki do-tečejo v soboto, dne 31. t. m., morajo stranke shraniti za nakup kruha v naslednjih dneh, dokler dobijo nove izkaznkre bodoče emisije. Prodajalci bodo od 31. majnika dalje vsak dan pri nakupu kruha označevali na zadnji strani izkaznice dotični datum, kot potrdilo o oddaji kruha.
ProdajaSna št. 5 se v pondeljek, 2. t. m., preloži iz ul. Aoquedotto 24 v ul. Boschetto 34.
Kruh: normalni odmerek 30 dkg, za delavce pt! težkih delih 15 dkg več, po 48 lir. stotink kg. Odmerek 30 dkg po 15 lirinih stotink, hlebci 600 gramov po 32 lir. etotink, hlebci 300 gramov po 20 lir. stotink.
Koruzna moka: pol kg po 70 lirinih stotink kg.
Testenine: 50 dkg po I'30 i tal. lir leg.
RI2: 30 dkg po 1'15 ital. lir kg.
Grah: 30 dkg po 1'04 ital lir kg.
Leča: 30 ckg po 2 — ital. liri k«.
Jajca: kol tke r se hoče po 40 stotink kos.
Kava: 10 dkg po 10 lir kg.
Sladkor: 15 dkg po 470 lir kg.
Cikorija: 30 dkg po 2 liri kg.
Ekstrakt holandsfce kave marka Italla: 1 za v o. (60 gramov) na osebo po 50 stotink zavoj.
Čisto oljčno olje 20 cl po 5*60 lir liter.
Mast: 15 dkg po lire 8*40 kg.
Saimon: v posodah po okoli pol kg po 4 Krt posoda.
Jezik: V škatljah po 45 dkg po 4 lire škatlja.
KIS: četrt litra na osebo (kis 5°) po 1*40 Er diter.
Voščemce: 1 voščenica po 25 lir. stot.
Čaj: Največ 10 dkg po 12'80 lir kg.
Živila ki se razdele posestnikom kuhinjskih in ubožniških irfeaznic: sladkor, kava, cikorija, ekstrakt holaiadLske kave marka Italia, kis in voščen ice.
Kondenzirano mleko, sladko: 1 posodica za vsa ki odmerek živilske izkaznice In sicer: prvovrstne sladko kondenzirano mleko (marka Mercurio ir marka Nutrice) po 2'90 lir posodica, a sladko kon denzirano mleko (marka Italia) po 2*50 lir posoda
Lepljivo pecivo, sladaii biškotl. pšenični ali riže-s zdrob: Proti preščšpljeaiju št. VIII. na rumenih otroških izkaznicah za kend. mleko in proti prešč. ŠJ. IV. na sivjh kzikaznicali za konci, mleko za starce se dobi na zahtevo, z ozirom na množino blaga, ki se nahaja v sk&akiišču: ali 1 zavoj (250 gr.) lepljivega pecrva po 60 lir. stotink kg, ali 1 zavoj sladmk bi Škotov po 85 lir. stot., aH 250 g pšenič-nega zdraba po 58 lir. stot. kg, ali pa 250 g riževega zd-roba po 80 lir. stot. zavoj.
V ribji tržnici: Namočena polenovka po 3'6C Hr kg. Nasoljene prvovrstne velike sardele po 1< lir. stotink ena. Nasoljene majhne sardele po 8 lir. stotink ena.
> • •
Razdeljevanje petroleja.
Izkaznice štev. 43 veljajo do vštevši pondeljek. dne 2. junija Cene 48 lir. stotink liter zt. mesto in predmestje, 52 lir. stotinik za vso okolioo. Izkaznice se bodo kontrolirale v ulici C&ssr. di risparmio. št. 13. II. do vštevši torek, 3. junija 1919.
a • »
Prodaja kuriva.
Sladi o oglje se bo prodajalo dne 2. t m. po 10 kg na ndeče izkaznice, vsak kg po 52 lir. stot., v naiSiec'niSi okrajih: Stara mitnica: 1—700 (37) Ontteri 19, 701—1000 (37) Bosco 6. — Nova mitnica: 1—700 (38) Oatteri 19. — Rojan: 351—750 (20) Mirti 17.
Dom&še vesti.
Zaščitni odbor (Comštato di Tutela) nam sporoča: Bivši pokHcna častniki (Akstive Gagisten). dru&oe častnikov, padlih v vojni n vojnih ujetnikov bivšega avstroogrskega pehotnega polka št. 24 se pcmuiva^o. da javijo čim preje svoj točen naslov na sOberstleutnanta Emila Sorranerja, Dunaj, VIII. Slosselgasse št. 13u« Gre namreč za razdelil c-v polkovmh fondov. Podpisan: Dr. Negri.
Ljudski oder. Danes, v nedeljo, }e društvena knjižnica zaprta zaradi občnega zbora, ka se vrši v vcliid dvorani »Delavskega doma«.
»Ljudski oder« šteje brez podružnic danes krog 300 članov, aktivnih članov, in njegov občni -zbor bi moral biti res veleštevifen sestanek kulturnih delavcev. Ka ta sestanek vabi odbor v trdni nadi. da se ga vpričo v-eievažntti točk dnevnega reda udeleže vsi člaoii fn vsi Idelegatje podružnic, a tudi oni, ki hočejo »imeti le še boljši vpogled v naše delovatfje, da se potem včlanijo. Prilika je darra. Občni zbor »Ljudskega odra« se vtrši v nedeljo 1. junija ob 9 In pol ziutrai v »zeleni dvorani« Delavskega doma v ul. Madonnina št. 15. Dnevni je sledeči: 1. nagovor predsednika. 2. poročilo tajnika, knjižničarja, bk^atfmka in nadzorstva. 3. sprememba pravil, 4. volitve, 5. slučaijnosti. Podpisani vabi k čim mnogoštevibejš« udeležbi, osobito vse čžane in v prvi vrsti našo mladino. — Odbor.
Slovensko gledališče. Danes sta .ve predstavi. Ob pol treh popoldan se vprazore zadnjič »RO-KOVNJAČ1«. narodna igra s petjem v sedmih sfckah, zvečer ob 8 se na splošno željo odigra zadnjič I. Cankarjeva tarsa »Pohujšanje v dolini Seotfiooaoski«. Prosi se. da ne privede občinstvo otrok k tej predstavi. V četrtek, dne 5. t. m. ob 8 zvečer »GLASBENO DRAMATIČNI VEČER«. Prodaža vstopnic med 9—12 in 3—6.
Godbetto društvo pri Sv. Jakobu priredi danes s sodelovanjem pevskega društva »Adrije« *z Darkov e!j vrtno veselico v Gospodarskem društvu pri Tirolcu s sledečim sporedom: Parma: »Mladi vojaki«, godba. Planmska. roža, poje *Adrija«. Zaje: »U bor» iz opere Zrinsky, godba. »Triglav«, poje »Atrija«. Lehar: Štefani Govotte, godba. »Oblaček«, -poje Adrija«. FaletiČ: Svečamstna suifonrja. »Bi mirna noč«, poje »Adrija«. Majcen: »Slovenski svet«, godba. »Lahko noč«, poje »Adrija«. Faletič: »Hrvatski potpouri«. Vstopnina 50 vinarjev. Za-češek ob 4 popoldne.
t Mati svetega veselja^. Preje® smo: Po opisu izvajanja Silvin Sardenkovega dramatskega de!a »Mati svetega veselja«, ki je bila vprizornena pretekli četrtek v »Marijinem domu* (ul. Risorta št. 3) bi bilo še lo^le za dodati: O uprizoritvi igre se v splošnem strinjam s kritiko g. S. škerla. Omenita -pa moram, da ste naši stari igralki gce. Anica Cokova (Marija) in Kristina Brežič (Maglialcna) prav izborno rešile srvoje vloge v besedi in v dejanju, toliko glede mimike, kolikor glede gladkega izgovarjanja v verzib pisanih ulog, tako, da se pri njiju piav čisto nič ni opazilo, da so uloge pisane v verzit. Opozorite v kri trka, da »naj bi se verzi govorili bolj prosto, ne pa kakor govorijo otroci v šoli« gre na račun ostal Hi soigralcev, nJkakor pa ne na račun goriomenjenih gospic igralk. Kostumi so bili tudi popolnoma primerni. — Q. kritik je gotovo pozabil omeniti tndi petja. Krasno, lepo harmonizirano, nebeško petje ie Izvaaal ženski zbor s čistim glasom in z vso precrenostjo. Posebno je zelo ugajal oni tihi krasni spev v daljav«. Vsa čast g. Skabarjn. Pri boljši vaji in manjšem »strahu« ostalih igralk in leraJcev bo repriza vsekakor boljša. Igra se ponovi, kakor javljeno danes, v nefcieljo, 1. junija ob 5 In pol pop. D. B.
Pripravljalni odbor kmetiške zadroge za Trst in okolico ima eačasno svoj sedež v Delavskem domu ulica Madoainina 15, v sobi pri čuvaju v I. nad. Odbor posluje začasno vsa-ko nedeljo Ln vs£k pra-zn!k v imenovani sobi od 2 do 4 pop. Sprejema člane, daje navodila in pojasnila.
Citatejjj barkovljanske knjižnice se poživljajo, da danes gotovo vrnejo izposojene knjige in sicer od 9—12 v navadnem prostoru.
Pogrebno društvo na Vrdell naznanja svojim članom, da je na izvanrednem občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo", 25. majnika, sklenilo plačevati s 1. junijem t. L pogrebne pedpore v lirski veljavi t. I. toliko Kr, kolikor doslej kron.
Tatovi svobodni, a kupci zaprti. Trgovec Lavrencij G. v ul. Bosco je nakupil moko, vrvi, sukno, perilo in druge reči. Josipa F., Fri-drik in P. so pa potem od njega kupili vse te reči. In sedaj se vsi ti nesrečneži nahajajo v zaporu, ker je bilo namreč blago ukradeno, a pravi tat si meje roke in se smeje....
Dvojen greh. Včeraj so aretirali Bruna Cuz-zija, starega 19 let, ker je dne 17. t. m. vrgel Renzu Cassiju(?) kamen v glavo, ker ga je ie-ta opozoril na njegovo nekvalificirano vedenje proti njegovi hčeri. Cassio je na smrtni postelji.
Zver, Henrik Conrad, star 34 let, stanujoč v ulici Farnetto 34, je zvabil sedemletno deklico v svojo sobo in hotel na njej ohladiti svoj zverinski nagon. Sostanovalci so mu ta aamen preprečili. Zvečer so ga aretirali v Bo-Šketu, ko je isto poizkušal pri nekem dečku, staremu 13 let.
Zastrupil se je. Bivši reporter Leonida Met-lalingo, star 30 le, jte izpil včeraj ob 6 pop na Corsu Garibaldi strup. Peljali so ga na rešilno postajo, kjer je revež izdihnil. Truplo se nahaja v mrtvašnici pri Sv. Juštu. Pravijo, da je imel oddanih v svoje varstvo 50.000 lir. Med 5. in liesto uro pop. me je denar izginil in revež se e zato zastrupil.
Mnjsletmosi m unietnosL
ŽENA VRAG. — HLAPCI.
Ta teden smo viceli na našem odru dve novosti, med katerima sicer v resnici ni primere, a ju vendar postavljamo drugo q>oleg druge, ker ste obe. vsaka ob svojem ča&u, dvignili v ara k, vsaka v svojem sv.2tu, vso obilico prahu: Sohonherrjevc »Ženo vraga« in Cankarjeve »Hlapce«.
»2ena vrag«, ki bi ji skoraj dejali, da njena snov v svojem bistnu precej ^pemi-nja Goethejevegc »Zauberlcbrlinga«, ki je klical duhove in se jih ni mogel potem iznebiti več, jc šla prav gotovo mimo našega občinstva, ne ida bi bila »zapustila globlji vtisk. 2ena, v kateri je mtož v svoji materijalni sebičnosti zbudil strast, jo sam navel nanjo, netil potem to strast, dokler ni zagorela s polnim Ramenom v divji pohotnosti in uničila njega samega in onega, ki mu je (bHa namenjena poguba — ta>ka žena je <pač mogoča, zakaj ne, ali za naš. morda premalo rafinirani ok-us, vsaj ikoUkor toliko preveč pikantna, da bi nam tekuila. Da je stvar postavljena tam nekam v tirolske hribe, kjer se ukvarjajo s tihotapstvom, ki od^ta v kmetsko oble-k-o, da more stvari, ki se v salonu samo na-migavajo m zavijajo v dvoumnost, izrekati odkrito, bre»z. oiepšave, tak-cie, recimo, kar iki čebelo, "je vseka'kor za razvajene nem-^ke giedailŠJre sjitrmane, kar je kavijar na gomoJjični pasttii Nam, ki so nam želodci bolj vajeni domaČe, sicer morda kolikortolfko hrapave petente in nam je poštena kranjska ldcbasa ideal \sega užitka, nam ne gredo posebno v slast take ti^-e delikatese, in še temmanje, če nam jih še nosijo na mizo tako, da človek skoraj zares ne ve, ali naj bi se jih lotil z žlico ali vilicami.
»Žena* je itl-oga, ki zahteva ne s^mo dobre, temveč najboljše ig-raJske moči. Vse, kar more dati duša, srce i:i ra>uni, mera vložiti igralka v to ulogo, da se ne spotalene v onih neprestanih skokih i'Z resnice v laž, iz laži v resnico in da res vidno raste pred očmi gledalca ona vse ugenab-Ijaijoča strast, ki ne more najti utehe. Ga. Pavli-nova se je resnično potrudila, da bi nam (bila podala tako ženo, toda <le preočitrao je bilo, da je vso niein-o igro obvladoval edino le — razum. Edino ob koncu tretjega dejamja smo videH nekoIUio resničn<e strasti, res strastvenost, drugače pa le skrbno šoto, ne pa nrje same.
Skrbinškov »mož«, je bil za&novar. gotovo sa-molastao: mož, telesno slabič, dušeA-.no pr&kanjc-nec, kakor pravi sam, sebičnež, ki mu je žena sredstvo v dosego namena, ali temu »prekan}sn-cu« je mati narava s telesno slabotnosijo odvzela tudT kolikortcJiko duše-vnih moči: mož je pravzaprav tudi duševno slabič, česar pa se seveda ne zaveda. Tako si ga je zasnova! in tako ga je tudi padal vseskozi desledno Uloge psihopatične barve so pač Skrbinškova specijaliteta in v njih je res mojster, ie da si so druga drugi skoraij preveč po-ticfbne v izvedbi, od O&valda v »Strahovih« preko »ravnatelT« v >MasW satana« in Zavrtnika v »DLvjem •k)ven« pa do »moža« v »2eni vragu«'.
Martmčevičev »lovec« ni bila posebno sr.ečno izvedena uloga. Ni se vžrvel vanj-o in naravnosti v njegovi igri ni bilo in je ni biLo. Telesno moč naj bi bilo predstavljalo široko srtopanje in sopihanje, izbruhe strasti pa zastajanje v besedi. Ne vemo tudi, čemu oni nenaravni glas, ki ga drugače i>i-smo vajeni pri njem.
Priznati pa je treba v ostalem, da je bila stvar — pet dejanj in sanio tri osebe — pripravljena prav dobro in je bil splošni uspeh tudi primeren temu trudu. Občinstvo je bilo s predstavo prav
zadovoljno in tudi ni štedilo z odobravanjem. » • •
V snečnjih Cankarjevih »Hlapcih* pa smo videli zopet enkrat kos našega domačesa življenja. Ni bilo lepo to naše do«iaČc življenje in skoraj bi rekli, da se ga moramo sramovati, ko je vidimo tako razgaljeno pred sebo* v vsej oni resnični goloti, kakor nam jo je s svojimi krepkimi, brezobzirnimi potezami znal začrtavati sam .in edini Cankar. Kolikor vemo, so se »Hlapci« sedaj uprizorili prvič. V Ljubljani so bili prepovedani, in morda tudi v letošnji sezoni razmere tam gori še niso dozorele toliko, da bi bili smeli * Hlapci« na oder, ne ria bi bilo -zaradi mih to^ko in tolik« najbrid-kejših zamer in ravno toliko najhujših očitanj. »Resnica <pač v oči kolje,« in tež.ko je človeku gledati svoje grehe v javnem zrcalu gledališkega odra! Toda če se vzame stvar tako, kakor je v resnici, in Če se pomisli, da so tisti čaeJ, katerih verna sliJka in prOa so »Hlaj?ci«, menda vendarle že za nami, da spadajo pravzaprav že v -zgodovino, sicer res žalostno zgodovino našega naTOtda, poa^m pač menda vendar ne more ibiti ne <zamere ne očitanj, temveč kvečjemu Ie za vsakogar, ki ima Darnen živeti bodočnosti, ->pomin. pa -tuci precej krepak opomin: Tako je bilo, toda biti ne sme več tako!
Cankar je vzei za svoje »Hlapce« snov iz življenja učiteljska, kakor ga je gledal v svoji neposredni okolici. Prepričani pa smo, da ni bilo nikdar m nikoli v Cartkarju namena, da bi « svojimi »Hlapci« postavljal na sramotni oder iniitelj-ski stan kot tak, ali sploh kak ćrug stan, temveč da je hotel ožigosati v njih splošno ves tisti podli.
nizkotni, ogabni strankarski sistem, ki je v našem narodu ubijal vso osebno svobodo mišljenja, snovanja m delovanja ter vse in vsakogar podrejal kot hlapca strarfkarstvu. Da je vzel za »Hlapce-snov ravno iz učiteljskega življenja, je tflo pač merodajno zan-j dejstvo, da se je ravno v učitelj-stvu kazalo to prostovoljno in nasilno hlapčevaujc na najočitnejši in večkrat, žal, tudi res najpriskot-nejši način. Toda, kakor že rečeno, upajmo vsaj. da spadajo taki »hlapci« dan-Janes že v zgodovino, in vsaj tu doli pri nas smo jih gledali, če morda tudi me prav čisto brez samoočitenja, pa vendar z -zavestjo, da so za nami, ker morajo biti in ker hočemo, da so! In če bočemo bili .prav popolnoma odkritosrčni, bi stooroj rekili, da nam knncem konca neti oddaleč ni ostalo v grlu tediko pelina, kolikor bi ga bili pričakovali iz začerka. No, Komarjev pač ne, toda Hvastjem in naduclteljem bi že odpuščali in z župnikom bi se nazadnje menda tudi dala *zpre3svor?ti pametna beseda!
Glavno ulogo značajnega mladega učitelja, ki st nikakor ne da ukloniti niti po zgledu vseh svojih tovarišev, niti po grožnjah s pregnanstvom, niti z odpovedjo ljubljemga cefcleta in javnim 'zaničevanjem in nas-ljem, da niti z izgubo ljubezni rvoje matere, je podal g. Kralj razmeroma prav dobro. Bdr'nc le oni govor v četrtem dejarwu nrrj bi bU glajši in za'to tudi učinkovitejši, kajti tako, kakor smo ga črta snoči, je izgubil m»rs*'kai, ker mu jc mestoma mankalo pravegT poudarka. Spk^i je bil izgovor tupatam kolikortolilao nejasen, kar je ško-dovafio da-ugače, kakor rečcr.o, prav dobro podani uliogi.
Terčičev nadučitelj, ki se tudi uMone sili razmer, a v njem ni hudobije, je bi! d*t>er, hi ravno tako tudi Martinčevičev Hvastja, mož o/e njen in oče treh otrok, kateremu ie skrb za ubeg kruhcJc in družno že "zdavnaj ubila vso ođpor-ri ■ te-r se vdaja razmeram braz ar.oja in boja. dobrodušnež, ki ne pccna sovraštva in čigar vse t;:;;Sevanje obsftoji v tem, da poniža podleža na kolena predse. Najogavnejša oseba v v-ej drami jc Komar, mlad človek, ki se navdušuje z vir m do skrajne krfčavos-tn in se potem, ko ^ip'ba drug veter, kar hipoma izpreroiva v «ajsrc:.c-;>ega top-talca svojih prerinili s\ctinj in najpodlej-iCKa ro-varja proti tovarišu, ki ne obrača plašča za vetrom. G. Gabrščfk je morda tupatum ntfvoiSko pretiraval, v cs'.alem pa dobro zadostil svoji nalogi. V Lojzki (gdč. Kavčičeva), Geni (ga. Panlinova) in Al n-ki (gdč. Vovkova) je ustvaril Cankar tri najmarkoirlnejše tire učiteljice: prvo značajno dek-e, k-i ostane zvesta sanra sebi vselej in povsod, drugo, ki se vdaja razmeram samo tako nekako za zabavo, ker je grenki kruh učiteljice tui.'i samo >-za •zabavo«, kajti ima svoj dom in j! pravzaprav ni 'treba službovati, tretjo pa — pemd-ant Krrvirjev, •samo da Komarjevo divjanje tu zamenjava najskrajnejše tercijalstvo. Vse tri uloge, rla-v; pa •prva, so bile izvedene hvalevredno. V polni meri •nam je ugajal Siroenčev »župnik«, človek, ki uka-'zuje in sšcer sam in edin ukazuje, ali naj gre »hlapec« v gozd ali na pelje, trd, neizprosen dr <kraj-•nosti, mož, k; ubija vse. kar se brezpogojno nc klanja n;egovim ojkazorru poosebljeno strankarsko ■nasilje in presilje, ki pa sam v seta vti* ar priznava in spoštuje znača-jnost, k a i i t tudi on sam ne bi ravna! drugače kakor ravna Jerman. l < .cj v<e ■le hlimba: kakor sVužijo »hlapci«, tako tudi g<Js.po-■dar nka^-uje proti svojemu lastnemu prepričanju
Anka gdč. Gradišarjeve ie bila v pr\em dejanju -še dosti dobra, v tretjem pa se ni vide'u kam ♦Jeti. Jermanov a mati (gdč. Orlova) je b:ia rre--miadostna, zlasti glasovno- Zi^o simpatična oseba -v drami je kovač Kalander, o<7krit, enačajei! člo-•vek, ki ostane <Uidi uvest svojemu pr-'ipi •vkKub vsem ttenrilmam doma hi zunaj doma. G ■Sila. ki si Je nadel karakicrisiičtto p.a-sko, ga •'<e podal ros hvalevredno. Vse .oslale manjše »doge, kakor zdravnik (Širok A.), poštar (Baretto). Pi-sek (Požar), Nace (BTattrž), KaLandrova iena <ga. ■Silova) so primerke cek>ti. Amsamblski pri-•zori, kakor koiHcrenca v drugem dejanju, ji pa prizor v gostilni v četrtem dej:Jijn so bili hcvetkni dobro ii naj posebej omeuimo zlasii živo žensko Igro v zadtijc imenovanem prizoru s Kalandrovo ženo na če*u.
Splošno feeeiKV je bila igra v ceV>ti lepo zaokrožena in je tako <irii dosegla popohi uspeh, kar se je izražalo v najobilnejši pohvali & str; ni * 1 .--'n-S'tva. ki >e zlasti po četrtem dejanju in na k. t»c« priklicalo igralce zopet Ln zopet pred pastor.
Ta predstava je bila obemern druga benzena predstava <za angažirano esobie. in ie tudi v tetri pugled-u dosegla svoj namen, kajti gledalce je bilo skorajda razprodano.	€-
Slovensko-ltalljan^ka slovnica.	AV?.r»c*
Stepaačičeva (Gregorič). Samozaložba Tisk tiskarne »Edincsti« v Trstu. Cena 5 lir. — Slovenci doslej še nismo imeli slovenske učne kn', re 7ci italijanski jej-nk, ako izvzamemo morda one male priročne knjižice, po katerih naj bi se človek v par urah toliko privadil italijanskemu jeziku, kofckor ga mu je morda treba za največjo silo, če ostane par ur nekje, kjer se govori italijanski. Slovnice, kakor je je treba za resno učenje jezika, kakor bi je potreboval: za reden šolski pouk. ali pa tudi kakor bi jo potreboval človek, ki se hoče na podlagi svo'ega slovenskega materinega jezika priučiti rtadtfanskemu jeziku: take slovnice pa Slovenci nismo še imeli doslei Resnica jo bila tudi, da se je v naših šobh, kjer je bila nemščina vse, vse drugo pa nič, prav malo čulo o italijanskem Jeziku, in celo tam, kjer se je poučevala italijanščina, se je poučevalo večinoma ali cdo iz?kl>učno na podlagi nemščine, na podlagi aemško-itali.anske slovnice.
Bili smo vedno tisti, ki smr> k*r najtople e tri-ooročali našemu ljudstvu učenje jezika
vedno se ravnajoč po geslu: Kolikor jelkov znaš, toliko glav veljaš! Bilo pa nim jc vedno žal, da smo na nešteta vprašanja: ^Kjc naj pa dobim učno knjigo?* — morali vedno in vedno od-govariati: Zalibog je ni slovenske uone knjigi, ki bi jo mogli priperočati. In tako ie naš človek mora! zopet in z.o!>*t posegati po vseh moscovrli tu^ih učnih pripomočkih, samo po domačih ne. ker jih r.i bilo. Zato smemo biti gospe Stepančičevi v resnici hvaležni, -da se je lotila težavnega dc!a in nam končno podala prakfcčno učno knjigo, katero bo gotovo vsakdo, ki se želi dodobra seznaniti * italijanskim ježkom, pozdravljal kar ncftop!e;c-.
Slovcnsko-italijanska slovnica, ki se bo od <utri dalje dobivala v tržaških knjigotržmeah, co«e» štirinajst tiskanih pol; izčrpnemu slnvmskemu gradije pridodejan tudi slovensko-itašijanski m
I talijansko-slo venski slovarček.
Spisateljica pravi v preegoveru:
,Po^;-v>m v svet pričujočo knjigo, da omamni z nio v« one Slovence, ki ne .poznajo še blagoglasne italijanščine, kakor i one, ki jo govore samo površno in se izražajo v razgovoru le ? tako-imenovanim primorskim narečjem.
Mnenja sem, da bo mojo slovnica do!>-rodo<k» marsikomu, zlasti sredn ešolski mladeži, ki s pr> učenjem — kakor je podajem tx> natančnih predpisih didaktike in preprostega sistematičnega ra«z^ vo?a najuporabneiše metode — zastreini gotovo vsaj po nekolikem poznanstvu razkošno razvitem
italijanskega slovstva.
In gojim nado, <ia se moja slovensko-italijansko pouoba prijazno sprejme vsaj po onem ozemlju Jugoslavije, ki Je zgodovinsko veleznamenite oko-
V Tfrto, dot 1. JiBuji 1919*
»EDINOST« iter. 1«.
StMtt III, 1
«5čbie postavljate ramo ob r?tni v sosedstvo z
SpisatehVs pravi nadalje, da je upor?i>ida v knjigi flcvenske izraze, ki se sicer že zelo opuščajo, faierih pa .preprosto ljudstvo rakakor tri zavrglo, in b.-.:ia svoje prepričanje, da bo knjiga kar najbolje >abila učencu v šoli m prav tako tudi samouku.
KnK^e sicer še ircsmo proučili natančneje, ven-Izi pa smo se uverili že s prvim kratkim prevedem. da bo v resnici tzborno rabila svojemu yiza kar ji je najbolje jamstvo njem Tes jrikt^ni sestav. Nočemo trditi, ca vidimo v njej r<iO popolnost — ob natančnejšem pregledu se ra -.rije tudi morda kaka stvar, ki bi jo bilo treba fr.: 2 , Kakor n. pr. predvsem nekatere jezikovne u be v slovenščini — toda vse to nikakor ne zenra knjig: njene dejanske vrednosti. V ostalem pa smo prepričani, da bo gospa spisateljica r ar r lj sledila nasvetom glede morebiti potreb-k:h poprav.
Sle\ensko-italijanska slovnica nam je bala kaT 3i' iiijneje potrebna, in sedaj jo imanro, kar je glavno, in da bo v resnici dobrodošla najširšim kro-l :n našega ljircistva, smo trdno prepričani.
Z: :o pa jo tudi kar najtopleje priporočamo vsa-t v ;irr. kdor hoče spoznati itlijanski jezik, to se pravi, kdo si hoče ua podlagi svoje materinščine fstvariti temelj za spoznanje vse one lepote, ki jo lx v sebi italijanski jezik sem. in še ene večje, ! se o.: kriva poznavalcu italijanskega jezika v ise; lepi knjigi itahijanski.
€
ovinsko gledališče
Danes, 1. junija, ob pol 3 popoldne
1135

Ob 8 zvečer:
r&ulšGnJe«cfollul Sentlorlanskl
i' četrtek, 5. t. m. Glasb. dram. več;r.
rasne «e:tl.
Pariška
*iarJ rzna vojsko. Kt Imeli tovai Na dele'o
pil
jedi!r-a poruada. Včasih niso bili nič iznijeljivi kakor snro bili mi sc^aj med ). Ko so Nemci L 1870/71 oblegali Pariz, so o .ari-arji parfumerij in nomad velike izgube. le'o in v tujino niso mogli nič poslati, sku-v Parizu samem je bil pa v primeri s prej-i" •*: e:.«: r.-Jj 1-rez; memben Žalostno so pogle-il •. .!: svoje velike zaloge in so nadaljno izdeio-\ .nje seveda taknj ustavili. To jim je prav prišlo, i s ti imeli so še velike zaloge svinjske masti, ki fc j tekom pol leta — ko je masti vedno bolj pri-n m kovalo — prodah' za deset —čo dvajsetkratno prvotno ceno, mesto da bi jo bili pre-dali v pomaci . Pr tej prodaji so pa prišli še na drago misel: !; it: L-z iz izgotovljene porr®de odpravili na !-er- : ri n:.č:n dotrodišeče snovi in tako zopet i j dol ! i sedaj tako drago mast Pri nekterili i?de! ii se jim jc to prav dobro posrečilo, pri drug;h ne tako. Mošusa n. pr. niso mojrii na noben civ popolnoma odstraniti, vedno je še osta'o mai cuha. Vendar so pa tudi to pomadno mast dobro prodali, čeprav ne tako drago kakor druge, <1. si prišei v restavracijo in si naročil z nekdanjo pom:do ramazen kmh, si precej manj plačah. Le je dišala po mobusu Tako so «si ljudje zjniraj
.1:
pomagan.
roče-:" vezava. Alganistansl
Dra?oce-" vezava, \fganistanskl emir je poslal v dar perzi skemu šahu op's korana. Platnice re-čet.e knjige so iz sahega zlata in so okrašene s 1 ;7 biseri, 122 rub ni ter 109 diamanti. Te platnice se cenijo na SOO.OUO K.
»Sestra ljubezni*. To ie naslov nove drame od Henryja Bataillea, ki jo je vsa francoska kritika imenovala kot »uspeh sezone«. To ie fina ljubavna fra icoska drama, k: se ne odlikuje po frivolni francoski površnosti, nego po cobri temeljni misli in žgradbi. »Sestra ljubezni« je novo ime, ki ga je pisatelj izbra« za platonsko, ne telesno ljubezen. Ta ljubav je temelj, na katerem je pisatelj zgradil ta ajajen kos življenja v štirih dejanjih. Vsebina je ta-le: Friderika je žena; ki ljubi čista in bolna srca. Or.a noče, da se uda J<uli<enu 6cquetu, ker je polena in smatra tako dejanje za preveč ponižujoče za ljuljezen. Boquet se po dveletnem prizadevanju pol iz pokore in pol iz obupa poroči z neko prijateljico Federikine družine. Gotovo, da v tem zakonu JuHeu xA bil zadovoljen, zato se je "se! na neumno razsipnost. Tako je prišel v ne-zadrego .elede -denarja, iz katerega ga je Fe-derika rešila s tem, da mu je posodila 300.000 frankov. S to denarno vezjo sta se on in Federika zapet sprijaznila, toća zdaj je bilo popolnoma rz-ključeno kako ljubavno zbližanje, ko je med njima kot prekletstvo, a obenem kot rešitev ležal ta pc~el z denarjem. V tretjem dejanju pride po neopreznosti v Toke Julienove žene Federikino pismo na Juliena, iz katerega bi mogel nepoučeni slabo soditi o nji. Julienova žena pobesni od ljubosumja in naznani \se Fe^erikinemu možu. J*iHen predlaga zato Federiki, da naj pobegne, da se reši. V zo Jnjem dejanju se znajde Federika z JuHenom v neki vasi, a zave se pravi trenutek In se vrne; s tem je ohranila »sestro Fubezni« — platonsko ljubav — in pa možatost Julienovo. — To je sirfia vsebina igre, ki je zelo napeta ter skozi in skozi zanimiva.
Otf neđsljs do nedelje....
Predstavljam se ...
Ukljub vsej ruski revoluciji, porodivii v teških mukah — tako je usojeno ravno ženskam prevratne naravi — velike nove ideje, ki hočejo baje, presnavljajoč, preplaviti ves svet nekdanjih svetih alejanc, izvoljencev človeštva na višinah življenja po milosti... srečne izbire svojega očeta; ukljub vsemu demokra-tizmu. vsemu kriku po svobodi in enakosti, ki je baje univerzalno sredstvo za vse bolečine sveta in njegove družbe; ukljub vsemu — horribile dietu, prekrižajte se trikrat! — boljševizmu z njegovo veliko metlo, ki naj bi neusmiljeno potegnila preko nemških sani od ■Belia do Adrije« in morda tudi do Bagdada (saj smo bili... korajžail) in od »Triglava do Balkana«:
ukljub vsemu in vsemu ostajam jaz konservativec, mož konvencijonelnih oblik (hudobneži pravijo, da je vmes tudi konvencijonelnih ... laži) starih lepih časov ter se vam — ukljub letam, ki mi že nekam nadležno obre-menjajo hrbet — globoko poklanjam:
Čast mi je ... Senca sem!
Nekdaj so imeli pri nekem slovenskem podjetju, ki še sedaj živi svoje malce — teško Eivljenje, uslužbenca, moža peresa m računov, ki je vsak stavek, pa naj je že vpraševal, ali odgovarjal, začenjal z besedama »in sicer«! Kritični ljudje — in teh imamo Slovenci, Bogu bodi hvala, precej v zalogi — bi sicer rekli, da je ta način izražanja nesmiseln, ali
j mož je vstrajal (saj smo bili v lepi dobi »načel«),
, pri svojem načelu ... Zazvonil je telefon ... Mož je hitel k aparatu in je na vprašanje začel: In sicer!..,
»In sicer« začenjam tudi jaz pri pariški konferenci ... Tudi v tem zadnjem tednu se je vila in zvijala kot morska kača, da me že obhaja grešna misel, da je ne bo nikdar... konec, ako ne potegne — velika metla! Zvesta sama sebi je tudi v tem kratkem razdobju od nedelje do nedelje mnogo obetala človeštvu, samo da sem jaz neveren Tomaž in se bojim, da ta blažena konferenca človeštvu — zopet grešna misel — ne da nič, vsaj ravno tistega ne, kar najglasneje obeta in po čemer hrepenimo vsi, in radi česar se je baje ona tudi sešla: mir! Zvija se kot opolzla kača, slini se in dela po tleh mokre črte, ali z mesta ne more! In ravno v tem tednu kakor da je v nje vigujočih črtah nastala nekje neka »mrtva točka«, preko katere ne more, pa ne more!
In sicer — napravljam sedaj korak v obiske v salončku dražestne — katera »ona« pa ni »dražestna«, pa naj ima že poročni prstan na prstu, ali pa ne? — (naj oporeka, če ima kdo korajžef) Ne samo radi galanterije, v katero so moški obvezani napram ženski tudi brez kakega — londonskega pakta, ampak tudi zato, ker tako zahteva logika dogodkov. Kar milo mora biti pri srcu žurnalistom in či-tajočim čitateljem... Kaj pa to zopet: čitajo-či čitatelji? Saj čitatelj si menda ravno zato, ker — čitaš! Eh — da in ne! Je baje ljudi, ki čitajo, a vendar ne čitajo ... z razsodnostjo, s kriterijem in blago voljo! Da, da: milo je tudi nam pri srcu in skoro da bi razkrilili roke v blagoslov, ko vidimo, v kako lepem, tesnem, harmoničnem, idealno-nežnem razmerju ste med seboj obe blagi gospi (ne vemo pa, katera je bolj »dražestna«): pariška konfercnca in ccnzura! Če je prva napravila (saj vemo, v kaki nevarnosti je ženska vedno, da jej izpo-drsne šibki korak!) kako nespodobnost, pa je že tu prijateljica cenzura, da jo pokrije s svojim svinčnikom ... nerodnost namreč in ne konference! Barva smrti je sicer črna. Ali sedaj, ko se vse na svetu obnovlja in preosnovlja, postaja barva smrti bela — smrti za produkte domišljavih žurnalistov, ki se vedno delajo,
kakor da vse vedo, a često___nič ne vedo.
Prave muhe so v primeri z aeropagi, ki kroje sedaj evropski zemljevid na — kavarniških m._ .. Žurnalist piše n. pr. kaj, kar ne zveni ravno kot poklon pred modrostjo gospe pariške konference. Naslednjega dne pa mu sporoča beli prostor v listu, tla je njegov produkt zapadel smrti, da je šel preko njega tisti usodni svinčnik in da ga je pokopala bela roka gospe cenzure — prijateljice in zaveznice gospe
pariške konference. Produkti žurnalistov _
lažepiscev je menil vedno pokojni profesor Matko Mandič neminljivega spomina, češ: »Sedaj pa gremo pisat laži«, ironizujoč tako
samega sebe in svoj žumalisiični poklic _
produkti žurnalistov umirajo, gospa konferenca pa je živela tudi od minole nedelje do danes svoje opclzlo življenje! .Mors tua, vita mea!
Ne bodi nam šteto v greh, če tu v vsera re-spektu pred obema dražettnima £ospema — vedoč se v soglasju z vsem neimperijalistič-nim svetom — predložimo ipak skromno, a vendar tako razumljivo prošnjo, da bi nekoliko preuredili svoje delovanje: da bi namreč gospa cenzura nekoliko manje črtala, a gospa pariška konferenca nekoliko povspešila korake do sklepov — pametnih, pravičnih, seveda — ter da bi nas enkrat že vendar začela bližati velikemu cilju — resničnega mira!
Kajti svet je že ozlovoljen, postaja nestrpen in bi mogel postati neprijeten tudi napram damam ...! Posebno pa bi iskreno priporočali gospe konferenci, naj ne posnemlje tiste svoje ženske vrstnice, ki se je prerekala z možem o vprašanju: ali se trava kosi s koso ali striže s škarijaini, dokler je ni razsrjeni mož butnil r vodo, in ki je še potem, že potapljajoča se, dvigala roko iz vode, dajoč s prsti znamenje, da ima vendar ona prav: da se namreč trava striže! Gospa konferenca naj ne bo nikar tako trmasta, kajti moglo bi se zgoditi tudi njej, da razsrjeni mož — človeštvo butne v vodo — vse njeno delol
Tudi mi smo razburjeni, postajamo ozlovo-Ijeni in nestrpni; ali, kraj vsega tega ostajamo v svoji »družbi«, v medsebojnem življenju, kakor smo b'li« ... Veliki prijatelji, bratje in sestre, in strašno se imamo radi; vmes pa se potika nekaj zavisti in precej neiskrenosti. Če le more kdo vreči drugemu pclence pod nogo, stori to, in mi se smejemo, dokler polence ne zadene — naše noge. Potem smo seveda uza« ljeni in silno hudi,. A
Nekega dne v tem tednu je bila zbrana nekje veča družba — moških in ženskih. Bilo jih je tudi nekaj tistih izza gledaliških kulis ... Ravno zato — saj vemo, kako se vedno pletejo niti med gledališkim odrom in uredniškimi mizami — se je približal žurnalist in se poklonil najprej cenjeni igralki: »Te dni smo vas videli, da ste salonska dama, ki neizprosno zahteva od vsakogar, naj spoštuje konvencijo-nelne oblike »družbe«. Strogi ste, zato se najprej klanjam vam!« A potem je nudil roko drugim lepo vrsti. Kakor pa je že tako in ne more biti drugače, da tam, kjer gre mimo več ljudi, mora biti eden ali pa ena — zadnja, je bila tudi ▼ tem slučaju zadnja neka gospica, ki se ji je poklonil žurnalist... Bila je, ali pa se je delala, užaljena: Torej jaz zadnja!
Ali, gospica! — se je izmuznil prefrigani žurnalist — mari ne poznate tistega reka: Dulcis in fundo, mari ne veste, da si mi moški vsikdar pridržujemo za nazadnje tisto, kar nam je — najslajše!« Gospica je kvitirala ta poklon, ocenivši ga pravilno: Hiiunreclf
Taki smo! Kakor tisti cigan, ki je na vprašanje: kako je kaj?, odgovoril: »Hvala za vprašanje, že gre: Malo kradem, malo golju-tam, in tako se — pošteno preživljam!«
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Elita M\um vogal al. Mm. - LaiiM palača.
DelniSh« glavnica K 120.000.000. - Rer. zaklad K 41.5W.033
Izvršuje kal^fie m bančna ja scnjalnična transa'aiji
Uradna ure od 9 cSop. do 1 popoldne
MM 1 GQL£SI
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1*—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—.
NA PRODAJ te dobro ohranjen težak voz in dva že rabljcma koleslja, katerih eden ie napoJ pokrit drifjri odkrit. Več se tzve Vremenski Britof *>ri Divači št. 33.	3272
J. S. Visoko postavo prosim lahko dvignite na Va&o 22. 4. 1919.	3744
PRODA hiša v Kjcdirru e zemljiščem. Lep raz-gied, Nasfi o v pove Ins. od. Edinosti. 240S
ODDA se soba s prostim vhodom ul Udine 75 IV. (8el veder).	3741
ŠIVALNI stroj Singer, dve mizi in lep otroški voziček se proda. Šalita Greta 10. Zobec. 3743
ODDA se v trajem poštenemu gospodu meblirana soba s prostim vtiodom. Naslov pove vnatarica Narodnega doma.	3742
IŠČE se čebelnjak. OTetta di sopTa 233.
3739
LJUDSKA KNJIŽNICA v Skednju. Vkljub vsem pozivom niso še vrnili krnjih ti-te: Flego Tončka hšt. 265; Flego M3ena 134; Tavčar Leon 347; Gu£ič Milan 1171; Srebrnik Franc 74; Pegan Marija 1130. (Nadaljni seznam sledi.) Sprejema Kocjančič, Skedenj 432. •	7445
GOSTILNIČARJI! Kupujtev ino v skladišču Sca-navacca, trg Goldoni 10. Barbera in posebne v/ste črnega in belega vraa, po ugodnih cenah.
3737
STEPAR'CA čevljarska se sprejme takoj. Cink, ul. Cerifia 12.	3738
VDOVEC z nekaj premoženjem, sam, išče -znanje v svrho ženitve s 40 letno Vdovo. Ponudbe na ins. cid. Edinosti pod »Prijazen«.	3739
VDOVEC, obenem teharski mojster brez otrok, posesmžk v lepem kraju tržaške okolice, s krčmo, ter čez 200.000 Lron imetja, nepoškodovane zunanjosti že 2 Iet5 prost vojaščine, 50 let - star, želi tznanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo dobs-o gospodinjo brez otrok oid 35—45 letno z nekaj tisoč premoženja. Samo Slovenke naj po3j©:c resne in natančne ponudbe pod •Mimo fivljeoje« na ins. odd. BcHnosti. Tajnost strogo zajamčena.	3740
URAR sprejema popravila ur vseh vrst. Delo točno, cene zmerne. Velkavrh, uL Tigor 5. III.
FOTOGRAF A. JERKlC, Trst, nL delle Poste št 10. Gorica, Corso ŠL 36 na dvorišču. P 1233
VREČE vsake vrste kupnje Fran Babič, ul. Molin erande 20.	3733
VEC hI izvrstnega vina za napravljanie kisa, po zelo nizki ceni se proda. Ul. Oeppa 23, vratar.
3727
KISE z vrtom pri Sv. Ivanu lir 2000—10.000, prodam radi odhoda. Naslov pove ins. odd. Edinosti.
3729
KLOBUKE za birmo in damske, elegantne, po ugodnih cenah. Sprejema se naročila in poprave. UL Barriera 15, III.	3730
POHIŠTVO t Podobe, steklo, porcelan, starine, kiiicške stvari in japonske itd. kupuje Vivante, Stari trg, vogal ul. Pome.	3717
MLADENIČ, star 23 let, z lepim posestvom, se
želi seznaniti v svrho ženitve s pridno, pošteno in izobraženo gospodično, katera bi imela nekaj posestva. Tudi vdove brez otrok niso izključene. Le resne ponudbe s sliko pod šifro »Zado-voljnost« na ins. odd. Edinosti. Tajnost zajamčena, slika se vrne.	3734
OLJE, kis, prava bosanska kristalna soda, milo, sveče in drugo na drobno in na debelo. Pošilja se po povzetju. Cene zmerne. Prodaja Deloste, Trst, ul. Trento (ex Carradori) št. 5. 3735 a
NARAVNA MAST, kondenzirano mleko s sladkorjem, sirova ifi pražena kava, fižoL Nizke cene. Preprodajalci dobijo popust. Deloste, Trst, ul. Trento (ex Carradori) št. 5.	3735 b
KUPIJO se po najvišjih cenah večie množine stavbnega in kurjavnega iesa. Ponudbe na Jankole & Keber, Opčine.	3731
PRODA se oprema za trgovino jestvin, mirodilni-ce in bifeja. Vratar vi. S. Giovanni 8. 3732
NAGROBNI SPOMENIK, naročen v času vejne in od naročlteija ne plačan 3e proda takoj, radi pomanjkanja prostora. Cena po dogovoru. Pojasnila (In načrt spomenika) se dobilo pri Ins. odd. Edinosti Edinosti (nL S. Francesco 20, pritličje) kakor tudi pri lastniku Ivanu Rendlčn. kiparju v v Trstu, uL Rossetti št. II. pritličje. B 77.
SLUŽKINJE, kuharice ali postrežnice, katere želijo dobiti službo, naj se zglase pri inserat-nem oddelka našega lista. Ulica S. Francesco d'Assisi 20, pritličje, ali naj pošljejo svoj naslov.	P
Gota Mvopn Sv. Jakobu
priredi danes v Gospodarskem društvu pri Tirolcu VRTNO VESELICO s sodelovanjem pevskega društva »Adriia* iz Iz Barkovelf. Začete ob 4 popoldne.
Novo slksdllte.
Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih srajc, platna, žepnih robcev, : : moških nogavic itd. itd. : :
K. CVERKEL, Trst COKO ŠtSU. 26
; Cene zmerne. Postrežba točna. : Narodna trgovina. — Narodna trgovina.
se priredi na GRETI pri gospodu Furlanu dne 8. t. m. Začetek ob 3 pop.
Fantje na GratL
KREDITU ZAVOD
za trgovino in obrt
Piazzn Huova 2 - TRST -Plazza Hiiova Z
Obavlja vse v bančno stro!co spadajoče posle. Daje v najem varn stne jeklene celice (Safe) v svojem oklop-nem zakladu pod najboljšimi pogoji.
Uradne ure za blagajno od 9 do 13. Za varnos ne celice od 9-13 in od 15—17.
BES
Danes vsi na KONTOVELJ, kjsr se vrši
Ia¥in PLES
ki su prirede strici s Kontovelja. Prosimo oUilne udeležbe.
MI Kil
f kssit, ilfni rt 120 ks L120 - n 100 kg j
teža netto, embalaža brezplačna, plača se takoj. „Franco zaloga Trst44.
7a špedicijo: Piroški povzeti.
PAOLO PATR1ZI — TRST
Via Fabio Filzi (Via Vienna) 12
aven ples
se priredi 9. junija v ŠKRBINI. -K obilni udeležbi vabi mladina.
m ms agi
PoiM cement I. vrste
po L 24— 100 kg
uporne cp Ue, ogliUrua za kurivo u US3KI množini
se dobi v zalogi
PULI!1, M nL M\ krnim 91
ples v Sili
priredi v nedeljo, 8. junija t. 1., domače glasbeno društvo.
Vipavsko vino
no debelo prodaja po Konkurenčni ceni
Štrancar, cesto na Lonjer St. 223
bli u železniške postaje na Vrdeli.
Mifich & C.
Trst. Diica Cemmordzls 11 Telefon 632.
V veliki množini:
Ital janski krompir . . . . po 60 atotink kg
Kranjski ......90
Črno Tino »Squiii7.ano* po Ij 3.12 kg, 14 stopinj . „GallipoL* , . 312 » 14»,i * . .Piemonti« . . 3 72 „ 12.« „ . .Etna- . „ 2.52 „ 13*/4 „ Belo vipavsko namizno vino L *2.48 kg, 9'/* .
slalko po „ 2 80 . 9Va .
Žg nje 51®/.........L 10.80 liter
llarsal* L 17Vs....... 5 50 .
Vermoath Cinzano ..... „ 7.— „ Istrska paradižnikova konserva po L 2.50 kg
Kisova kiselina
v velikih In navadnih steklenicah se prodaja v skladišču
RUGSERO GAMBEL Trst ul. Pier LuigI da Palestrina 2
vosral uL Coroneo. — Telefon 24—03.
na debelo in drobno
GeiitilMrlžniinri?
Trit, ul. Mm 33, uojal ul. S. Lazzarc
Vsaki dan novi dohodi.
Nova prodajalna

VelMa & Vodopfveiz
Trzt ul ca Hclcanlon it. 12
Velika izber moškega ln ženskega blaga z lastno krojačnico Bojata zaloga zefira, etamina, balista, letno žensko blago, nogavic In maj. — Posebnost: tarliz in odeje. —
liga cementa u
se dobi na Opdnati it. 456.
K
Priporoča se ŽNIDERŠ1Č.
ni
Zaloga mMrnm Haga
na debelo in na drobno
vse po nizkih cenah.
Se priporoča svojim starim odjmalcem
AMD1EJ ZAFRED
Trst, slin sni lozzoto 8

Gostilniško firaštvo pri državnem Mmm
reg s trovana zadmga z neom. poroštvom
vabi vse člane na
redni cbčn! lUt
ki se bo vršil
v nedeljo, 15. t m., ob 10 predpoldne v društvenih prostorih ul. Lazzaretto vecchio št. 31.
[ODBOR.

v TOMAJU priredi vesela družba 15. in 29. Junija. Svira godba z Mavhinj. Priporočamo se za obilen obisk.
eč vosonov vinu
pristnega italijanskega, črnega, Val Policella, 14°/0
je na prodaj Ig%
po konkurenčnih cenah na debelo in na drobno v dobrj znani trgovini
MoJ Periiaue, Trs!
ulica de la fleme 6. — Tetefon 2-86
Velika zaloga domačega tropi-novca, ruma, konjaka, siivovke, špirita % /0f vinskega kisa, maršale in vermuta različnih \rst.
V RESTAVRACIJI Ali A
Giorgio Galatti štev. 18 (pri MU poitD ^ ™ ™ ™
mm im MMii. — Toči se Hi teran m razna drasa vina.
Lastnik A. STARC.
Stran IV.
♦EDINOST« štev. 149.
Malo smo iskreni, malo se obrekujemo, opra*, ljamo in zavidamo med seboj, sicer pa je razmerje med nami — najpošteneje! Ali, resnica je draga Bogu in ljudem: opravljamo \cdno le tiste, k? — niso navzoči; v njihovi navzočnosti pa jih spoštujemo in ljubimo naj-iskreneje. Bog nas ohrani v cvetji!
Drugega ne bi imeli zabeležiti iz minolega tedna. Morda bomo nadaljevali s tako tedensko revijo v tem tonu. Kdo bi poslušal vedno Ie trde besede jeze, nestrpnosti, strahu; trde sentence o: gospi cenzuri, gospi konferenci, (ki pa je tudi grda hinavka, ker vedno govori o miru, a dati ga vendar noče, ali pa ne zna) in o naši slovenski družbi, tako iskreno — neiskreni! Če bi pa cenzura, ne tista s svinčnikom, ampak ona druga, ki česta dela slovenskemu žumalistu grenke ure, drugače razsodila, češ, naj je ne nadlegujemo s takimi neslanimi brb-ljarijami, potem seveda: Z Bogom in odpustite nadlego!	C—č.
is:
Borzna poročila.
Trst, dne 31. majnlka 1919. Borza mnogo boljša, živahno povpraševanje po parobrodari papirjih, za industrijske vrednosti pa
noiieneca zauinranja. Tsndenca dobra.
Tečaji:
Cosfclich (Airstroamericana)	700— 740
Dalmatia (Parob. dr.)	370— 390
Gerofcmich	VčO— 1SC0
Uoyd -	1150— 1200
Lunino	1750- 1FOO
Mortinolich	51 ^ 545
Kavigazione Ubera Trilstina	1850— 1900
Oceani a	570— 600
Premica	675— 700
Tripcovich . .	620— _650
Asslcurazioni Generali	16&00—17100
Riunione Adriatica -	3180— 3300
Ampetea	440— 470
Cement Da I mati a	285—
Cement Spalato	365—
Čistilnica riža (Pilahrra riso)	410—
Krka	365—
Ladjedelnica v Tržič« (Cantiere)	370—
Tržaški Tranrway	230—
Težaška tvornica alia (CUeiiici Triest.) 650—
300 375 425 375 350 240 700
ssKI u2S'n!K.
Organizacija služkinj.
Z zanimanjem smo zasledovale me, službujoča dekleta, razprave, ki jih prinaša v zadnjem času »Edinost^ v ženskem vestaiku. O-betale smo si namreč zboljšanja naših tužnih življenskih razmer, ki naj nam ga prinesejo ideje in nasveti, podani v teh razpravah. Da tudi širše občinstvo pozna naše žalostno stanje in da hoče odpomoči naši bedi, nam je dokaz ravno ta razprava, ki se je spočela iz nekega dopisa v »Edinosti«, ki je prišel iz naših krogov in opisoval naše gorje in potrebo odpomoči. Iz zadnjih dopisov pa, žal, sklepamo, da pot. ki se svetuje, ne vodi do onih ciljev, ki jih zasledujemo me, službujoča dekleta. Sploh je zašla vsa razprava, ki je imela sedaj po našem mnenju glavni prvi namen, da se pomaga nam, služkinjam, ki smo cnjfcclj potrebne, na široko polje splošnega ženskega vprašanja. Zato je i-pravičeno, če tudi re povemo svoje mnenje.
Da je naše stanje zelo žalostno, tega nit reba dokazovati. Me služkinje smo prave sužnje. Ni postave, ki bi urejala naše službene razmere, ne take, ki bi nas varovala in ščitila. Vse bivše avstrijske dežele so imele svoje moderne. boljše ali slabše, poselske srede, le Trst je bil brez -a in tržaška policija se je držala 100 let starih naredeb. Da ni prišlo do takega poselsl-ega reda, je bil kriv tržaški deželni zbor, ki je po svoji večini zastopal le koristi gospodarjev in gcspcdLnj. Temu se je pridruževal še naredni moment. Zato srno dekleta v konfliktih ki so nastali med nami in našimi delodajalci, navadno podlegla. Marsikatera je rrv rala po nedolžnem v zapor, ali pa Je morala plačevati globo; vrhu tega pa je bila šc vržena na cesto in od gosp. pol. komisarja šc prav pošteno ozmerjana. Da se nam je tako godilo, seveda smo pa bile tudi same kr?ve. Poznale nismo moči — organizacije. Večkrat in od raznih strani se nam je o tem govorilo in nas poučevalo, tudi začetke takih organizacij že imamo v Trstu, ali žal, da velika večina de-1 let ni imela smisla za tako organizacijo. Da, cvetela sta med nami konkurenca in kruinir-stvo. Omenjena organizacija, oasi razmerno majhna po številu, ima vendar vknjiženih v svoji zgodovini par lepih uspehov, ki si jih je doseglo seveda le za posamezne in ne za splo-šteat. Kakšni bi bili šele uspehi, če bi bile vse služkinje organizirane!? Zdi se pa, da je pod vtisom časovnih težkih razmer, prišla v de-kleia boljše spoznanje in uvidevajo vedno bolj in bolje potrebo organizacije. Zato je na naš nasvet ta: Ker gre v prvi vrsti za materijalno zb.'isanje življenskih razmer služkinj, je potrebna strokovna organizacija. Doseči pa mora uspehe le taka organizacija, ki je postavljena na* zgolj strokovno podlago. Ta organizacija, mora biti taka, da v njej najde mesta vsaka služkinja, ne glede na njeno narodnost, pripadnost in svetovno naziranje. Vsaka druga orga-nizaerta, ki bi delala toozirno kake razlike, ali pa, ki bi hotela tako strokovno organizacijo a preči v kakšen določen političen voz, bi bila mrtvo rojeno dete in bi od začetka nosila v sebi kal smrti. Zato kličemo: Služkinje, brez rc/'ike narodnosti in naziranja, organizirajte sc!
Pa še nekega druzega je treba nam služkinjam: Samozavesti! Me se dobro zavedamo, da se postavljamo s tem, če zahtevamo tako organizacijo, kakor jo svetujemo zgoraj, na podlago razrednega boja. Ali ta beseda nas danes več ne plaši! To je edina naša rešitev, la je edina pot, ki vodi k uspehu. Naša pota in pota našima gospodarjev se križajo, križajo se naši in njihovi interesi. Zato hočemo me svojo lastno, izključno svojo organizacijo, ki jo bomo same vodile. Odrastle smo, poznamo življenje dovolj, saj globoko pijemo litre gienk<»be, zato ne potrebujemo nobenih varuhov in varuhinj. — Razna društva in zavodi, ki so storili dosti dobrega v prid služkinjam, smatramo le za dobrodelne ustanove in želimo, da tudi v prihodnje obstojajo in delujejo. Tcda danes me ne beračimo, ampak zahtevamo svoje pravice. In če te dosežemo, bodo tudi ti zavodi razbremenjeni. Uspeh je pa le v združitvi: Zato, služkinje, organizirajte se!
Ena v imenu mnogih.

Največja tvrdka v Julijski Benečiji dobavlja vsakovrstno blago.
TRST, CORSO V. E. III. ŠTEV. 16.
TELEFON ŠTEV. 24-24.
Na debelo.
Na drobno.
Zadnje konfekcijske novosti za dame.
Obleke, bluze, Si al je, klobuki, pajčolanl, perilo
Bogata izber nogavic, ovratnikov, zavratnic in rokavic*
TRGOVINA JESTVIN via Genova (CampanHe) 13. Zalcffa: kave, olja,
mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja Ltd. Pristni Jamajka rum, konjak, vermouth, maršala, višnjevec ter raznovrstna vina. vse po zmernih cenah.	l^an Bšdovec.
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica Osvaldella. Via Media 26.
Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.
za preprodajalce ugodne cene.
Trm* JJotaik ,Mm\l
knjigoveznica.
Pietro Pippan. Trst ulica Valdlrivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema.	201
MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, ul. S. Giovannl 6 in 12. Kaiboltta izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.
202
DAMSKA KROJACNICA A. Rleger, Trst. ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče Itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
PAPIR.
Velika zaloga papirja za ovitke, papirnatih vrečic lasrne tovarne. Valčki naznih barv in velikosti. Cene zmerne. Oastone Dollinar, Trst. Via dei Gel si 16.	256
Velika izbira vsakovrstnih zlatih In srebrnih daril.
Alojzu Polh. T:st. Trg G. Seriji SI 3
(prej irg Barnera vccchia .
Danes, 1. iun?)a, oD S ronoMne, se vri! na tm v Sezoni
vaiika togftbcilm
z godio, v blagor timrM rmm.
ODBOR.
Obiskujte dob o preskrbljeno trgovino
HANDFAKTifRtlEGA BLM
tvrdke O. N. Kavalico v Trstu, ul. Vincenzo Belllnl 13 (pclfl CSTkva s?. k\m B3?B1") ■ Vsak dan novi prihodi.
Kovaška delavnica
findrgjPKri»rst,žiLHgiifa§
Prevzema vsako delo kovaške stroke, ima na proda) več š:e i:!nikov. Prevzema naročje po meri. — Priporoča se stav. občinstvu.
se bo vršila v BRJAH pri Gorjanskem 8. junija. — K obilni udeležbi uljudno vabi	ODBOR.
Nova trgovina
De Angelis & Prinz
Trst, ul. Gluseppe Caprin 14.
velika Izber manlfaktum blaga.-Posebnost: raznovrstne tkanine na debelo po konkurenčnih tenjb.
Kmetijsko društvo v Vipavi r. z. z o. z. je znižalo cene namiznemu vinu dobrega vipavskega pridelka na L 2 liter na mestu v kleti in vat>i cenjene kupce.	Načelnišlvo.
Imt^m mm Daiuerre
Trst, Corss Stev. 39.
Razjlcdn ce v platinu. Specijaliteta: slike v barv ih, fo'oschtzzl. Gabinet. vuit, p..večjajj, reprodukcije vsakevrste. Elekir. razsvetljava.
VelHa zalegi
ItalijaasKepa v fcđ m
p j konkurenčnih cenah
o Trstu, ulica Commerciale št. 5
pri fivrdki
J. PIPAN & C.
^ Sta) n Sinaja h TEZisja pravi mM uzora Seldel & Netimann in ,Singer' Oast & Gasser
. ^i«, Tvrdka u-tanovHena I. T»78 Bojra'a ranoga vseh potrebUJIn. caii|||«g£J*f) ftnnan Meta.iičaa .'elavnica aa vsako rtlflJltiSU) UbHilu
Trst, nI. Oareaaile 19
z in brez čeljust?, zlite krone in tudi obrobkl
VIU2M T
TRST. ul 30. oktobra (ex Cascrraa» 13, Ordinira oJ 9 predp. do 6 zvečer.
ssi
mmrn______
Trst, ulica MaioHca 17. SI
Mito množina bo!s23 13 in Imm te - Posebno istrsko vino. - Cene nizke.
JOSIP STRICKEL
Trst, vogal Via Nuova-S. Catarina.
Vet ka izbira v.-^kovrstnega b aga za moške in žeuske. — B ago za suknje, žamet, ba h a nt, 8 ile. eutmin ler raznih predmetov za okras oblvk. Vse po znižan h konkurenčnih cenah.
Na debelo po 21 L kg.
Hljnl prihodi SIHH
in sardin.
J. Kosmerlj
tr-ovinn Jestvln in ftlikates o'. Roma 13 (ež POite) vogel Hiiola HscUiaveiil TeL 923.
ZLATARNICA G. PI110, TRST
se nahaja na Ke/zu St. 15 (fctvSa zalarnica G. ZSNKOVITZ & Fi&lz)
Velika izbera srebrnih ia zlatih ui, uhanov, veri-"le itd.
g Ljubljansko kreditna M(i
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
PoJrnloico: Celje, Celovec, Gor ca, Sarajevo, Split. DelniSka glavnica : K 15.000.QQ0.-. Rezervni zaklad): K 3,600.000.—.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
poste. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice preti 37,7a rhoSfninnii na žiro-raeune proti 37. M^'1™]11 Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in c'a^e v najem varnostne celice.
1 Tel. št 5 18. Blagaj; a je odprta od 9-13.
PELLEGRiNO CINCELU
Trst - ulica Makanton 5t\>. 9 - Trst
(Hiša ustanovljena leta 1828.)
KOŽE in (JSMjE za ženske in moške.
Boje in Chevreaujc, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah.	Postrežba točna.
HERHAHGILD IMA, TRST
ul. Barriera vscchla Stv. 8
ima ve liko z logu mriva.sk h predmetov.
Venci \z porcalane In biserov, vezani z me Jeno žico. Iz umetnih cvet ic s l akovi in naaisi. Slik- bi T>orc«*iatii-t:h ploščal za grob e spomen k. itd.	Najnižje konkurenčne cene.
ZOBOZDRAVNIK
TI3IT
Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
IrEztolestno Mm ziL HubMi is mM zalit
B
Dr. FRANZUTTI
Pi ZOBOZDRAVNIK v Trsta. ul. Gioachlno Rossini Stev. 12, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher. dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka. - Izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje.
JADRANSKA BANKI
Dela. glav. K 30,000.000, Reserve K 8,500.00J Central a s TRST
Tla lm ti fiispoia 5 - fia S. Hitel) §
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija. Split, Šibenik, Zada*" Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bmčno stroko spada ječe posle.
Sprejema vloge
na hranilne knjižice proti 31/2letnim obre" stim v bancogiro-prometu proU 3n/o letnim o" brestim. Na odpoved navezane zneske spre* jema po najugodnejšh pogojih, ki se Imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Olji v uisni T3TBist3S pnials (Sifs toiiits).
Blagajna posluje od 9 do 13.
Dsbrsssia ssloga vina
GUGLIELMG mil u Trstu ul. ValMo 23- TeL 29-58
opozarja svoje cenjene odjema'ce, da Je te dni
odprla suolo podružnico na Božjsmpolja m ProseKu.
Podružnica je preskrbljena z najboljšimi belimi in črnimi italijanskimi in dalmatinskimi vini. — Prodaja liter po L 2 20 In več.
______—I M
I28ES2! IIEaEIIBSSlSSZT^SSElSII	'"'
Zavarovalna zatfraga v Zagrabu, je edina cSo-mača zavarovalnica COGD
Ustanovljena 1884 leta. CENTRALA: Zagreb, v lastni palafl, vogal Ma-
rovsko l.i Preradovičava uSlcs.
Podružnica v Trstu, ul. Lavatoio 1, II,
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: B. PrMJ po-	[j
žarnim škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovaren).	«
2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega bia^a. go podarskih strojev	j
itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 19. Zavarovanje	[j
steklenih Šip. ilJ- N3 Živ3janje. 1. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje	-
glavnic za slučaj doživljenja in smrti, b) Zavarovanje dote. c) življenske rente. —	H
{Hmmnssassm
E S E
ESi