20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE Dnevi, ki ostanejo v spominu 17. februarja 1943 je bil zavzet Prozor. 19. februarja 1944 se je konstituiral Slovenski narodnoosvobodilni svet. 20. februarja 1942 je začela delovati partizanska oficirska šola glavnega štaba Hrvatske. 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE I <> ) d l 3700 ton premoga več, kot ie določal plan Rudarji obeh zasavskih premogovnikov — rudnika Trbovlje — Hrastnika in Zagorja ob Savi, so v mesecu januarju presegli za 3.700 ton predvideno proizvodnjo rjavega premoga. Uspešnejši so bili rudarji z rudnika Trbovlje — Hrastnik, ki so nakopali 86 tisoč ton premoga, ali 3.500 ton (4,2 %) več, kakor je določal proizvodni n**rt. Rudarji zagorskega rudnika pa so nakopali v januarju 56.400, ali 200 ton (0,4 %) več, kakor je predvideval plan. Rudarji obeh zasavskih premogovnikov so z doseženo proizvodnjo v mesecu januarju dokazali, da bodo proizvodni plan za leto 1961 — čeprav je v obeh rudnikih rekorden — ne samo dosegli, pač pa tudi precej presegli. (ma) ODLOČNO SE BORIMO PROTI NEUPRAVICE-NEMU ZVIŠEVANJU CEN Zadnje čase lahko ugotavljamo, da neupravičeno naraščajo cene posameznim izdelkom in uslugam. Dejstvo je, da še niso toliko znani novi instrumenti delitve dohodka, ki bi lahko posamezne gospodarske organizacije ali posamezni obrtniki izdelali izračune, ki bi opravičevali zvišanje cen. Ugotavljamo, da se v veliki večini primerov skriva < za dviganjem cen posameznim izdelkom in uslugam špe-' kulantstvo, k igre na škodo življenjske ravni delovnih 'ljudi. Tak način poslovanja upravičeno povzroča nejevoljo med delovnimi ljudmi. Zato je potrebno, da se sindikalne podružnice, organi samoupravljanja, organizacije SZDL, delovni kolek- < tivi, člani potrošniških svetov in vsi državljani kar naj-i odločneje borijo proti neupravičenemu zviševanju cen in ga najostreje obsojajo. Prosimo vse, da nam sproti poročajo o primerih ne-' ipravičenega zviševanja cen. Poslane sestavke bomo objavljali v naši novi rubriki »Tribuna bralcev« in tudi . zahtevali, da prizadeti javno odgovorijo, zakaj so zvišali I cene posameznim izdelkom ali uslugam. Uredništvo Sektorsko posvetovanje sindikatov Problematika stanovanjske izgradnje Okrajni sindikat v Ljubljani je organiziral pretekli teden v Trbovljah posebno sektorsko posvetovanje s področja stanovanjske izgradnje z željo, da spozna, v kolikšni meri se izvajajo priporočila sindikatov na tem področju. Posvetovanja so se udeležili razen gostov iz Ljubljane zastopniki občinskih sindikalnih svetov iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika ter vodilni tovariši iz upravnih odborov skladov za stanovanjsko izgradnjo ter občinskih ljudskih odborov in večjih gospodarskih organizacij v revirjih. Ob tej priliki so bili nakazani problemi in vloge stanovanjskih kreditnih skladov, kdo naj bi jih upravljal, in podobno. Na sestanku .so poudarili, da mora biti gospodarjenje s skladi javno in načrtno; na zborih volivcev naj ljudje razpravljajo o stanovanjski izgradnji, in sicer o vrstah stanovanj, ki naj bi se gradila, itd. Prav posebno so pa na tem posvetovanju poudarili pomembnost Zbiranja sredstev za gradnjo stanovanj v obliki soudeležbe posameznikov za dosego prvenstva pri stanovanjski pravici. Nadalje so podčrtali važnost udeležbe delovnih kolektivov pri gradnji stanovanj glede na to, da zvezni družbeni plan predvideva 50 % Udeležbo kolektivov in 50 c/o udeležbo kreditnih skladov. Ta udeležba je po občinah različna, ker je pogojena na možnostih kolektivov in interesentov. V razpravi so načeli tudi vprašanje plačevanja komunalnega | Prispevka za gradnjo stanovanj.1 Nakazano je bilo stališče sindikatov, po katerem naj komunalni Prispevek ne bi bil sestavni del kalkulacijo za najemnino v bodočih novih stanovanjih. Posamezna vprašanja, ki so bila Pa dnevnem redu v zvezi z gradnjo stanovanj, bomo prinesli v Pačem listu v izvlečkih, da, se- '■'■lllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllll znanimo širšo javnost s problematiko, ki vlada v tem pogledu v naših komunah in tudi gospodarskih organizacijah. T. Na Vrheh nad Trbovljami gradijo Kočo revirskih in savinjskih borcev Središče Zasavja — Trbovlje — e pripravlja na praznovanje 20-'etnice vstaje. Osrednja sloves-lost bo — kakor smo že poročali - 22. julija 1.1. na Vrheh nad Trbovljami, združena z otvoritvijo Coče revirskih in savinjskih bor-ev. Pobudo za gradnjo te koče je lal v aprilu lanskega leta tovariš Franc Leskošek-Luta, ko je obiskal Trbovlje. V Trbovljah so se kaj kmalu lotili del v zvezi z gradnjo koče •evirskih in savinjskih borcev. — Sklenili so, da bodo postavili ko-ro v spomin revolucionarjem, to-Leskošku-Luki, Sergeju Kralg-varišem Mihi Marinku, Francu herju, Francu Fareniku, Francu Salamonu in drugim, ki so leta 1934 vodili stavko v revirjih. Na Vrheh so pa leta 1941 borci ustanovili tudi I. Revirsko četo, ki so jo sestavljali borci iz revirjev in Savinjske doline. Dela pri gradnji koče vodi občinski odbor Zveze borcev NOV v Trbovljah preko posebnega gradbenega odbora. S pripravljalnimi deli so začeli že v jeseni leta 1960. Koča bo imela, ko bo dograjena, v pritličju veliko dnevno sobo, manjšo sobo, kuhinjo in ostale prostore; v zgornjih prostorih bodo pa tri izbe z 20 ležišči. Za zdaj so že zabetonirali temelje za kočo In vmesne stene v kleti. Na občinski konferenci organizacije Zveze borcev NOV v Trbovljah so sklenili, da bodo vsi člani Zveze borcev pomagali pri gradnji koče revirskih in savinjskih borcev s prostovoljnim delom. Pa iadi nekatere gospodarske organizacije iz Trbovelj (Cementarna, Komunala, Strojna tovarna in Hodnik rjavega premoga) so že prispevale sredstva ozi- KOČ* REVI IJ*KIH I M *\VIALESKnr KORCU' ■•(Milil) ritiiuflE .■ominiiH 1070- -10 70 V V 7* P H!c /i 1k r roma material za gradnjo te koče. — Ker bodo pa potrebna še znatna sredstva, se je te dni občinski odbor Zveze borcev NOV Trbovlje obrnil še na ostale gospodarske organizacije v trboveljski občini, da po možnosti pomagajo pri gradnji toga objekta. Koča revirskih In savinjskih borcev bo pod skrbniškim varstvom občinskega odbora Zveze borcev NOV Trbovlje, namenjena bo pa oddihu borcev. 22. julija bo na Vrheh — kot že omenjeno — osrednja slovesnost ob 20-1 e tulci vstaje v Zasavju. — Tega dne sc bodo zbrati tamkaj borci ht revirjev ta Savinjske doline na veliki manifestaciji, združeni s kulturnim .programom. (ma) Televizor v Hrastnik Okrajni svet Svobod in prosvet- I zbor in za najprej izvršen zbor, nih društev v Ljubljani je lansko za največ na novo pridobljenih jesen razpisal tri nagrade za naj- članov, za nove sekcije in ostalo, boljše občinske svete Svobod, in to Na plenumu Okrajnega sveta za najboljšo pripravo za občni ■ Svobod v Ljubljani, ki je bil v če- Prešernove proslave Ob 112-letnid Prešernove smrti so po vseh šolah v trboveljski občini priredili slovesne proslave in z besedo ter pesmijo obudili spomin na velikega pesnika. Na trboveljski gimnaziji so ob tej priliki podelili najboljšim literatom m najaktivnejšim mladincem Prešernove nagrade za poezijo, prozo, kulturno, literarno, mladinsko in tehnično delo. Med letošnje nagrajence so se uvrstili Rado Palčič, Andrej Železnik, Tine Mlinarič, Janez Bizjak, Hermina Koritnik, Mirko Anžel in Karel Vukovič. Lepo slovesnost so imeli istega dne v Svobodi II tudi pionirji osemletke »Ivana Cankarja«. -pfo- m i čas od 16. do 26. februarja 1961 Padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 17. in 25. februarja. -^ ostalem suho oziroma lepo vre-z mrazom ponoči. fig. V. M. ČLANI ZB NOV OBSOJAJO Šovinistične izgrede v TRSTU Člani osnovne organizacije ZB NOV na Leninovem trgu v Trbovljah so na svojem letnem občnem zboru pregledali svoje dosedanje delo in si napravili delovni načrt za v bodoče, v katerem so dali predvsem poudarek skrbi za člane Zveze borcev In praznovanju 20-Ietnice vstaje jugoslovanskih narodov. Na svoji letni skupščini so člani Zvezo borcev NOV v posebni resoluciji, ki so jo odposlali na pristojno mesto, ostro obsodili nedavne šovinistične izgrede nahujskanih fašističnih mladincev v Trstu proti jugoslovanskemu narodu in predsednika Titu. Ob tej priliki so člani ZB NOV odposlali narod, heroju ANTONU VRATANARJU-ANTONESKU brzojavilo čestitko k njegovemu v službi v JLA. Osnovna šola Ivana Cankarja in Glašbena šoša iz Hrastnika sta pripravili proslavo ob 112-letnlci smrti velikega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. Proslava je uspela in zaslužijo priznanje vsi, ki so sodelovali pri organizaciji slovesnosti. (uk) Sekcije krajevnih organfzacih SZDL pričele z delem Na področju brastaiške občine so sekcije krajevnih organizacij SZpL že pričele z delom. Tako so imeli pri krajevni organizaciji SZDL Boben—Čeče sestanek s Hani sekretariatov sekcij, na katerem so Izdelali ta sprejeli program dela sekcij za kmetijstvo, za komunalna vprašanja hi zdravstvo. Sekretariat sekcije za kmetijstvo je že pripravil skupaj s sadjarskim odborom sestanek, na katerem oo govorili f problemih sadjarstva na tem področju. Na sestanku je bil tudi kmetijski tehnik kmetijske zadruge Radeče — Dol. Tudi krajevna organizacija SZDL Dol pri Hrastniku je organizirala sestanek s Hani sekretariata posameznih sekcij. Domenili so se. da bo sekretariat sekcije za zunanjepolitična vprašanja še v tem mesecu pripravil sestanek elanov SZDL. t*kj trtek, 9. februarja, so razdelili tri nagrade. Prvo nagrado — televizor — je dobil Občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Hrastniku; Druga nagrada — magnetofon — je bita podeljena Občinskemu svetu Svobod v Šentvidu, tretjo nagrado — radi oaparat — bo pa prejel Občinski svet Svobod v Ivančni gorici. Predsednik občin, sveta Svobod iz Hrastnika se je v imenu domo-člb svobodarjev zahvalil za podeljeno nagrado in izjavil, da bo svet Svobod v Hrastniku podaril televizor Prosvetnemu društva v Vrhovem. - -or IZ LITIJE IN OKOLICE V Šmartnem pri Litiji je Rdeči križ organiziral tečaj za prvo pomoč, ki se ga je udeležilo 23 sta-šateijev. Tečaj so zaključiti dne 8. februarja. mm Gnusen zločin Y8I NASI LJUDJE SO Z OSUPLOSTJO IN GROZO SPREJELI NOVICO O GNUSNEM ZLOČINU COMBEJEVIH PLAČANČEV V KATANGI- GLOBOKO VZNEMIRJENI SPRIČO NAJNOVEJgEGA ZLOČINA, KI SO GA NA RAČUN NEOKOLONIALISTOV STORILI RATANSKI PLACANCfr SE ZBIRAJO DELOVNI KOLEKTIVI K PROTESTNIM ZBOROVANJEM. NA TEH ZBOROVANJIH UPRAVIČENO ZAHTEVAJO OP ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV IN VSEGA NAPREDNEGA ČLOVEŠTVA, DA KRIVCE TEGA ZLOČINA NAJSTROZJE KAZNUJE IN KONČNO Z USTREZNO INTERVENCUO V KORIST KONGOSKEGA LJUDSTVA RESI DEŽELO NOVEGA PODJARMLJENJA IN NADALJ-NJEGA PRELIVANJA KRVI. V Zagorju so pričeli s pripravami na revlfo amaterskih dramskih družin Slovenije Kakor smo že pred časom poročali, bo v Zagorju ob Savi, znanem .rudarskem središču Slovenije, kjer so ob proslavljanju 15-let-nlee osvoboditve odprli nov Delavski dom, ki postaja delovnim ljudem in mladini novo žarišče ustvarjanja, v začetku meseca junija republiška revija amaterskih dramskih družin Slovenije. Revija bo ena od osrednjih prireditev ob proslavljanju 2®-letnlce vstaje narodov Jugoslavije v Za- gorju ob Savi in ima zlasti še namen izboljšati vsebino dela dramskih družin Svobod in prosvetnih društev ter kvalitetno stopnjo uprizoritev in izmenjati izknšnje med igralci ter režiserji — amaterji. V Zagorju ob Savi so že začeli s pripravami za organizacijo. Danes bo v Delavskem doma v Zagorju tudi že prva seja komisije za izvedbo republiške revije dramskih družin Slovenije. (moj OBBflZI m«n Ht is 0iiii!niiiiiit!iuuKiiHiuHUii8HiiNiiiiiuiiimimtiHunim)itiimKtiinma8tininiisMmiitiuiumitfiiHHUuiuiiUt»minunttaHiimw ‘Ima dam, bolno mater in **-»£ ir : j kurjeni!), in pri tem potuhtal, da ; j so mladi speci potniki ljudje z || našega juga. Kaj hujšega! Njegova *visoka* t civilizacija je vzrojila, mišici, da 01D Ul Naša in nlena zgodba so prostori v čakalnici samo za domačine. Ko se je eden izmed treh tujih popotnikov dostojno postavil v hran, jim je namenil Še zdaj ne vem, kako se je to j začelo. Spomin jam se... Bilo je mrzlo jutro. V čakalni-\ ci na železniški postaji. Okoli nezakurjene peči so na rjavih, umazanih klopeh spali trije fantje. Nihče se ne bi zmenil zanje, da ni neki naš moiak, surovega govorjenja in šapastih rok izzval v začetku smeh ostalih prisotnih in pozneje (moje) ohialovanje. Hočeš, nočeš, moraš: ta moia-kar je s silo pregnal spečega fan-i, ki je bil najbtifji ped (neta- vrsto raznih vzdevkov, domačih in izposojenih kletvic. Mi pa smo se zabavali in smejali . .. .. . Tudi potem, ko se je razvil besedni boj in ko je zenski srednjih let prvi začela presedati dedel va »visoka- omika m njegova surovost ter je razmrdjivo stresla nanj svojo jezo. Mi pa smo se zabavali ob vsem in se smejati... Sebi. Njem* zgodba. očeta. Očeta? Ne spominja se gja resda. Nikjer. Stiskač je m grob človek. Kadar je pijan, jo pretepa. Zanjo in za bolno ženo nima rukoli lepe besede. Nikoli je af imel. Niti tistega dne.., V rokah je držala spričevala. Postala je v svoji stroki pomočnica. Nekam oesel je bil zanjo ta dan. Še mati se je razveselila njenega uspeha. Dala si je skromno darilce, dragocen spomin. Spomin na mater. In oče? Ležala'je na postelji. Skorajda, srečna. — Bo tudi oče vesel njenega uspeha? — je pomislila. Prekmalu je bila vesela: udarci so začeli padati vsevprek... Drugi dan so znanke spogledljivo opazovale njen podplati obraz. Ničesar niso rekle. Le mislile so svoje.-pb- Te oni po sueTu LUMUMBA, OKITO IN MPOLA UBITI V Elisabethwillu so v ponedeljek popoldne uradno objavili, da so bili predsednik kongoške vlade Patrice Lumumba, predsednik kongoškega senata Okito in obrambni minister Mpolo v nedeljo, 12. februarja, ubiti. Ta »uradna verzija« naj bi po mnenju večine komentatorjev, prikrila zločin, ki so ga katanški separatisti storili že mnogo prej. PROVOKACIJA NA OPČINAH Policija v Trstu je uradno sporočila, da je aretirala 4 slovenske mladince in jih »zaradi pisanja protiitalijanskih napisov na Opčinah prijavila sodnim oblastem«. Napisi, ki jih s tem v zvezi omenjajo, nimajo nobene zveze z demokratičnimi cilji in zahtevami slovenske manjšine. Vsi, ki aretirane mladince poznajo, izključujejo možnost, da bi bili le-ti avtorji takih napisov ali da bi se zavzemali za obsojanja vredne izpade, ki jih izražajo inkrimirana gesla. PROTIFAŠISTIČNO ZBOROVANJE V RIMU V gledališču Adriana v Rimu je bilo veliko protifašistično zborovanje pod predsedstvom senatorja Ferruceia Parria, na katerem je bila poleg starih antifašističnih borcev zlasti močno zastopana mladina. V predsedstvu so poleg starejših predstavnikov levih strank in generalne konfederacije dela sedeli predstavniki številnih mladinskih organizacij od komunistične do republikanske, radikalne, univerzitetne in evropske. I TRI ETAPE ODNOSOV Z ZSSR Po vesteh iz zanesljivih virov je predsednik ZDA Kennedy sestavil načrt o zboljšanju odnosov s Sovjetsko zvezo, ki bi imel tri etape. ppnniir iiiiimiiiinminmimmmmtmmmninniHmiiiinmiiiinnmmnminmnimnnnmmiimmnimmmmiiininnninnniir Ljudje in dogodki Poveeanle stanovanjske izgradnje s prispevki interesentov Na nedavni seji obeh zborov ObLO Litija so odborniki razpravljali o poročilu sklada za zidanje stanovanjskih hiš ter o načrtu za dveletno stanovanjsko izgradnjo (1961 in 1962) v Litiji. V razpravi so ugotovili, da je stanovanjsko vprašanje v Litiji in Šmartnem zelo pereče in da s predloženim dveletnim načrtom ne bodo rešene Študentski klub V TRBOVLJAH Ker je dejavnost Revirskega akademskega društva v zadnjem času povsem zamrla, v sosednih zasavskih občinah so pa ustanovili lastne študentovske klube, so se trboveljski študenti zedinili, da v okviru svoje komune tudi sami ustanove svoj klub, ki bo zajel vse trboveljske študente, vpisane na fakultetah, ne glede na stopnjo dosedanjega študija. Razen tega bodo imeli trboveljski študenti, ki stanujejo v Ljubljani, tudi tamkaj svoj študentski klub. -pb- stanovanjske potrebe, ki se kažejo že danes, saj je trenutno že preko 280 prosilcev za stanovanje. Zbor proizvajalcev bo moral na ločeni seji temeljito obravnavati ta problem. Predvsem bodo morale gospodarske organizacije prispevati čimveč sredstev za gradnjo stanovanj, pa čeprav na račun drugih investicij. Občinski ljudski odbor ne more reševati stanovanjskega vprašanja državljanov, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah, ker nima za to potrebnih sredstev, zraven tega pa je njegova naloga, da skrbi zlasti za stanovanje prosvetnih in zdravstvenih delavcev ter javnih uslužbencev, če hoče, da bodo te važne službe normalno delovale. V gospodarskih organizacijah bo treba organizirati službo varčevanja in naplačil za pridobitev stanovanjske pravice. Ponekod so v podjetjih že začeli tolmačiti nov način finansiranja stanovanjske izgradnje ter so n. pr. v Predilnici v Litiji že ustanovili stanovanjsko zadrugo. -a Uspehi in naloge Glasbene šole Trboveljska glasbena šola je dosegla v zadnjem času lep napredek in razvoj, akoravno se je število učencev te šole v letošnjem šolskem letu nekoliko znižalo. Vseh učencev je na glasbeni šoli vpisanih 76. Poseben uspeh je šola dosegla z Večerom glasbenih pripovedk in ugank, nadalje z Mozartovim večerom in z oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Vredno je še poudariti uspeh, ki so ga na Glasbeni šoli v Trbovljah dosegli z izdajo skladb RAZGIBANO DRUŠTVENO ŽIVLJENJE V RADESKI PAPIRNICI V času letnih občnih zborov društev in organizacij je tudi v radeški Papirnici opaziti živahno drdštveno aktivnost. To velja za vsa društva, ki delujejo v okviru te tovarne. Na občnih zborih pride vse bolj do izraza pripravljenost velike večine članstva, da pomaga pri delu svoje organizacije. Povsod je opaziti tudi konstruktivne razprave, ki tgžc predvsem za novimi oblikami dela, za večjo širino in večjo množičnostjo. - Se posebno skrbno sc rešuje kadrovsko vprašanje. V nove odbore društev in orga- nizacij so prišli številni novi tovariši, med njimi velik odstotek mladine, kar dokazuje zaupanje mladim, ki so s svojim delom to zaslužili. "'k gojencev te šole pod naslovom »Melodije trboveljskih otrok«. Te je posnela tudi RTV Ljubljana in pripravila dve zelo lepi oddaji. — Na šoli deluje nadalje mladinski orkester. V letošnjem prvem šolskem polletju je glasbena šola pripravila kar 25 nastopov, od teh 18 prireditev pod naslovom: Večer glasbenih pripovedk in ugank za šole Trbovelj. Reden pouk v glasbeni šoli moti izmenični pouk na osemletkah in nestalnost urnikov. Vodstvo glasbene šole si je tudi zadalo nalogo, da posreduje pouk o glasbi oziroma petju za učitelje petja v nižjih razredih osemletk. Prvi del tega seminarja je že končan, udeleževalo se ga Je pa 28 učiteljev z obeh osemletk v Trbovljah in z osnovne šole v Čečah. Seminar se bo nadaljeval v februarju. Za bodoče si vodstvo šole želi, da bi podjetje »Metalija« v Trbovljah, ki je prevzelo patronat nad glasbeno šolo, šoli bolj pomagalo kot doslej. -ar- NA POTI V AFRIKO V torek, 14. februarja, je odšel predsednik republike Josip Broz-Tito na obisk v nekatere prijateljske afriške države. Na svojem potovanju bo obiskal Gano, To-= go, Gvinejo, Liberijo, Maroko, §§ Tunis in ob koncu potovanja ne-= uradno še Združeno arabsko reli publiko. f§ Obisk predsednika Tita v teh g deželah je normalna posledica g dosledne jugoslovanske politike s aktivnega povezovanja z vsemi s državami, predvsem novoosvobo-2 jenimi državami v Aziji in Afri-§ ki, hkrati pa je izraz utrjevanja H prijateljstva in medsebojnega so-s delovanja med nami in neodvis-H nimi afriškimi državami. Naša p država je vseskozi odločno pod-s pirala boj afriške dežele za nesi odvisnost in svoboden razvoj in |f hkrati vsem tem državam v okvi- liiiiii!nnH)ii!i!iiiitntiiiiniiiiimi]iiii!iii!iiiiii!i!iiut ru svojih možnosti pomagala k hitrejšemu gospodarskemu razvoja. Ob takih prizadevanjih in ob enotni akciji, ki jo naša država skopaj s temi deželami vodi v Organizaciji združenih narodov za realno rešitev sedanjih mednarodnih spornih problemov, ni nič čudnega, da se je vsestransko sodelovanje med nami in afriškimi državami vse bolj krepilo. Danes so ti odnosi zgled prijateljskega sodelovanja za vse države na svetu. To sodelovanje je nedvomno obojestransko koristno, hkrati pa prispeva velik delež k utrjevanju miru in kaže pot, na katero bodo slej ko prej morale stopiti vse države, če bodo hotele uredili sporne mednarodne probleme. Prav v zadnjem času se je položaj na afriški celini spričo organizirane neokolonlalistične intervencije močno zaostril. Zlasti iz Konga prihajajo zaskrbljujoče novice o razvoju položaja. Jugoslavija je že doslej sodelovala v skupnih akcijah afriških držav v boju proti tem spletkam in skupno z njimi preko Organizacije združenih narodov skušala najti rešitev, ki naj bi sprostila samostojen razvoj prebujajoče se Afrike. Nobenega dvoma do srečanja z državniki mladih afriških držav uspešna in obo- H jestransko koristna. Razgovori bodo nedvomno poglobili že doslej trdne stike. Obenem bodo osnova za še plodnejše in vsestransko sodelovanji na gospodarskem, kulturnem in političnem področju, tako v dvostranskih odnosih, kakor v skupnih nastopih, na mednarodnem pozo- % rišču v obrambi vsega koristne- §§ ga in pravičnega, v obrambi ni, da je izmenjava gledišč v teh odvisnosti pred nevarnostjo neo-. problemih v sedanjem času še posebej potrebna, kajti v teh nemirnih časih imajo glasovi, ki terjajo pravico do samostojnega razvoja afriških narodov neprecenljivo poslanstvo. Ko želimo predsedniku Titu srečno in prijetno potovanje, niti najmanj ne dvomimo, da bo- kolonialističnih intervencij. Obisk predsednika republike Josipa Broza-Tita bo brez dvoma v kroniki današnjih mednarodnih dogajanj zabeležen kot nov prispevek k utrjevanju miru, kot pot miru in mednarodnega sodelovanja. IIHlllHll[imillliyillllHlliliiintiiiimaiiiimiiim»iniMmmt»iimiiiiiiiimiiiiimiiHiii»mii«uMt»iiiiiHtiimimimumfiiiuiimnliminin' S plenuma Okrajne gasilske zveze v Trbovljah Kako je z gasilstvom v Zasavju Nedavni plenum Okrajne gasilske zveze, ki je zasedal v Trbovljah, je med drugimi nalogami analiziral stanje gasilstva v ljubljanskem okraju in še posebej v Zasavju. Razprava na zasedanju plenuma je pokazala, da so okrajna gasilska zveza in društva v občinah skrbela za izboljšanje dela na tem področju. Zlasti se je izboljšalo delo v požarnovarslveni službi. Posebno skrb so v gasilskih vrstah nadalje posvečali tudi mladini in strokovnemu izobraževanju gasilcev. Okrajna gasilska zveza je analizirala delo posameznih občinskih gasilskih zvez ter proučevala medsebojne odnose na področju posameznih občin. Za zasavske občine so ugotovili predvsem naslednje: V Trbovljah občinski ljudski odbor premalo skrbi za razvoj gasilstva. Večji interes za vprašanje je pokazal občinski odbor SZDL, ki je ob koncu lanskega leta zagotovil občinski gasilski zvezi primerne delovne prostore. Požarnovarslvena služba ni najboljša, to pa, ker primanjkuje ustreznih prevoznih sredstev. Po- skus, ustanoviti v revirjih poklicno gasilsko enoto, ni uspel, ker občini Zagorja in Hrastnika ne čutita potrebe za tako ustanovo. Nič dosti boljše ni v litijski občini, kjer se prav tako opazi premajhna skrb za gasilska društva. Za 29 gasilskih čet v občini je ljudski odbor v Litiji predvidel le 600.000 din pomoči, ki jih pa občinska gasilska zveza ob pregledu komisije še ni prejela. V občini ne obstoja komisija za požarno varstveno službo, prav tako je referent preobremenjen z delom. Gasilska društva v občini imajo slabo opremo in slabe pro- Is našiti krajev KULTURNO VZGOJO DELOVNIM LJUDEM! To geslo je bilo'rdeča nit, ki se je vlekla skozi nedavno letno skupščino dramske družine rade-ške Papirnice. V preteklem letu družina ni imela uspehov, delo je bilo namreč slabo in nenačrtno. Letošnji občni zbor te dramske družine bo po mnenju vseh prelomnica v delu. Kulturni delavci v tovarni se dobro zavedajo, da je njihova dolžnost, nuditi delovnim ljudem v podjetju in okolici prijetno in kulturno razvedrilo. Novoizvoljeni odbor bo imel obilo dela, vendar uspehi ne bodo izostali, če bo za to dovolj volje in tudi vaselja. -*k- IZVOLILI BODO NOV SVET STANOVANJSKE SKUPNOSTI Na priporočilo letne konference občinskega odbora SZDL v Litiji bodo sklicali poseben zbor volivcev v volilni enoti mesta Litija. Na njem bodo izvolili nov svet Stanovanjske skupnosti mesta Litije, nadalje potrošniške svete. IMENOVANJA NA SEJI ObLO LITIJA Na zadnji seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev v Litiji so imenovali upravni odbor cestnega sklada ter potrdili pravila tega fonda. Nadalje so« imenovali tajnika ObLO ter šefa odseka za zdravstvo In socialno varstvo, prav tako komisijo za pregled zaključnega računa ObLO Litija. -* 100.000 DIN ZA ALŽIRSKE OTROKE Tudi mladinci z Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje so se odzvali akciji, da pomagajo alžirskim otrokom. Sklenili so, da bodo napravili vsak po eno dnino in tako prislužen denar dali alžirskim otrokom. Že dalj časa razpravljajo v Zagorju, da bi v svojem kraju postavili padlim borcem NOV spo- nnnitnii;>iiiiiiiiiui!YiiiitMiinnitniiiiiniitiitinniiiiinmtmiiiiuiiiimiiiitiihimiHimnmimmimKmnmNinmiiimiiminnnwmni. Mile Klopčič - letošnji Prešernov nagrajenec V sredo, S. februarja, je bila v oorani palače predsedstva Izvrš-•ga sveta Slovenite slovesnost, na iteri je predsednik upravnega {bora Prešernovega sklada, Tone ajfar, izročil naročja priznania ■ PREŠERNOVE NAGRADE — irim slovenskim kulturnim de-vcem, ki so s svojim dosedanjim -lom veliko doprinesli k razvoju i napredku slovenske kulture in metnosti. , . Med letošnjimi Prešernovimi tgrajenci je tudi zaporski rojak - prevajalec in književnik, Mile LOP ČIČ. Ko so ga vprašali za občutje ob odelitvi Prešernove nagrade, je Ule Klopčič med drugim dejal: Nagrade sem vesel, ker je v nji riznanje mojemu prevajalskemu mdu m hkrati priznanje vsem slovenskim prevajalcem. S tem priznanjem je znova potrjena misel, da spadajo dobri prevodi klasičnih del v zakladnico našega slovstva in da vsako'tako delo tudi neposredno vpliva na duha našega naroda. Prešeren je s i oj itn i prevodi verzov dal vzgled, kako prevajati tujo literaturo. Razveseljivo je, da tudi skoraj vsi naši mlajši pesniki prevajajo tujo poezijo, v čemer je jamstvo, da bo ostala na dostojni višini. Pri tem pa ne morem zamolčati, da bi včasih človek želel večje skrbnosti za podrobnosti, kar brez dvoma vpliva na kvaliteto prevoda.* * 7.agorskemu rojaku, književniku Miletu Klopčiču, čestita ob visokem priznanju v imenu vseh prebivalcev Zasavja uredništvo Zasavskega tednika. menlk. Že predlansko leto so izvolili poseben odbor za postavitev centralnega spomenika žrtvam narodnoosvobodilne vojne. Doslej jim še ni uspelo izbrati primernega prostora za spomenik. Sedaj, ko so že znane perspektivne urbanistične zasnove mestnega področja, bo laže rešiti to vprašanje. Odbor za postavitev spomenika namerava razpisati natečaj za. idejni osnutek spomenika. Tako ho tudi Zagorje dobilo centralni spomenik NOV, ki bo stal v spomin na slavne dni narodnoosvobodilnih bojev, bo pa hkrati kraju v ponos. Ko praznujemo letos 20-lelnIoo vstaje jugoslovanskih narodov, prihaja ta lepa zamisel še bolj do izraza. -»* »SOLA ZA ŽIVLJENJE« V KRESNICAH Občinski komite Ljudske mladine Litija je sklenil, da bo organiziral v okviru programa politično-ideološkc vzgojo v Kresnicah »Solo za življenje«. . Računajo, da bodo že kmalu začeli s prvimi predavanji. K. L. Obljubo so izpolnili in tako namenili za pomoč alžirskim otrokom 100.000 dinarjev. PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL V TRBOVLJAH Na zadnji seji občinskega odbora SZDL v Trbovljah so razpravljali o poročilu izvršnega odbora občinskega odbora SZDL, analizi zborov volivcev In značilnosti novih gospodinjskih predpisov. Domenili so se, da bodo sekcije za gospodarska vprašanja krajevnih organizacij SZDL organizirale predavanja, na katerih naj bi se državljani seznanili s spremembami v našem gospodarskem sistemu. Zraven tega so še sklenili, da bo treba poskrbeti, da sc bodo kar najbolj uveljavile vse oblike družbenega upravi *an ja, poživiti velja delo krajevnih organizacij SZDL in si prizadevati, da se državljani vključijo v razprave o perspektivnem načrtu gospodar- skega in družbenga razvoja občine. T. KONFERENCE ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV V HRASTNIKU Po poverjeništvih občinskega komiteja ZKS v Hrastniku so bile konference elanov Zveze komunistov. na katerih so govorili o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih in o novem gospodarskem sistemu. Člani Zveze komunistov hrastni-ške občine so se na konferencah živo zanimali za posamezne probleme in izrazili željo, da bi v prihodnje večkrat sklicali take konference. IZVOLILI SO NOVE ČLANE SVETOV STANOVANJSKE SKUPNOSTI Na zborih volivcev, ki so brli te dni na mestnem področju v Zagorju, so volivci razrešili in na novo izvolili dve tretjini članov svetov stanovanjskih skupnosti za Zagorje I, Zagorje II ter Kisovec-Loke. Državljani naj sodelujejo v razpravah o perspektivnem načrtu Trbovelj V Trbovljah bodo predlogi državljanov z zadnjih zborov volivcev služili za osnovo pri sestavi perspektivnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja trboveljske občine. Da bi pa kar največ državljanov razpravljalo o osnutku, bodo perspektivni načrt gospodarskega in družbenega razvoja trboveljske občine daM v razpravo tudi vsem krajevnim organizacijam SZDL, potem bodo pa obravnavali osnutek načrta še v trboveljskem klubu odbornikov. Na ta način bodo odborniki občinskega ljudskega odbora Trbovlje najbolje seznanjeni s predlogi VOLILI BODO NOVE ČLANE KRAJEVNIH ODBOROV Komisija za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL v Hrastniku pripravlja analizo o delu krajevnih odborov v hrastni-škl občini. Posebna komisija je obiskala vseh 14 krajevnih odborov In zbrala potrebno gradivo, ki bo služilo za izdelavo temeljite razčlembe dela krajevnih odborov, o kateri bodo govorili na plenarnem zasedanju občinskega odbora SZDL v Hrastniku. Ugotovljeno je, da kadrovski sestav krajevnih odborov ni zadovoljiv. Zato je komisija za družbeno upravljanje predlagala, naj bi na prihodnjih zborih volivcev, ki bodo na področju hrastniške občine verjetno že v mesecu marcu, izvolili nove člane krajevnih odborov. »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija. Hrastnik, Zagorjo in Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju. — Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-191). poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-146. -Letna naročnina 600 din, mesečna 50 din. — Posamezna številka 20 dinarjev. , Rokopisov Me vračamo. državljanov k osnutku perspektivnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja občine. Sele potem, ko bodo o osnutku načrta Na kratko po domovini ZA FINANCE Po pojasnilu državnega sekretariata za finance pripadajo sredstva, ki so se stekla s prodajo stanovanjskih zgradb iz Splošnega ljudskega imetja, občinskim skladom za -stanovanjsko izgradnjo. 1 9! SPLOVILI SO NASO NAJVEČJO LADJO V nedeljo, 12. t. m. so v ladjedebrci »J. maj* na Reki slovesno splovili supertanker »SEVOJNO*, ki\ima 32.600 ton nosilnosti. To je doslej največja ladja, ki so jo zgradili v naših ladjedelnicah. 3 4 PRIPRAVE NA PROSLAVO 20-LETNICE VSTAJE Na prvi seji pripravljalnega odbora za praznovanje 20-letnice vstaje so v ljubljanskem okraju izvolili 4 komisije, ki bodo zbirale zgodovinsko gradivo, nadalje glasbeno in filmsko gradivo za proslavo tega praznika ter vsklajevalc priprave posameznih družbenih organizacij. Komisije bodo v najkrajšem času sestavile tudi koledar proslav in prireditev v počastitev 20-letnice vstaje naših narodov. store. Glede namere združiti ga-* silske čete v močnejše enote, je Pa pri starejših tovariših gasilcih opaziti odpor proti tej nameri. V hrastniški občini je komisi-ja ugotovila, da požarnovarstvene službe sploh ni, medtem ko je zastopnik hrastniške občine zatrjeval, da le-ta služba obstaja že od leta 1959. Ta služba ni na zadovoljivi višini. Oprema društev je slaba in pomanjkljiva. Radeški gasilci potrebujejo prevozno sredstvo. V Hrastniku je nadalje problem dobiti stanovanje za šoferja, prav tako so nerešena še druga vprašanja. V zagorski občini skušata občinski politični forum in ljudski odbor vzpostaviti dobre zveze z občinsko gasilsko zvezo. Občina ima polno razumevanje za probleme gasilstva. V Zagorju in v Kandršah sta predvidena dva nova gasilska objekta. Ko je plenum analiziral stanje gasilstva v okraju in zasavskih občinah, je sprejel vrsto zaključkov in sklepov. Tako n. pr. opozarjajo zaključki na sprejem predpisov za delo gasilskih društev v občini, na potrebo organizacije večernih tečajev za izobraževanje kadrov, za učvrstitev servisne delavnice pri poklicni gasilski brigadi v Ljubljani za popravilo motornih gasilskih brizgaln in drugega. Vsekakor bo treba najti trdnejšo osnovo za finansiranje gasilstva glede na to, da občine ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi. Izobraževanje gasilskih kadrov je treba razen v strokovnem pogledu razširiti še na politično področje. Večjo skrb bo treba nadalje posvetiti tudi propagandni strani, da gasilske enote nastopi--jo na raznih manifestacijah v občinah, okraju in drugod. T. govorili spet na zborih volivcev, bodo o n lem razpravljali in sklepali na seji občinskega ljudskega odbora. T. r VELIKO Z AN IM AN JEZA SPOMLADANSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM Več kot 350 jugoslovanskih podjetij in približno 170 tujih razstavljavcev iz Italile, Avstrije, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Velike Britanije in Holandije, ZDA, Lichtcnsteina in Švice se je doslej priglasilo za sodelovanje na Mednarodnem spomladanskem velesejmu v Zagrebu, ki bo od 14. do 23. aprila letošnjega leta. Za to veliko gospodarsko prireditev sc zanimajo še številna podjetja in tovarne iz ostalih držav. LANI ZA 22V, VEČJI IZVOZ Lansko leto je bil izvoz v merilu cele Jugoslavije zelo uspešen, saj je dosegel vrednost 170 milijard din; iz I.RS smo izvozili za 23 milijard dinariev blaga, kar je za 22 */• več kot leta 1959 oziroma za 11 % nad lanskoletnim planom■ Vrednost slovenskega izvoza je lani naraščal zlasti v drup polovici leta in je v decembru dosegla rekord v iznosu 3 mi' lijarde 44 milijonov deviznih dinarjev — do sedaj največj0 vrednost. Kako se vzgaiaio m žive mladi rudam < Narvikom. sodelavcem na Industrijski rudarski šoli v Trbovljah' ia nasm eruateiiemi Vsi listi, ki jih je pred letom dni pot zanesla po Šuštarjevi koloniji v Trbovljah, so opazili, da se je zraven nekdanje rudarske kopalnice na Volbenku, ki so jo pozneje preuredili za Industrijsko rudarsko šolo, zrasla iz tal nova, moderna Industrijska rudarska šola. Svetle učilnice, bogato opremljena knjižnica s čitalnico, zbornica in upravni prostori so zamenjali stare, temne prostore prejšnje rudarske šole. V novi šoli se je kar čez noč spremenilo življenje in delo. Kot da bi se preselili v čisto drug kraj, so se učenci počasi navajali na novo okolje, ki je čisto drugačno kot Prej. Po hodnikih šole ni več vpitja in ropotanja s težkimi čevlji, pač pa učenci sedaj tiho stopajo po hodnikih in učilnicah v copatah. Med poukom se sliši le glas predavatelja, tu pa tam jecljajoč ali odločen odgovor učenca, iz pisarne pa le zamolklo udarjanje pisalnega stroja. Le v času glavnega odmora v šoli se učenci ob izdatni malici in prijetni glasbi med seboj pomenijo o tem in onem. Kakor tiho prihajajo v šolo, tako tiho tudi odhajajo. Nekateri gredo po pouku na svoj dom, drugi, ki jih je največ, pa odidejo v svoj Dom. V DOMU JE ŽIVLJENJE BOLJ ŽIVAHNO Tu je kot v mravljišču. Nekateri prihajajo iz šole, drugi z dela, tretji spet odhajajo, tisti pa, ki ostanejo v Domu, se pa pripravljajo na učno uro. Gojenec šole, ki je »-glavni dežurni« ali desna roka vzgojitelja, se na vso moč trudi, da je v Domu vse pospravljeno in čisto. Gojenci sami čistijo vse prostore, čistilka opravi za njimi le »precizna« dela, za katera so moške roke prenerodne. Da je pa življenje v Domu bolj pisano in prijetno, skrbi »Domska skupnost«. V odboru skupnosti so gojenci, katere so izbrali na volitvah. Ta samouprava gojencev skrbi predvsem za kulturno-pro-svetno in fizkulturno življenje. Da pa to poteka vse v redu in disciplinirano, skrbi disciplinska komisija skupnosti. Marsikdaj, posebno pa ob predaji tranzistorja najboljši sobi kot posebno darilo, morajo pošteno premisliti, komu ga dajo, saj se vsi enako trudijo, da bi ga dobili v svojo sobo. Za pravilno prehrano, za vzdrževanje stavb Doma, za požarno varnost itd. pa skrbi gospodarska komisija. Nemalokrat si belijo glave, kako ukrepati, da bi bila hrana za vse zadovoljiva, dovolj kalorična in ne predraga. Vsak kos pohištva mora biti na svojem mestu. Kdo bo plačal, če se kaj pokvari? O, to so skrbi! Potem pa še učenje, delo — no, precej je vsega. Ob podpori vzgojitelja so pa tudi temu kos. S svojimi nasveti pomaga vzgojitelj razvozlati še tako zamotano vprašanje in delo teče nemoteno dalje. Ne samo skrbi, tudi razvedrilo si znajo sami poiskati; Fizkultur-na komisija, ki jo sestavljajo razen predsednika še kapetani na- j nega kolektiva' miznoteniške, šahovske, odbojkarske, rokometne, košarkarske in I nogometne sekcije skrbe, da se^l treningi in nastopi izvajajo poji po načrtu, katerega so napravili ^ že v začetku šolskega leta. Kulturno-prosvetna komisija ima|l v upravljanju kinoprojektor, dia-* projektor, povečevalnik za slike si fotoaparati — televizor in radio-|l aparat pa skrbita za kulturno raz-j) vedrilo, katerega ne manjka. Plesni učitelj se pa trudi, da jih nauči in pripravi za plesni venček ob zaključku šolskega leta. Tako ima v Domu sleherni gojenec natanko določeno nalogo in vsaka taka naloga, ki je dobro in vestno opravljena, ni le v korist { gojenca, ampak tudi v prid celot Že nekaj časa smo čutili potrebo, da se pogovorimo z vami o nekaterih stvareh. Po novem letu ste prejeli pet številk Zasavskega tednika, zadnjo z enodnevno zamudo zaradi nesreče avtomobila, ki vozi naš časnik iz Kranja v Ljubljano. Trudili smo se. da bi se vam z obliko in vsebino našega in vašega Zasavskega tednika kar najbolj približali. Vsi tisti, ki ste naročniki in bralci ter prijatelji našega lista že vseh štirinajst let, lahko sproti ugotavljate, kako je Zasavski tednik napredoval in se boril s težavami. Vsi, ki nam je dolžnost, da delamo in skrbimo za rast našega tednika, se zato zavedamo, da moramo listu ustvariti normalne pogoje dela in ga razvijati v kakovostni smeri, kajti vi kvaliteten list tudi zahtevate. Morda se sami v tem trenutku niti ne zavedate te zahteve, toda pomislite samo na življenje pred leti in ga primerjajte z današnjim dnem! Vsi smo postali zahtevnejši v vsem. celo v željah. In kako velik j« smisel teh človeških teženj. Nekje sredi teh vaših zahtev po splošnem izboljšanju si moramo vztrajno prizadevati, da tudi mi vsi skupaj sledimo tem težnjam. Pri tem pa nam je potrebna vaša pomoč in razumevanje! Ivan Oberžan Več otroških varstvenih ustanov V zadnjem času je opaziti v Zagorju' ob Savi, da bi bilo v kraju treba nekaj več otroških varstvenih ustanov kot doslej. Dejstvo je, da je v mestu vse več družin, kjer sta zaposlena oba zakonca, ki želijo, da bi lahko oddali otroke v Rudniku Sitarievec podaljšan obstoj za najmanj 10 let Rudniku svinca in barita v Si-tarjevcu pri Litiji je bila pred kratkim usojena kratka življenjska doba. Doslej raziskane zaloge rude In način izkoriščanja rude je namreč zagotavljal rudniku svinca in barita v Sitarjevcu redno poslovanje le za leto dni. Posavski rudniki svinca, cinka in barita s sedežem v Ljubljani, katerih obrat je bil rudnik svinca in barita v Sitarjevcu pri Litiji, niso imeli na voljo sredstev za nadaljnjo raziskavo rudnih rezerv, doslej odkrite zaloge rude bi pa omogočale rudniku obstoj samo še za leto dni. Po vsestranski analizi poslovanja je delavski svet Posavskih rudnikov svinca, cinka in barita sklenil, da se rudnik svinca in barita v Sitarjevcu pri Litiji pripoji kot samostojen obrat k rudniku in topilnici svinca v Mežici. Ustrezen sklep je sprejel tudi delavski svet rudnika svinca in topilnice Mežice, občinski ljudski odbor Litija je pa prav tako sklenil, da se s 1. januarjem rudnik svinca in bakelita v Sitarjevcu pri Litiji kot samostojen obrat pridruži rudniku in topilnici svinca v Mežici. Doslej so proučili že nekaj možnosti, kako podaljšati življenjsko dobo rudniku svinca in barita v Sitarjevcu. Po predlogu strokovnjaka naj bi opustili zastareli način izkoriščanja rude z izgradnjo nove flotacije, s katero bi na kemični način ločili rudo od ostalih primesi. Na ta način bi se podvojila množina izkoriščene rude in tako podaljšala življenjska doba rudnika svinca in barita v Sitarjevcu za najmanj 10 let, ker bi predelovali ves odpadni material, imenovan »halda«, ki leži zdaj kot neizkoriščen na sipinah rudnika. Strokovnjaki — geologi menijo, da so verjetno še rezerve svinca in barita v plasteh, kjer je sedaj rudnik; seveda so pa potrebne podrobne geološke raziskave. Rudnik svinca in topilnica Mežica bo sedaj raziskal zaloge svinca in barita v rudniku Sitarjevec. Zgradili bodo tudi novo flotacijo, da bo obrat tako delal kar najbolj ekonomično. Gradnja nove flotacije v Sitarjevcu bo stala rudnik in topilnico svinca iz Mežica blizu 25 milijonov dinarjev. (ma) otroško varstveno ustanovo. V mesecu decembru smo pričeli akcijo za zbiranje novih naročnikov. Doslej smo dobili že nekaj novih naročnikov. Želimo pa, da bi krog naročnikov kar najbolj razširili. Zato boste v današnji številki Zasavskega tednika našli tudi naročilnico za l1 naš list. Če še niste naš naročnik, je izpolnite in pošljite. I1 Veseli bomo vsakega novega naročnika, veseli vsakega po-V Zagorju ob Savi so sicer trijeI1 sebej. Navdaj?! nas bo prijeten občutek, da smo se tudi njemu že otroški vrtci, po eden v Zagorju.I1 približali in sklenili z niim trdno prijateljstvo, ki nas bo tako Toplicah in na Lokah. Vendar sol1 vez^o, da ga ne bi s^cli pravzaprav nikoli razdreti, pa prostori, v katerih so otroški!1 Prosim tudi sindikalne podružnice, šole, krajevne orga-vrtci, premajhni, da bi lahko spre-!1 nizacije S^DL. aMive LMS, druge organizacije in društva ter jeli vse tiste otroke, ki bi jih radi? nosameznike. da nam prmagajo pri zbiranju novih naročnikov. J’ oddali starši dopoldan ali popoldanl1 Vodilo nas vseh bo: Zasavski tednik v vsako hišo v Zasavju Ji v varstvo. Pa tudi sicer so dose-l^ od Jevnice do Radeč! danji prostori otroških vrtcev na!1 — — — V začetku meseca marca bodo obiskali naročnike Zasavskega tednika pismonoše s položnicami za plačilo naročnine. Nai vas ponovno soomnimo na ceno Zasavskega tednika, k*r zadnie ča"e nekateri govorijo, da se bo tednih podražil. To ni res! Tor-ej: mesečna naročnina za Zasavski tednik je 50 din, tromesečna 150 din, polletna 300 din in celoletna 600 din. Naročniki dobijo tako vsako številko Zasavskega tednika le za 12,50 din, v kolportaži pa velja posamezna številka 20 din. Niže odmerjena naročnina glede na ceno časnika v kolportaži je le skromno neprimernih krajih (so izven sre-!1 dišč naselij); tako na primer v sa-f mem središču Zagorja, od križišča Kidričeve ceste in Ceste zmage pa do Kolodvorske ceste, kjer so v zadnjih letih zgradili nekaj novih stanovanjskih blokov, ni otroške varstvene ustanove, čeprav bi jo ta predel nujno potreboval. Nič bolje ni na Lokah in na Selu (tu-\ di tu sta otroška vrtca orecej od-’ daljena od središč naselij). i»; c, jij $ I i» « <> Rešitev tega problema je povsem* priznanje v korist našim stalnim in zvestim naročnikom. Naročnikom Zasavskega- tednika v tistih krajih, kjer pismonoše ne pobiraio naročnino, bomo pa v mesecu marcu priložili v časniku položnice, da bodo lahko na poštnih uradih pravnali naročnino na naš list. jasna; v nekaterih novih stanovanjskih blokih, ki jih bodo gra-|* dili v Zagorju v prihodnje, bo tre-* ba predvideti tudi prostore ža otro-J ške varstvene ustanove. Sicer bo-* do lahko tisti zakonci, kjer sta za-* V 43. številki nagega l:sta smo lani objavili razpis občinskih poslena oba, še vedno tožili, da;l odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija ter otrok v času, ko so v službi, ne|l uredništva Zasavskega tednika za nagradno tekmovanje dopisni-morejo dati v varstvo v otroški p kov in sodelavcev našega lista ter drugih državljanov, za no-vrtec. Teže bo le z rešitvijo tega|l vele, črtice, reportaže in zapise s tematiko vstaje in osvobodilne problema za stanovanjsko skup-|l borbe ter povoine gr£r’:*ve naše domovine, v počastitev 20-let-nost Zagorje—Selo. Za zdaj na pod-* niče vstaje jugoslovanskih narodov. ročju te stanovanjske skupnosti še(l Nagradno tekmovanje bo zaključeno 29. novembra, izid na predvidenih nobenih gradenj* objavljen v številki Zasavskega tednika.»ki bo izšla ob 22. de- ce-ibru — dnevu JLA. Pripravljen'*! je 20 'nagrad, od 25.000 do 5000 din. Vsi prispevki, ki bodo objavljeni, bodo še posebej honorirani. Prispevke, ki naj ne bodo daljši od treh tipkanih strani z dvojnim presledlrgm. pošljite v dveh izvod1 h na uredništvo Za-otrok za otroški vrtec, je pa v osta-* savskega tednika. Trbovlje, poštni predal 32. lem nevarno pošiljati otroke s Se- ^i V zadnjem času dobivamo vedno več novic tudi od naših dopisnikov. Opažamo pa, da je še precei krajev, iz katerih in in ni nobenih vesti. Žal mi ne moremo obiskati vseh krajev. Zato vas' prosimo, da postanete tudi vi — čeprav za zdaj samo naročnik ali bralec — dopisnik našega in vašega Zasavske** tednika. Pišite nam! Radi bomo objavili vsak vaš prispevek. Tako bomo postati vsi skuoaj tisti, ki nam bo na skrbi vsebina in rast našega in vašega Zasavskega tednika. Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika« blokov. Zato bo treba misliti na* ureditev otroškega vrtca na Selu* (vrtec na Cankarjevem trgu v Za-| gorju ne bo mogel več ustreči* vsem potrebam), saj je tam dovolj ia v Zagorje, ker je cesta precejal frekventirana in lahko kaj hitro, pride do kakšne nesreče. (ma)j Iz Kostrevnlce Gasilsko društvo v Kostrevnici (i pri Litiji je priredilo 11. in 12. fe-(i bruarja 1.1. gledališko igro »Lažni (i zdravnik«. r%-- Naloge komisije za prometno varnost Cas razširitve bolnice ni več daleč Občinska komisija za prometno varnost v Litiji je imela sestanek, ki se ga ja udeležil tudi član okrajne komisije. Analizirali so delo v preteklem letu. Iz poročila predsednika komisije je razvide ti, da komisija ves čas svojega ob- VTISI S =. PRTI PO SI potnikov ne moreš izbirati, kajti sicer lepo obdelana. ^Naselja so kolikor je sedežev oziroma ležišč, daleč narazen in voziš se po celo toliko vozovnic izdajo. uro, ne da bi zagledal kakšno vas. Čeprav je bila pot zelo dolga, Vaške hiše so večinoma pokrite s nam je vendarle hitro minila. V slamo, precej je tudi pločevinastih prijetnem pomenku in ob šahira- streh in prav redke so pokrite z nju in kvartanju smo. se pribliie- opeko ali morda celo s salonitom, vali Ukrajini. Pogledali smo tudi Med potjo nam je dal vodja v jedilni vagon, kjer nam pa v naše delegacije nekatere mforma-naše veliko začudenje niso hoteli cije o trgovini in industriji v Sov-postreči za ameriške dolarje, ki jih jetsk, zvezi, Jako da smo se seje vsak nekaj dobil pred odho- znanih z načinom njegovega trgo-dom. Brez rublja, edinega plačil- Vanja. _ . nega sredstva, si moral ostati la- Vlak vozi z zmerno hitrostjo, 'c'en. Vendar smo se že doma oskr- vendar z neverjetno točnost,o pn- heli z našimi specialitetami. hoda na postalo. Tudi v Moskvo Uredništvo Zasavskega tednika ropskih leleznic Na° JTlostjahZo vTdeli l°e- mc je naprosilo, da bi v našem zanimivo, kako hUro so na obme,- pakc: MIR - MIRU! in neštevil- lokalnem časniku svoje m P°stfl‘ tzmenj Ln\.,np ,l0?c s pimi« Potniki. Bili so zelo vljudni, no parol, ki vse pozivajo k miru. vtise s poti po ZSSR. Nisem no- gonih komp e ne P ^ ^ hrzeli čez prostrano Postaje so bile lepo okrašene, vse vinar in ne vem, ce bom nase sirso razpetino. ravnico, ki je dolgočasna in pusta, v znamenju bližjega praznovanja bralce zadovoljil. Vendar na, ze 2e po dveh urah smo nadalje- 2elenih gozdov in hribov, ki 43. obletnice Velike oktobrske re- v uvodu pripomnim, da je Sov- „„/, pot, vstevsi Pri tem se vse Jugoslovani ne bi hoteli za volucije. jetska zveza s svojimi 200 mili- opravljene carinske formalnosti. > ' gwf((< pogre-sati. Zemlja je (Dalje prihodnjič) joni prebivalcev tako obsežna Torej, nas spalnik je bil zelo udo- y 6 zemlja, da nudi dovolj snovi za bcn in sodobno urejen. V vsakem spoznavanje njenih dobrih in sla- vagonu je bil zvočnik za posluša-bih strani. Potrudil se bom pri- nje glasbe, naprava za regulacijo kazati realno podobo dela, tehm- toplote, v njem je bil nadalje ke družbenega standarda in živ- montiran bojler, s pomočjo kate-Ijenja te dežele. , rega nam je sprevodnik kar na- pi onec meseca oktobra pretekle- prcj kuhal ca, in nam z n,im po-va leta jc odpotovala naša dele- stregel. Zanimivo je^da je od nas gadja v Moskvo (določila in sp- zahteval za kozarec čaja le dvajset stavila jo je Investicijska banka jugoslovanskih dinarjev. V vago-iz Beograda) z nalogo, da prouči nH je bila tudi tekoča topla in možnosti dobave sovjetske opre- hladna voda ter električno stikalo K me za naše rudnike v našem pet- za britje. .... .. ,, letnem planu 1961-6!. Kupeji so razdeljeni 'J oddelke Odpotovali smo 28. oktobra 1960 z dvema ležiščema, sicer bol) pro-izTog‘rada in prispel, v Moskvo s,ornima, kot jih ima,o nasiJaU 30.okLra ob devetih^opoldrie. ni vozovi in ‘J^d", a Voz,/, smo se tri noči m ^ namenftna vsem ne \ , • , , L tttrim smo se glede na spol. Vendar so razdalje gjj| \ „ Spa, mr j ’L, * „ Moskvo, ie po ZSSR tako velike in je potni- M * ir‘,pel’fl‘ i,rfktn°c iZle želez- nikov, ki žele potovati, toliko, da a Ul zelo udoben. SovcnkeJe^eM • ^ ^ w,r0;i:i ie 1 ars-ss<*»- stoja ni držala križem rok, pač pa aa je marljivo delala. Komisija je poskrbela za predavanje po podjetjih ’ in na terenu o prometni vzgo_. in tehnični zaščiti. Nadalje je bilo obnovljeno in na novo postavljenih več prometnih znamenj. Odlično pa je bilo obiskano tudi predavanje za voznike motornih vozil o prometni varnosti. Pred Komunalno banko, kjer so bile razstavljene slike prometnih nesreč iz okolice Litije, so se ljudje ves čas razstave ustavljali pred slikami ter se zanimali zanje. Razstava je bila uspešna, saj ni ostala brez vtisa na prebivalstvo kakor tudi ne propagandni material, na katerega si naletel skoraj na vsakem koraku. Med številnimi akcijami je treba omeniti več sistematičnih pregledov dvokoles, ki so jih morali lastniki urediti po predpisih. Na sestanku si je komisija zadala ’ nove naloge. Sklenila je, da bo v bodoče s propagandnim materialom, s filmi in razstavami opo- minjala ljudi na previdnost in varnost na cesti in pri delu v podjetjih, kajti glavni namen tega prizadevanja je, zavarovati človeka pred telesnimi poškodbami in pohabljenjem ali celo smrtjo — na drugi strani pa obvarovati draga vozila in tehnična sredstva pred okvarami ali celo popoinim uničenjem. Izvedli bodo prav tako več predavanj za voznike motornih voz 1. Da se bo pozimi promet po naših cestah laže razvijal, bodo uprave za ceste poskrbele za boljše posipanje cest s peskom kot doslej. — Predvsem je bilo čutiti polzkost in poledico na cesti Litija—Gabrovka in še drugod. Tudi cestarji bodo morali v prihodnje posvečati več pozornosti nevarni poledici. Ob prekopavanju in popravljanju cest bo v bodoče treba skrbeti za to, da bodo ceste zavarovane v takih primerih po predpisih. Tudi po vseh šolah bodo letos organizirali krožke prometne varnosti. -a Program dela krajevne organizacije ZVV1 Kisovec - Loka Društvena zastava, dom, pomoč članom ... Na svoji zadnji seji je odbor krajevne organizacije ZVVI Kiso-vec-Loke v zagorski občini razpravljal o načrtu dela za letošnje leto, ki je jubilejno 20. leto vstaje naših narodov. Ze na zadnjem občnem zboru so si člani krajevne organizacije ZVVI Kisovec-Loke zadali obsežen delovni program. Tako so sklenili, da bodo skrbeli za socialno šibke člane in za otroke padlih borcev, uredili si bodo svoj lasten dom in razvili društveno zastavo. Člani odbora so bili mnenja, da organizacija ZVVI Kisovec-Loke lahko v celoti izpolni na občnem zboru sprejet načrt dela, saj je odbor že v lanskem letu skupaj s članstvom uspešno delal. Sklenili so, da bodo prosili to-variaš predsednika Ljudske skup- ščine LRS, Miha Marinka, da bi bil pokrovitelj razvitja društvene zastave; da bodo čimprej pričeli z delom pri ureditvi lastnega doma (upravni odbor rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi jim je dodelil barako in potrebno zemljišče, kjer jo bodo lahko postavili) in drugo. Dom še prav posebno potrebuje krajevna organizacija ZVVI Kisovec-Loke, ker Jiisovški in loški invalidi zdaj niso imeli prostora, kjer bi se lahko shajali, imeli prireditve itd. Razumljivo je, da bodo morali člani krajevne organizacije ZVVI skupaj s članstvom organizacije marljivo delati, da izpolnijo vse naloge, ki so precej obsežne. Ivan OCEPEK Bm ci nam pasejo Obliti zbor Društva prilatellev psov Občni zbor Društva prijateljev I loge. Tako sodijo za eno najvaž- krvr+niV« in _____ .. m.. • _ . • vi . ..... športnih in službenih psov v Trbovljah je prejšnjo nedeljo pokazal, da so njegovi člani zadane si naloge v polni meri dosegli in jih celo presegli. Društvo je začelo svoj obstoj z nekaj člani, a kmalu so se začele njegove vrste širiti. Njihova največja želja je bila, imeti svoj lasten dom, poleg njega pa prostor za dresuro. Z udarniškim delom so si požrtvovalni člani postavili na pobočju Ostrega vrha v Trbovljah majhno lično hišico, kjer se sedaj vsi zbirajo in delajo. Na letošnjem občnem zboru so si prijatelji psov zadali nove na- nejših nalog tudi strokovno usposabljanje članstva. V ta namen so predvideli predavanja, za katera bodo zaprosili strokovnjake iz Ljubljane, nekaj predavanj bodo pa pripravili z domačimi močmi. Društvo bo nadalje skrbelo tudi za politično razgledanost in izobrazbo svojih članov. Tako imajo na primer v načrtu klubske razgovore pod naslovom ^Politično življenje doma in po svetu^. V okrilju društva imajo seveda vsak ponedeljek dresuro domačih psov. Zanjo se zanima precej starejših domačinov, predvsem pa mladina. Gledalcev nikoli manjka: živahno komentirajo izurjenost štirinožnih prijateljev, ki jih imajo kajpak vsi radi. Smoter društva pa je, da z lastno ekipo psov, čeprav je majhna, napravi javni nastop. Dva kvalitetna nastopa dresiranih psov, na katerih bodo prišli na račun vsi ljubitelji teh zvestih živali, sta predvidena tudi izven Trbovelj. Društvo vabi vse prijatelje psov, da se vključijo v njegove vrste, saj bo tedaj mogoče doseči na tem področju še večje in lepše uspehe. Zdravko OKRAJNA MLADINSKA KONFERENCA V dneh 17. in 18. t. m. bo v festivalski dvorani v Ljubljani konferenc^ Ljudske mladine okraja Ljubljana. Zasavsko mladino bo na tej konferenci, ki bo razpravljala o vrsti mladinskih prbblemov, zastopalo preko trideset delegatov, ki so jih člani LMS izvolili na zad- I njih občinskih mladinskih konferencah. -pb I v Šmartnem radi hodijo v KINO Filme izbira programski svet Za občinski praznik smo dobili v Šmartnem kino dvorano z najmodernejšim projektorjem in širokim platnom. Kmalu za tem je bil ustanovljen programski svet in izvoljen upravni odbor ter določen upravnik tov. Rajner. Programski svet izbira oziroma predlaga filme, ki naj se prikazujejo v teku leta. Prav gotovo je, da ima programski svet važno in hkrati težko nalogo, saj mora izbirati filme za različne okuse in kriterije. Dosedanji rezultati kažejo, da je bila izbira dobra in da so ljudje zadovoljni. Največji obisk je imel nemški film »Jazz, pesem in ljubezen«, a najboljši je bil do sedaj ameriški film »Komu zvoni«. Da program ljudi zadovoljuje, dokazuje veliko število obiskovalcev iz okoliških vasi in celo iz Litije. Zdaj so predstave dvakrat tedensko. Tudi v bodoče se obeta zanimiv in dober spored filmov, ki bodo prav gotovo pritegnili nove in nove gledalce. Miloš Večja serijska proizvodnja v STT Puma PREDAVANJE O DEVIZNI REFORMI V TRBOVLJAH Občinski sindikalni svet in društvo ekonomistov v Trbovljah sta skupaj z delavsko univerzo priredila pretekli petek uspelo predavanje o najaktualnejših vprašanjih s področja devizne reforme in zunanjetrgovinskega poslovanja. Predaval je tovariš Strgar, devizni inšpektor pri deviznem inšpektoratu Državnega sekretariata za finance. Predavanje je bilo namenjeno za gospodarski aktiv občine in se ga je udeležilo 83 poslušalcev. T PRODUKTIVNOST DELA V STT SE JE POVEČALA ✓ Čeprav je tehnična opremljenost Strojne tovarne v Trbovljah še vedno pomanjkljiva in znatno zaostaja za povprečkom strojegradnje oziroma kovinske industrije v Jugoslaviji, se je projektivnost dela v tovarni po proizvodni ceni proti letu 1959 lani povečala za 23,94 %. Ce vzamemo indeks podjetja 100, je ta indeks v strojegradnji Jugoslavije 121,9 %, v kovinski industriji pa 125.2 "/o. To je za Strojno tovarno v Trbovljah v danih prilikah prav lep uspeh. -ar IZVRSTNO PREDAVANJE Pred dnevi so imeli v Litiji in v Šmartnem odlično uspelo predavanje o zunanjepolitičnih dogodkih, o katerih je govoril tov. Sergej Vošnjak. Predavanje je bilo zelo zanimivo ter si domačini takšnih predavanj žele še več. Želeti bi pa bilo tudi, da se tako zanimivih in kvalitetnih predavanj v bodoče udeleži večje število lju- skoku V Strojni -tovarni v Trbovljah je bilo v lanskoletni proizvodnji razveseljivo to, da se je asortiment ndividualne in serijske proizvodnje po vrednosti povečal v korist serijske. Povečanje serijske pro-zvodnje je kolektiv tovarne de-segel z izboljšano proizvodnjo ter ' z izboljšanjem samega proizvodne- Letovanje otrok v Kopru In Bohinju Občinska zveza Društev prijateljev mladine v Zagorju se že zdaj načrtno pripravlja za letošnje Razpis za zabavne melodije POD GESLOM »PO DELU RAZVEDRILO« Na skupščini Okrajnega sveta svobod in prosvetnih društev v Ljubljani dne 9. tega meseca je bil sprejet predlog, da komisija za zabavno življenje napravi razpis za najboljše prispevke s področja zabavne glasbene tematike pod geslom »PO DELU RAZVEDRILO«. Pravico do ud^Ježbe tega natečaja imajo vsi državljani, prispevki pa naj se pošljejo v 2 izvodih pod šifro »Po delu razvedrilo« na Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Ljubljani. Za najboljše prispevke bo komisija podelila tri nagrade. ar PUSTNA MAŠKARADA ZA TRBOVELJSKO MLADEŽ Društvo prijateljev mladine v Trbovljah je na pustno nedeljo popoldne priredilo maškarado za najmlajše državljane v kraju. Skorajda 500 cicibanov in pionirjev, oblečenih v raznovrstne pustne šeme, je v sprevodu odšlo iz Zgornjih Trbovelj v Delavski dom. Pozdravljamo zamisel društva, da je pripravilo to zabavno prireditev za pionirje in cicibane, vendar smo pogrešali obetan »program« in nastop orkestra domače Glasbene šole, prav tako ni bilo pravilno, da je ležalo malone vse breme pri organiziranju tega sprevoda na prosvetnih delavcih. -pb- letovanje otrok v šolskih počitnicah. Letos nameravajo v Zagorju organizirati letovanje v Kopru, novo letovišče pa mislijo urediti tudi v Bohinju. Letos nameravajo v Zagorju poslati na letovanje še več otrok kot lani. Tako jih je lansko leto leto-f valo 700, letos se bo pa to število J še povečalo. { Razen teh letovanj bo občinska zveza DPM organizirala tudi krajše enodnevne izlete otrok po Sloveniji in okolici Zagorja. OBRAČUN DOHODKOV STT V LETU 1960 ga procesa. Tako je n. pr. serijska proizvodnja v tem podjetju znašala leta 1959 54,51 odstotka celotne proizvodnje, lani pa že 62,11 odstotka. Individualna proizvodnja je znašala v STT v letu 1959 še 45,49 odstotka celokupne proizvodnje, preteklo leto pa le še 37,89 odstotka. V tej tovarni je nadalje uspelo z dinamičnim povezovanjem proizvodnega procesa ter z izkoriščanjem razpoložljivih kapacitet osvojiti tudi serijsko izdelovanje jamskih stojk lastne konstrukcije, znane pod imenom »Valent«. V ta namen so zlasti izkoristili skupino revolverskih stružnic, ki prej niso bile zadovoljivo zaposlene. Vhod v poslopje sedeža trboveljske občine je dobil novo podobo. Na novo sta bila prepleskana tudi oba Kalinova »Rudarja« Prvi človek v vesolje Zadnjo nedeljo je bil v Litiji tradicionalni pustni karneval, ki ga je gledalo nad 10.000 ljudi. Pustni karneval se je pomikal po cesti mimo železniške postaje čez most, po Valvazorjevem trgu in po Vrvarski ulici do obrežja Save. V sprevodu so sodelovali zraven astronavtov, atomskih fizikov in članov posadke rakete »Polaris« tudi skupine mask: črnci, Sneguljčica, leteči krožnik, Marsovci, vse-mirska ambulanta, vsemirska ra- keta z Lajko in druge skupine iz Litije, Ljubljane in Domžal. Po sprevodu so na sipini sredi Save izstrelili z raketo »Posavis« prvega človeka v vesolje. Izstrelitev rakete je uspela in se je le-ta po izstrelitvi s precejšnjo hitrostjo oddaljevala na presenečenje vseh prisotnih, ki do tedaj niso verjeli, da bo poizkus litijskih atomskih znanstvenikov uspel. Obveščevalec Preklicujem besede, izrečene dne 9. januarja 1961 proti Stanetu Senkiču iz Trbovelj. — Slavko Uspehi, ki jih je dosegel kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah v letu 1960, so plod dobrega in pra-. vilnega dela. Celoten dohodek so' v tovarni prekoračili v primeri zfstušicki, Trbovlje, Rudarska c. 3. letom 1959 za 20,7 odstotka, proti' planu pa za 15,9 odstotka. Doho-' dek podjetja so pa proti letu 1959# presegli za 17,8 odstotka, v pri-f Vse cIanf. ]n Pruatelje Planin-merjavi s planom pa za 7,1 od-P*ega. druSt^a Trbovlje vljudno stotka # obveščamo, da bo imelo društvo l isvoj redni letni občni zbor v peli tek, 17. februarja 1961 ob 18. uri Iv predavalnici Delavskega doma ,1 Trbovlje. ,1 Vljudno vabljeni! ’ Planinsko društvo Trbovlje POLITICNO-IDEOLOŠKO IZOBRAŽEVANJE V LITIJI Pretekli teden so Imeli usluž-l' benci javnih ustanov v Litiji obč-l' ni zbor svoje sindikalne podruž-l' niče, na katerem jc bilo predvsem l' poudarjeno, da mora podružnica# bolj skrbeti za polilično-rdeološkol' izobrazbo svojega članstva ter < r-l1 ganizirati zanj čimveč strokovnih# predavanj. Prav tako se bo morali' novoizvoljeni odbor podružnice po-|' zanimati tudi za stanovanjsko# vprašanje članov in ga skušati re-f Siti. 02 sporoča... LITIJA V torek, 7. februarja, se je ob 14.15 pripetila prometna nesreča na cesti II. reda v Zgornjem Logu. Voznik osebnega avtomobila S-9857 Veno Pajer je vozil proti Litiji. V Zgornjem Logu mu je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom S-19272 Jože Hudohmet. Oba sta vozila počasi, kljub temu pa še preKitno, ker je bila cesta polede- nela in nepregledna. Ko sta se na kakih 20 metrov zagledala, vozil nista mogla pravočasno ustaviti in sta trčila. Telesnih poškodb ni bilo, na avtomobilih pa za okrog 65 tisoč dinarjev škode. ZAGORJE OB SAVI V torek, 7. februarja, se je ob 15.20 pripetila na Lokah pri Zagorju prometna nesreča. Iz smeri Q ' W 'o’ H - ~ c/l -g > “5 I ! £ Pošta < 5 i * l V) _ < bo N E 1 1 E •s r E cG c n! cf t TŠ ~ £ ■£ 13 E .»g 5 o ^ £ ZQ« s o- ^ V} O. •o Cl >5 § £ •o 2 —T Znamka za 15 din Hasav&ki TEDNIK TRBOVLJE P.P.82 PREKLICI Izjavljam, da ni resnica, kar se govori o Janezu Gorencu. — Franc G rajner, Trbovlje. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega moža in očeta FRANCA PIKLA se iskreno zahvaljujem DPD Svoboda II Trbovlje, upravi Cementarne Trbovlje, občinskemu odboru ZB NOV, občinskemu odboru ZVVI, pevskim zborom Slavček in (IDPD Svoboda II, sosedom in vsem, 11 Ki so mi ob težki uri stali ob strašni, nadalje darovalcem vencev ter (I cvetja in vsem, ki so ga spremili fna zadnjo pot. Žalujoča žena in otroci Zagorje—Trojane je pripeljal voz-i ZAHVALA nik osebnega avtomobila S-12875J °b smrti ljubega moža, očeta, Nikolaj Mušič, nasproti je pa pri-]| dedka, brata, strica, tasta in svaka peljal z osebnim avtomobilom,) FRANCA SUŠNIKA S-13371 Ivo Tausel iz Trbovelj. —,ise zahvaljujemo vsem, ki ste z Oba sta vozila nekoliko prehitro,| nami sočustvovali, ga spremili na glede na zasneženo in spolzko ce-,(zadnji poti in mu darovali cvetje sto in nista mogla preprečiti trče-,iin vence. •nja. Na obeh avtomobilih je na-,i Posebno se zahvaljujemo lov-stala materialna škoda, na avtomo-,iškim družinam za številno sprem-bilu S-12875 za 100.000 din in na,islvo in ganljive poslovilne besede, osebnem avtomobilu S-13371 za 2,ienako tudi duhovniku, tisoč dinarjev. ,i Iskrena hvala dr. Drnovškovi za V petek, 10. februarja, je ob 16.,(ljubeznivo in skrbno zdravniško uri začelo goreti v gozdu posest-, |pomoč. nika Antona Drnovška v Kotredežu, ( Trbovlje, 13. februarja 1961 pri Zagorju. Požar je zajel okoli, i Žalujoči Sušnikov) 190 kv. metrov gozdne površine. — Uslužbenci Postaje LM Zagorje s ‘R A D I O ugotovili, da je požar zanetil 10 letni Rajko Stendler iz Kotredeža,i z vžigalicami, ki jih je našel spo-,i torna in poskušal z njimi zakuriti,| ČETRTEK, 16. februarja ogenj. Domačinpm in bližnjim ga-,1 10.05 Od polke do mamba; 12.00 Šilcem je uspelo požar kmalu po-, i Ansambel Srečka Dražila igra gasiti. ' |l slovenske narodne melodije; 13.50 V zadnji številki smo zapisali,, i Poje zbor Slovenske filharmoni-da se je vinjeni mopedist zaletel, i je; 17.15 45 minut turizma in mc-v pešca Petra Govejška. To vest,iiodij; 18.45 Ljudski parlament; popravljamo: vinjen je bil pešec, 120.00 Četrtkov večer domačih Peter Govejšek in ne mopedist, (pesmi in napevov. Alojz Lisec. , i PETEK, 17. februarja il 12.00 Narodne ob spremljavi RADEČE ', I harmonike; 12.25 Zvočna pamora- V četrtek, 2. februarja, je približki ma; 13.45 Poje Slovenski oktet; no ob 21.15 uri vozil Mirko Cot|' 17.25 Od plesišča do plesišča; 20.00 motorno kolo »Ardie«, ki ni biloi l Zabavni orkester RTV Ljubljana, registrirano, po cesti III. reda Ho-|l SOBOTA, 18. februarja temež-Šemtjanž na Dolenjskem.# 10.55 Ansambel Maurice Lar-Na strmi in močno skopani cesti j i cange; 13.30 Iz naših krajev je padel po cesti in si poškodovali 114 20 Šport in športniki; 17.45 obraz. ji Plesni zvoki; 20.00 Z veselimi zvoki v prijeten sobotni večer; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 19. februarja 8.00 Mladinska radijska igra — Nikolaj Nosov: Dogodivščine Ne-znalčka in njegovih tovarišev; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Jože Stok: Zločin raztrganca Lesjaka; 13.30 Za našo vas; 16.00 Humoreska tega tedna — Dorothy Parker: Kar je, je; 16.40 Peli so jih mati moja...; 18.40 Poskočne polke in valčki; 20.15 Izberite melodije tedna! PONEDELJEK, 20. februarja 10.15 Melodija za melodijo; 12.00 Petnajst minut z Vaškim kvintetom in pevci; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce; 18.00 Športni tednik; 20.00 Glasbeni variete. TOREK, 21. februarja 9.40 Planinski oktet iz Maribora; 11.40 Popevke se vrstijo; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Igramo za vas; 16.00 Melodije za vas; 17.15 Razgovor z volivci. SREDA, 22. februarja 12.00 Po folklornih zapiskih Tončke Maroltove; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Delo razvija človeka; 16.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.30 Zabavna ansambla Franca Kapusa in Pavla Mihelčiča; 18.45 Kvintet Jožeta Kampiča. SIBRIUe prsbiurlstvii ROJSTVA BREŽICE: Než.a Kostanjšek, Volčje 15 — sina; Stanislava Strgar, Leskovec 26 — sina; Frančiška Sodič; Drpmlje 4 — sina; Ana Valenčak, Brežina 101 — sina: Antonija Pajk, Gor, Leskovec 16 — sina: Olga Pankruckaja. Brežice hčerko: Terezija Jelčič, Bizeljsko 160 — sina; Dragica PoStič, Brežice — sina; Justa Špeljak, Cemehovec R — hčerko; Helena Mavser, Trška gora — hčerko; Ankica Tomašinjak, Klanjec — hčerko; Ana Franko. Pogračeno 6 — hčerko; Jožefa Žam, Nemška vas 3 — dvojčki (hčerki'; Pavla Fuketa, I.aduc — sina: Milorada SuštriČ, Zemun — hčerko; Ana Grmšek,’ Zg. Pohnnca 18 — hčerko; Ivanka Jurkrs. Pišoče 73 — hčerko; Marija Bvtkovič, Pišoče št. 28 - hčerko; Marija Kozole. Stolovnik 10 — hčerko: Karolina Molan, Anovec 15 — hčerko; Terezija Jalovec. Sobenia vas 34 — sina; Marija Olik, Sotellsko 16 — sina; Dragica Bevc. Cerklje — sina; Antonija Benčin, Log 33 — sina. HRASTNIK: Rojstev (doma) ni bilo. LITIJA: Rojstev (doma) ni bilo. SEVNICA: Na področju ObLO Sevnica so bili rojeni 3 dečki in 3 deklice. TRBOVLJE: Veronika Strnad. Trbovlje — hčerko: Saša Kosem, Trbovlje — sina; Frida Kos, Tr- bovlje — hčerko; Anica Borišek, Jarše-Zagorje - sina; Frančiška Jevševar, Miklavž-Žalec - sina; Marija Lesar, Trbovlje - hčerko; Marija Prosenc, Trbovlje - sina-Marija Kukavica, Zagorje - sina; Štefanija Martinčič, Zagorje - sina, Romana Savanovie, Hrastnik - hčerko; Erika Spiler, Trbovlje - sina; Marija Benko, Cemšenik - sina; Jožefa Ribič, Trbovlje -sina. ZAGORJE: Rojstev (doma) ni bilo. POROKE BREŽICE: Porok ni bilo. HRASTNIK: Peter Hribšek, rudar, Gore 35, in Pavla Tomažič, delavka, Veliko Sirje 33; Miroslav Lorber, delavec, Podkraj 59, in Marija Majes, delavka, Podkraj št. 59; Karel Pajek, rudar, Dol pri Hrastniku 27, in Ivana Biderman, delavka, Dol pri Hrastniku 27; Janez Avflič, delavec, Ključevica št. 14, in Terezija Magdič, delavka, Koračice-Ormož. LITIJA: Franc Tomažič, kmetovalec, Ježevec 2, in Rozalija Povše. gosp. pomočnica, Gradišče št. 3; Anton Voje, mizarski pomočnik, Litija - Graška 5, in Jožefa Verbajs, gosp. pomočnica, Litija - Sitarjevška 2; Viktor Me-kiš, delavec, Šmartno 68, in Marija Novak, bolniška strežnica, Šmartno 68; Jakob Končar, delavec, Sp. Hotič 17, in Vilma Bajde, gosp. pomočnica, Mala Sela 7; Ivan Sirk, delavec, Lupinica 7, in Frančiška Sirk, kmečka delavka, Liberga 4. SEVNICA; Anton Smrdelj, cestar, Studenec 50, in Alojzija Starc, poljedclka, Dol. Impolje 6; Anton Možič, poljedelec, Ledina št. 80, in Frančiška Mastnak, gospodinjska pomočnica, Ledina 57; Jože Hrovatič, upokojenec, Šmarje, in Frančiška Baumkirher, gospodinja, Šmarje; Jožef Požun, rudar, Vranje, in Ljudmila Ruš-nov, gosp. pomočnica, Ljubljana; Stanko Božič, kmet. Lipoglav, in Marija Rušnov, poljedelka; Žur-kov dol 36; Anton Požun, kmet, Vranje 15, in Marija Kozinc, gospodinjska pomočnica, Zurkov dol 41. TRBOVLJE: Leopold Ravnikar, dipl. ekonomist, Trbovlje, in Bre-da-Majda Gorjup, uslužbenka. Trbovlje; dr. Janez Krašovec, zdravnik, Trbovlje, in Marija Dolanc, kemik, Hrastnik - Brnice; Janez Kološa, delavec, Trbovlje, in Marija Krohnč, snažilka, Radeče; Anton Tratar, delavec, Trstenik-Sentrupert, in Jožefa Golob, kmečka delavka, Volčja njiva 11 — Mirna; Andrej Lampe, pek, Trbovlje, in Ljudmila Pirnar, delavka, Trbovlje - Trg svobode 28. ZAGORJE; Andrej Žnidar, delavec, Izlake 11, in Danica Rokavec, trg. pomočnica, Semnik št. 1; Jože Lukač, rud. upokojenec, Zagorje - Na bregu 23, in Antonija Praznik, roj. Kotar, gospodinja, Litija - Primskovo 1. OD SREDE DO SREDE PROGRAM DELAVSKE UNIVERZE V TRBOVLJAH V četrtek. 16. februarja 1961, ob 18. uri bo v klubu Svobode Trbovlje II predavanje Milenka Roša — pomočnika direktorja okrajne Delavske univerze v Ljubljani, S POTI PO ITALIJI (s spremljavo diapozitivov). V nedeljo, 19. februarja ob 16. uri bo v osnovni šoli v Čečah predavanje Franca Slapnika, direktorja STT, S POTI PO SZ (s slikami). V torok, 21. februarja ob 17. uri bo v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah predavanje Staneta Verbiča, podpolkovnika iz Cerkelj. JUGOSLAVIJA V EVENTUALNI ATOMSKI VOJNI. KINO »Delavski dom« v Trbovljah: 16. februarja franc. barv. cinem. film 400 UDARCEV; 17. do 20. febr. ameriški barvni vistavision film MANJORIE MORNINGSTAN; 21. do 23. februarja argentiski film TI SMEM RECI MATI. »Svoboda — Trbovlje II«: 17. do 20. februarja ob 16. in 19. uri amer. CS film MLADI LEVI; 21. in 22. ZAKLJUČNI RAČUNI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ na dan 31. decembra 1959 SLIKARSTVO-PLESKARSTVO TRBOVLJE Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) A. Onovna sredstva Osnovna sredstva . 498 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev .... 493 Denarna sredstva osn. sredstev , 174 Drugi.. v.irj osnovnih sredstev . . 174 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 50 Denarna sredstva skupne porabe - Drugi viri sredstev skupne porabe C. Obratna sredstva 673 C. Viri obratnih sredstev Skl£d obratnih sredstev .... 274 Skupna obratna sredstva .... Drugi viri obratnih sredstev . . . - D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega skla- D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . 239 da in drugih skladov .... 39 Viri nerazoorejenh sredstev . . . 94 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev - E. Viri sredstev v obračunu in in druga pasiva E. Sredstva v obračunu in druga aktiva < Kratkoročni krediti za obratna sredstva 500 Kupci in druge terjatve . . l 1,033 Dobavitelji in druge obveznosti . 291 Druga aktiva 5,286 Druga pasiva ........ 5,583 Skupaj . . . 7,703 Skupaj . . . 7,703 febr. ob 17. in 19. uri franc. barv. film PARI2ANKA; 24. do 27. februarja ob 17. in 19. uri angl. film POT V VISOKO DRUŽBO. »Svoboda—Zasavje« v Trbovljah: 17. do 20. februarja amer. barvni film ZVEZDA JE ROJENA; 25. do 27. februarja amer. barvni CS film PRINC ŠTUDENT. »Svoboda II« v Hrastniku: 16. februarja franc, film TI, KAČA; 18. do 20. febr. amer. barv. film NOČI LUKRECIJE BORGIE; 19. febr. jug. film — matineja ob 10. PIKO - DIRKA Z MOTORJEM; 21. febr. amer. barv. film KOMU ZVONI; 22. do 23. febr. ital. film DANAŠNJA DEKLETA. DPD Svoboda-Center Trbovlje - Sekcija zabavnih ansamblov? razpisuje AVDICIJO PEVCEV POPEVK priglasijo se lahko pevke in pevci, ki imajo veselje do zabavne' glasbe. Strokovna komisija bo izbrala izmed priglašenih najboljše ('ter jim bo omogočila javne nastope ob spremljavi orkestrov ( sekcije zabavnih ansamblov. — Obetajočim pevcem bomo nudili^ I1 strokovno pomoč. ,| I1 Avdicija bo v nedeljo, 19. februarja 1961, ob 9. uri dopoldne ^ ( v kadilnici Delavskega doma v Trbovljah. | i1 Vsak pevec naj pripravi eno ali dve popevki, ki jih namerava . (1 zapeti pred strokovno komisijo. Kandidate bodo spremljali 6 kla- ^ ^ 1 vir j cm člani sekcije zabavnih ansamblov. Po možnosti naj prigla- ^ i1 senci prinesejo s seboj note svojih popevk, nujno pa to na. , i1 Komisija bo sprejemala priglasitve za avdicijo v nedeljo, dne ( (119. februarja od 9. ure dalje. « (i , DPD Svoboda-Center Trbovlje, V i* Sekcija zabavnih ansamblov * BRIVNICE TRBOVLJE Vodja računovodstva; Mira Naraglav Predsednik UO; Franc Sprogar Dmektor: E—ne Sribar INVESTICIJSKI BIRO TRBOVLJE Postanka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek 1 (v 000 din) J A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 4,175 Osnovna sredstva . . . i I f I 12,803 Sklad osnovnih sredstev . . . Denarna sredstva osn. sredstev 488 Drugi viri osnovnih sredstev . . 7,411 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe 408 Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe 408 Sklad skupne porabe . . . . .. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Obratna sredstva 9,722 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . i . 1,753 Skupna obratna sredstva . . • • Drugi viri obratnih sredstev . . — ■D. Izločena sredstva D. Rez. sklad in drugi skladi 273 Denarna sredstva rezervnega skla- Rezervni sklad in drugi skladi . da in drugih skladov .... 10 Viri nerazporejenih sredstev . . 27,208 Denarna sredstva nerazporejenih E. Viri sredstev v obračunu in sredstev ......... druga pasiva E. Sredstva v obračunu in dru- Kratkoročni krediti za obratna ga aktiva sredstva Kupci in druge terjatve . i i ) 26,201 Dobavitelji in druge obveznosti . 11,728 4,123 Druga aktiva 7,449 Druga pasiva Skupaj . . . 57.079 Skupaj . 57,079 Postavka A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva .... f I I Denarna sredstva osn. sredstev B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva . . Z Z D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega skla-. da in drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ......................... E. Sredstva v obračuna in droga aktiva Kupci in druge terjatve .... Druga aktiva..............: . . Skupaj Znesek (v 000 din) 2,936 284 2,008 89 5,321 Postavka A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . Z Drugi viri osnovnih sredstev . . B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe.............. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . Drugi viri obratnih sredstev . . D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . Viri nerazporejenih sredstev . . E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . ................. • Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva..................... Znesek (v 000 din) 1,857 131 109 377 2,052 Skupaj . 5,321 Vodja računovodstva: v. d. Josipina Jan 1. r. Predsednik UO: Jelka Kartaš 1. r. Direktor: Milan Buncta 1. r. KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE Postavka Znesek (v 000 din) Fodjetie je bilo ustanovljeno 3. aprila 1957. Konec leta je bilo redno zaposlenih 35 uslužbencev. Doseženi bruto dohodek din 72,494.768. Prispevek iz dohodka družbi din 4,975.000. Vodja računovodstva: Božena VoJovec Predsednik UO: Lojze Gunčar Direktor: dipl. ec. Marjan Ahačič STROJNO MIZARSTVO TRBOVLJE Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva . . • • " • ’ Denarna sredstva osn. sredstev B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .... D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ......................... E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve . • • Druga aktiva...................... 30,929 3,508 31,681 1,844 10,288 46,568 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva.............I Denarna sredstva osn. sredstev . B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe............ Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva . . . . D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ......................... E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve .... Druga aktiva . . ................. 100,165 2,237 446 3,987 'Postavka 3,459 2,413 Skupaj 112,707 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . Drugi viri osnovnih sredstev . . B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe.............. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . ) . Drugi viri obratnih sredstev . . D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi Viri nerazporejenih sredstev . . E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti ,za obratna Sredstva i--j . . Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva . . . ■ . . Znesek (v 000 din) Skupaj 53,372 446 1,430 197 4,034 •J » J •rtinJ. 3,385« ij 49,843 112,707 Vodja računovodstva: Polde Prašnikar Predsednik UO: Alojz Strajnar Direktor: Vekoslav Golob KLAVNICA, ZAGORJE Skupaj . . . 124,819 Postavka Znesek (v 000 din) A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . I 31,242 Drugi viri osnovnih sredstev . . 3,195 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe . . . . . 1 Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev 12,212 Sklad obratnih sredstev .... Drugi viri obratnih sredstev . . 1,343 D. Rez. sklad in drugi skladi 1,844 Rezervni sklad in drugi skladi . Viri nerazporejenih sredstev . . — E. Viri sredstev v obračunu in druga, pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva 18,823 Dobavitelji in druge obveznosti . 3,353 Druga pasiva 52,806 . Skupaj . . . 124,819 Postavka A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva . . . '• • • • Denarna sredstva osn. sredstev . B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva . . 5 . D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih sredstev......................... E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve . . . . Druga aktiva . .................. Skupaj Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) 1,916 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . . . 2,483 768 Drugi viri osnovnih sredstev . . 201 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 120 Drugi viri sredstev skupne porabe — 2,416 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev .... 371 Drugi viri obratnih sredstev . . 265 D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 83 75 Viri nerazporejenih sredstev . . 95 - E. Viri sredstev v obračunu In 1 druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva __ 1,409 Dobavitelji in druge obveznosti . 3,048 5,979 Druga pasiva 5,897 12,563 Skupaj . . . 12,563 Vodja računovodstva: Z. Naroglav Predsednik UO: M. Mrezel Direktor: D. Šinkovec Vodja računovodstva: Gerti Slivnik Predsednik UO: Jože Breznik Direktor: Janko Ino < as u tH S < m < S O H w Z », o «n ► O O (9 O O • * < če H Sl "S s I I 1 ‘i ■ o & < 41. - Becky se Je polastil strah, prijela je Toma za roko in mu dejala: »Tom, ali sc tl ne zdi, da že dolgo nisva nikogar slišala?« - »Seveda! Pomisli samo, kako daleč sva od njih, kdo ve. severno, južno ali vzhodno.,. Saj ni misliti, da bi Jih tukaj slišala.« - Becky se Je zgrozila. »Kako dolgo sva neki že tukaj, Tom? Bolje bo. vrneva. Res bo najbolje, če greva! ali boš znal nazaj? Meni se vse vr,„. - »Mislim, da bom pot že našel. Ampak ti netopirji! Ce nama ugasneta obe sveči, bo joj!« če sc Tom, vrti!« 42. — Zato je Tom predlagal, da poiščeta drugo pot. Becky je od strahu kar naprej govorila: »Upam, da se ne bova zgubila. BHo bi grozno!« — Sla sta po hodniku in ga prešla molče, ogledovala sta vsako novo odprtino, da bi videla, če poznata kraj; toda vse je bilo tuje, neznano. Kadar koli se je Tom razgledoval. Je Becky skrbno gledala v njegov obraz, da bi našla v njem kako novo znamenje upanja. Tom Je to čutil. »Becky, vse bo še dobro, Ta rov gleer še ni pravi, ampak bova že prišla do njega.« 43. - »Poslušaj,« je dejal Tom. Toda tišina je bila globoka. Tako globoka, da se je slišalo celo njuno dihanje. Tom je zaklical. Klic je odmeval od praznih votlin In zamrl v daljavi. »Nikar ne kliči več, Tom, preveč grozno je,« Je rekla Becky. Toda nihče se ni oglasil. Otroka sta še naprej stala ln poslušala. - Cez čas Je Tom s svojim neodločnim vedenjem priznal Becky strašno resnico, da ne zna poti nazaj. 44. - Becky se je sesedla in krčevito zajokala. Toma je postalo strah, da bo umrla aU pa zblaznela. Sedel je k njej in ji položil roko okoli ramen. Skrila je obraz na njegove prsi in se ga oklenila. Tom jo Je prosil, naj ne zgubi upanja. Toda njegove besede so bile brezuspešne. Tom ji Je ponovno predlagal: »Bceky, pojdiva, hodiva kar na slepo, brez cilja. Bova že kje našla izhod.« Da bi varčevala z lučjo, je Tom ugasnil njeno svečo. MKuiHitiiiuitittiMHiititifiiiiitfiiiiiiiimitimimtiiiiiiimiiiHiiiiiiiiii Kdo js pomagal vojnemu zločincu Eichmannu H Spozabil se je tudi nad Slo-H venci na Štajerskem in Gorenj-H skem, katerih razselitev je pri-g pravljal, še poprej pa Judje in §j drugi, za katere je pripravljal g in organiziral taborišča smrti, jj dokler leta 1942 ni pripravil »doli končne ureditve judovskega s vprašanja« s pomočjo plinskih = celic in krematorijev v Oswien-= činu in drugih uničevalnih tabo-g riščih. g Sled za Eichmannom se je po g zaslugi njegovih »kameradov«, g nemških oficirjev, izgubila. Pred g sodiščem v Niirnbergu je nekda-g nji SS-Sturmbannfiihrer, vodja H nekdanje obveščevalne službe g SD (gestapo) na Balkanu, dr. H Wilhelm Hotte izjavil, da je g Eichmann pobegnil k velikemu g muftiju v Jeruzalem in nemški g tisk je z velikimi črkami otoja-g vil: ICH GEHE Z UM GROSS-§§ MUFTI in pisal o Eichmannu še H marsikaj, da se človek ne more g znebiti vtisa, da so prikriti na-g cisti namenoma skrbeli, da bi H speljali sled za vojnim ztočin-= cem Eichmannom na napačna g pota, medtem ko je on mirno §§ in nemoteno živel v Nemčiji, g kjer bi ga lahko našli brez večji jih težav. Morda bo proces mar-g ca letos kaj več odkril, kdo je §j v tem času Eichmarana ščitil in g kdo še ščiti druge vojne zločinih ce. Brez zaščite bi Eiphmann ne g mogel živeti v Nemčiji še celih g pet let po vojni. Niti zahodni |§ zavezniki, še manj pa seveda g zahodnonemški oblastniki se ni-g so potrudili, da bi ga odkrili in g izvršili sodbo, ki jo je zaslužil. §§ Edino izraelska obveščevalna §j služba se je nenehno trudila, da g bi ga odkrila in ga pripeljala na g zatožno klop. To je leta 1950 g začutil tudi Otto Henninger — g vojni zločinec Adolf Eichmann. g Kljub zaščitnikom so mu postala g v Nemčiji tla prevroča. Sklenil g je, da pobegne, ne k velikemu = muftiju v Jeruzalem,-marveč v g Južno Ameriko, ki je postala zatočišče mnogih nekdanjih nacistov in vojnih zločincev. Oživljajoči se nacizem mu je s pomočjo reakcionarnih zaveznikov to tudi omogočil. Obstoj pa mu je omogočil kapital, ki so ga nacisti že med vojno naložili v inozemstvu za »vsak primer«, če se jim »velika igra«, kakor je na primer Kaltenbrunner imenoval vojno, ponesreči. iiimittmHMmimHmtnHHiiraniiiinuiiiiniiiHifflitimiimiiimiiiiiiiiiiitiiiiiimiMiiiiimmiiiiminiiimiminiiHmninmminBiHi | g Ali je res ali ni res, da je zlo- g činški nacist Otto von Watscher, g bivši guverner Ukrajine, prišel g po vojni k Piju XII. s poslanico, = ki je zatrjevala, da je »vsa nem- g ška mladina, ne glede na vero- s izpoved, in vsa druga evropska g mladina, ki se je borila na stra- g ni Nemčije, spoznala, da je moč g samo v okrilju katoliške cerkve = doseči ideale..., pri katerih g iskanju je padla Evropa«? Ali g je res ali ne, da je isti Pij XII. g dovolil objaviti to poslanico? g Ali je res ali ne, da je Pij XII. g poslal predsedniku Zah. Nemčije g Heussu pismo, v katerem je re- g čeno, da je božja previdnost §? poverila nemškemu narodu po- g slanstvo, da brani krščansko ci- ig vilizacijo pred »barbarskim g prej pobere za ostalimi čez mejo, zakaj, tudi avstrijski oficir je bil eden tistih, ki niso mogli pozabiti kljukastega križa in jim je bil ta ljubši kakor dolžnost do nove avstrijske republike, ki bi ji moral služiti. Zato je razumljivo, da opisanega dogodka ni javil naprej, marveč ga . Vzhodom?« je zamolčal. Tako je Eichmannu Ali je res ali ni res, da je §j kljub zapletu na avstrijsko-itali- vojni zločinec Ante Pavelič na- g janski meji uspelo prebegniti v ročil jugoslovanskemu fašistu- Eichmann in njegova pajdaša na ladji «Gh>vanna C« Italijo popolnoma neopaženo. Tu pa so mu šli na roko drugi zaščitniki. Pomlad 1950 Pomladi 1950 se je vojni zločinec Adolf Eichmann napotil proti jugu. Ni bil sam. Z njim so bili še trije neznani pajdaši. Kdo jim je pomagal, da so neovirano prešli nemško-avstrijsko mejo, ni znano. Prav tako jih na njihovi poti skozi Avstrijo, ki je bila takrat še okupirana, ni nihče oviral. Brez pomoči bivših nacistov ali drugih nacističnih zaveznikov bi jim to le težko uspelo. S pomočjo nacističnega podzemlja so se Eichmann in trije njegovi, doslej javnosti neznani pajdaši, prebili kljub zavezniški kontroli do avstrijsko-italijanske meje. Šele tu so naleteli na prvo oviro Naleteli so na avstrijskega obmejnega stražarja, ki jih je ustavil. Niso ga poslušali, marveč so se pognali proti meji. Eichmannu in dvema njegovima pajdašema se je posrečilo, da so prebegnili, tretjega pajdaša pa je obmejni stražar ujel in ga prisilil, da je odšel z njim na bližnjo postajo obmejne straže. Službujočemu avstrijskemu oficirju je priznal, da ima ponarejene dokumente in da imajo prav tako ponarejene tudi ostali trije, ki so pobegnili. Oficir pa, kakor da ni poslušal, marveč ga je samo na videz nahrulil in mu ukazal, naj se člm- Vatikan se je zopet pokazal kot zaveznik nacizma Eichmannov beg v Južno Ameriko je bil temeljito pripravljen. Nacistično podzemlje, ki mu v Nemčiji in Avstriji še vedno ne pripisujejo nobene nevarnosti za demokracijo, je Eichmannu omogočilo neoviran beg v Italijo in ga napotilo s pomočjo tamkajšnjih fašističnih zaveznikov v Genovo, v tamkajšnji frančiškanski samostan, k nekemu patru Frančišku. V tem samostanu je Eichmann počakal, dokler ni prejel iz Vatikana potnega lista na ime Ricardo Klement. Vatikan s svojo črno reakcijo, katere žalostno vlogo Slovenci prav dobro poznamo iz časov minule vojne, je zaščitil človeka, ki je bil kriv smrti šestih milijonov ljudi, in se v Elch-maimovem primeru zopet pokazal kot zaveznik zločinskega nacizma. Ko je lani javnost zvedela, da je bil prav Vatikan zopet tisti, ki je omogočil Eich-marmu neopažen pobeg v Južno Ameriko, je ves napredni tisk obsodil temno vlogo Vatikana pri nudenju pomoči in zaščite vojnim zločincem. Vatikan f&o uradno glasilo »Osservatore ro-mano« je seveda reagiralo in skušalo oprati najvišje cerkvene dostojanstvenike tega zavezništva, a brez potrebnih dokazov. Na ta članek je napredna italijanska revija »Via nuova« objavila nov članek, sestavljen iz samih vprašanj in zahtevala od vatikanskega glasila, naj ji odgovori na ta vprašanja, ki nesporno dokazujejo temno vlogo Vatikana med drugo svetovno vojno in po njej. Ta članek se glasi: »Ali je res ali ni res, da je Pij XII sprejel 10. maja 1944 zločinskega nacističnega gčnerala Karla Wolfa, šefa Gestapa v Italiji, in zloglasnega polkovnika Dolmana, ko sta prišla k njemu, da bi posredoval, da bi prišlo do separatnega miru med nacistično Nemčijo in zahodnimi državami, da bi se potem Nemčija mogla boriti izključno »proti komunizmu«? Ali je res ali ni res, da je Pij XII. obsodil Rooseveltovo zahtevo, naj Nemčija brezpogojno kapitulira? duhovniku Krunoslavu Dragaao- g viču, da izpolni važno nalogo v = uradu »Ponova«, in da je ta po- f§ šiljal svoje žrtve v ustaška uni- g čevalna taborišča? Je res ali ne, g da je enemu teh taborišč (Jase- = novac) načeloval duhovnik-fran- g čiškan Majstorovič? Ali je res ali ne, da je Pavelič g še pred koncem vojne poslal = Draganoviča v Rim z nalogo, da g izposluje podporo Vatikana voj- — nim zločincem-nacifašistom, ju- §§ goslovanskim in nejugoslovan- g skim? 22 Ali je res ali ne, da je Pave- g lič, ko je bežal iz Jugoslaviji, s peljal s sabo trideset kamionov zlata in dragocenosti, večidel odvzetih žrtvam — Zidom in protifašistom, ki so bile umorjene v ustaških taboriščih v Jugoslaviji! Ali je res ali ne, da je Draga- J novič ščitil beg Paveliča (člove- | ka, ki bi v krutosti lahko dajal celo lekcijo Eichmannu) v Italijo j in iz Italije v Argentino, kamor j je šel z drugimi zločinci vred? Je res ali ne, da je bil Pavelič ] skrit v nekem rimskem samo- i stanu in da j« bilo tudi v drugih samostanih skritih mnogo vojnih zločincev, izmed katerih je bil nekdo, ki je umrl v cerkvenem kolegiju celo pokopan pod laž- ] nim imenom v Veranu? Ali je res ali ne, da je Pave- j lič, ko je umrl — lani, decembra j (1959), v Madridu, v nemški bol- j nišnici — stiskal v roki rožni venec, ki mu ga je bil podaril Pij XII. in še posebej blagoslo- j vH Janez XXIII? Je res ali ne, j da je bil nacistični vojni zločinec von. Pappeo pred meseci sprejet v Vatikanu? Ali je res ali ne, da je bil v Genovi poseben urad pod j vodstvom duhovnika — fašista Carla Petranoviča, katerega naloga je bila, da organizira tajna potovanja nacifašističnih zločincev čez morje? Ali je res ali ne, da je duhovnik — fašist Draganovič po are- j taciji Eichmangia odpotoval v j Milnchen na Bavarskem, kjer se j je sestal z nekaterimi člani [ bonnske vlade in z nekateri- j mi eksponenti skupin fašistične ] emigracije iz socialističnih dr- ] žav? (Dalje sledi) j Tedenski športni pregled »iHitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniMiimiiiiiiiiimiiiii!!!!!*" iiiimmiiiiiimiiiuiiiminmiiiniiiuiiiiHmtiHiimiiiiiimHiHiniimiiiiiiiiHiiniiiiniiiiiiiimmnniitiHnitmiiiimiiuimiinmiiiMiiimiiHmmtiniininiui VELESLALOM NA PARTIZANSKEM VRHU Smučarsko društvo Trbovlje je pripravilo v nedeljo meddruštvene tekme v veleslalomu na Partizanskem vrhu nad Trbovljami za »Sasov memorial«. Pokrovitelj tega tekmovanja je bil občinski odbor ZB NOV Trbovlje. Na tekmovanju je nastopilo 7 ekip s 34 tekmovalci, ki so startali na 1400 m dolgi progi, lri je imela 36 vratič. Med člani je bil najboljši Ačkun (1:39,6), med mladinci pa Kmetič (2:56,6), oba iz Trbovelj. — Med ekipami je bil pa najboljši SK »Kum« z Dobovca pred ljubljansko Enotnostjo. OBČNI ZBOR LITIJSKIH NOGOMETAŠEV Na zadnjem občnem zboru NK Litija so ugotovili, da mora klub v prihodnje s sodelovanjem šol povečati število članov. Zato bo razpisal tekmovanje pionirskih enajsteric, ki bi se ga naj udeležili po dve moštvi i- litijske in šmarske osnovne šole in eno iz osnovne šole Jevnica. Zmagovalec tega tekmovanja bo dobil za nagrado nogometno opremo za enajst igralcev. Lani so litijski nogometaši (tri moštva) odigrali skupaj 84 tekem in tudi finančno ugodno zaključili tekmovalno sezono. Upajo, da tudi letos ne bo slabše. Za predsednika je bil spet izvoljen Avgust Spat (ki je že 10. leto predsednik NK Litija); litijske nogometaše bosta pa vadila domačina Brane Peterca in Peter Kukavica. STRELCI V HRASTNIKU SO TEKMOVALI V Hrastniku so v nedeljo tekmovali strelci. — Prireditve se je udeležilo pet strelskih družin, in to Radeče, Zidani most, Steklarna-Hrastnik, »Ernest Draksler« z Dola in Hrastnik, ki je bila najuspešnejša s 1667 krogi (od 2000 možnih). Med posamezniki so pa bili najboljši: Drago Ostrovršnik (350 krogov), Franc Brglez (348), Edi Kirn (344), itd. ZASAVSKA STRELSKA LIGA VODI SD »FRANCA FAKINA« Po petem kolu tekmovanja zasavske strelske lige, v katerem se merijo med seboj za prvenstvo strelske družine iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Dola pri Hrastniku, Litije, Smartna in Kresnic, vodi strelska družina »Franca Fakina« iz Trbovelj s 3 krogi razlike. Rezultati petega kola so bili naslednji: SD »Franca Fakina« Trbovlje : : SD Hrastnik 1281 : 1162 krogov, SD Mehanika Trbovlje : SD Pre-dilee Litija 1158 :1118 krogov, SD Apnar Kresnice : SD »Lojzeta Hohkrauta« Trbovlje 1157:1237, SD »Skvarča« Zagorje : SD Strojna tovarna Trbovlje 1242 :1176, SD »E. Draklser« Dol pri Hrastniku : SD Usnjar Šmartno 1225 :1308 krogov. Tekmovanje trelcev iz Trbovelj za občinsko »Zlato puščico« bo 26. februarja 1961 ob 8. uri zjutraj v STRELSKA DRUŽINA NA SENOVEM JE DELAVNA Pred dnevi je imela Strelska družina »Boris Kidrič« s Senovega svoj letni občni zbor. Tajnik družine je v svojem poročilu navedel, da društvo strelcev že deset let uspešno dela. Strelska družina na Senovem ima 71 aktivnih strelcev iz vrst članov, mladincev in mladink ter pionirjev. Družina je priredila preteklo leto več strelskih tekmovanj. Člani so se požrtvovalno izkazali tudi pri gradnji strelišča za malokalibrsko puško, ki so ga ob podpori OLO pričeli graditi s prostovoljnim delom, a ga zaradi pomanjkanja denarnih sredstev niso še mogli skončati. — Novoizvoljeni odbor družine je sklenil, da bo strelišče letos dogradil, s katerim bodo dane še večje možnosti za razvoj tega športa na Senovem. Svojo pomoč so obljubile tudi ostale organizacije in društva. Upajo, da se bo strelski šport v tem kraju še bed j razširil. F. A zasavska Šahovska liga V II. kolu moštvenega prvenstva Zasavja v šahu 'je imela ekipa trboveljskega Rudarja za nasprotnike šahiste Svoboda I iz Hrastnika.' Ker pa igralcev iz sosednjega kraja ni bilo (prišli so samo trije in tudi odšli), je Rudar brez borbe dobil vseh 8 točk. 9 V prvem kolu zasavske šahovske lige je Svoboda iz Radeč visoko dvorani pomožnega doma SD Ru- I premagala Svobodo I iz Hrastnika dar. s 6:2. (n) Trboveliski pionirji na Kumu Smučarskemu društvu Trbovlje je uspelo letošnji muhasti zimi izviti teden lepega vremena z zadosti snega za prireditev smučarskega tečaja za pionirje v okviru jugoslovanskih pionirskih iger. REPUBLIŠKO KEGLJAŠKO PRVENSTVO V tem kolu je Rudar zaigral sicer bolje, toda dosežen rezultat ni posebno ugoden. Rudar je imel lepo priliko, saj so prvi meti pokazali na odličen rezultat, toda zaradi neizenačene ekipe — med najboljšim in najslabšim je več kot 108 klinov razlike — je ekipa dosegla le povprečno število podrtih kegljev. Rezultat: Rudar — Domžale 6211 proti 6169. — Najboljša pri Rudarju sta bila Virt z 835 In Rajtmajer z 819 podrtimi klini. ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA V nadaljevanju zimske lige so Rudarjeve ekipe preteklo nedeljo odigrale 6 tekem. Člani so v tekmi z Ilirijo zaigrali neučinkovito, saj so v vsej tekmi dosegli samo 20 točk. Ta tekma je bila gotovo med najslabšimi letošnjega zimskega prvenstva. Popoldne ao pa člani nastopili proti Svobodi. Rudar je bil boljši, in ki, po igri sodeč, zaslužil zmago, toda Ljubljančanom je uspelo obdržali eno točko. Ilirija : Rudar 30:20 In Svoboda ; Rudar 47:47 (29:26). Članice so v tem kolu pobrale prvi izkupiček — dve točki v tekmi z ljubljansko Svobodo. Zmagale so z rezultatom 28:22, medtem ko so v tekmi s Slovanom izgubile z rezultatom 36:27 (1»#). Mladinci Rudarja so tudi to pot odnesli vse štiri točke. Dve točki ao si priborili v tekmi z ekipo Moste, ki so jo premagali z 44:26 (30 proti 9), drugi dve točki so pa dobili brez borbe, ker ekipa »Ljubljane« ni nastopila in je tako izgubila tekmo z 20:0 p. f. V obnovljeni smučarski koči v Dolu pod Kumom se je zbralo na smučarskem tečaju 22 pionirjev — članov društva. Smučarski veteran, učitelj Tone Jerin, je pionirje tako dobro izuril, da so se že med tednom vsi skupaj odpravili z »dfleami« na Kum in se z vrha zopet srečno, nekateri pa že kar mojstrsko pripeljali nazaj h koči v lepi dolinici Dola. Za izpopolnitev programa pionirskih iger po prvi temi »Moj kraj včeraj« je bilo tudi poskrbljeno, saj smo vsak večer posvetili napetim zgodbam iz bojev NOV, o katerih so pionirjem pripovedovali voditelji tečaja. V skrajni tišini so pionirji napeto sledili zgodbam o kurirjih, herojih in borbah za svobodo. Zadnji dan tečaja so pionirji tekmovali tudi v veleslalomu. Med starejšimi pionirji sta se najbolj izkazala Koritnik in Tori, pri mlajših pa Skušek in Princ. Po končanih tekmah so vsi pionirji dobili izkaze p opravljenem teča- ju in se srečni ter zagoreli od toplega sonca odpeljali domov. Potrebno bi bilo, da bi občinski odbor za telesno vzgojo v času pionirskih iger organiziral več takšnih in podobnih pionirskih tečajev v vseh panogah športa. Pif 18-LETNICA PLANINSKEGA društva litija—Šmartno Društvo obhaja letos desetletnico svojega obstoja in je treba marljivim članom tega društva izreči priznanje, da vsa leta niso šla brezplodno mimo njih, saj so si med drugim v tem času zgradili izredno lep planinski dom na Jančah. Dom planincev na Jančah je zelo lepa in prijazna izletniška točka, ki privablja planince iz bližnje in daljne okolice ter ostale izletnike na obisk. Vsi, ki pridejo na Janče, so v tem planinskem doma vedno skrbno, vljudno, In poceni postreženi. Smučarski živžav na Kumu SVEN ELVESTAD “»5 Povest o sivi rokavici Tajnik je spoznal, da se je za trenutek izdal. Toda v naslednjem hipu se je spet vzravnal, da M pokazal samozavest. »Mala modra reč?« je rekel. »Ne razumem, kaj to pomeni.« »Mislim vrednoto, Id ste jo zastavili oderuhu Jaer-venu za neki znesek.« »O tem ne vem ničesar.« Detektiv je odprl kuverto In vzel Iz nje modro listino, opremljeno z dvema rdečima žigoma. Pokazal jo je šefu. Ta je papir prebral In rekel: »Zdaj razumem. To Je važna državna listina izredno velike vrednosti.« »Res je tako,« je dejal detektiv, »In to listino sl je tajnik Strtim v neki namen Izposodil iz urada, seveda s pretvezo, da jo bo le bolje shranil, ker je nevarnost, da sicer izgine. Gospod Strtim je bfl že nekaj časa v hudih denarnih škripcih. Kolikor sem mogel ugotoviti, je tudi ta dama tatva njegovih denarnih tectav.« Tajnik je vzrojil. »To ni res!« je vzkliknil. »Vi mi lažete v obraz! Res je sicer, da sem si to listino izposodil, a ko je nisem več potreboval, sem jo vrnil.« »Kdaj je bilo to?« »Zvečer enajstega, neposredno pred mojim potovanjem v GBtoborg- Krag ga je ostro pogledal. »Kratko nato, ko ste umorili Jaervena,« je rekel. »Nesramna, smešna obdolžilev!« Sef je ustavil to neprijetno Izmenjavo besed s tem, da Je vprašal detektiva: »Ali Imate dokaze za svojo trditev?« »Neizpodbitne dokaze!« je odgovoril Krag. Proti tajniku StrBmu obrnjen Je nadaljeval: »Poprej bom še povedal, kako se je zločin izvršil. Obrazložil bom vso zgodbo od začetka do konca.« Potem je začel: »Štiriindvajsetega preteklega meseca je bila tajniku Strtimu na njegovo prošnjo Izročena važna državna listina. Recimo ji, kakor pravi tajnik Strtim sam, .mala modra reč’. Za ta dan vem zaradi tega tako natančno, ker sem pravkar govoril s predstojnikom oddelka, ,v katerem je Str6m uslužben. Dan pozneje, to Je petindvajsetega, je oderuh Jaerven dvignil v svoji banki večji znesek, namreč 50.000 kron. Njegovi papirji dokazujejo, da tistega dne ni imel večjih plačil. Teh petdeset tisoč kron je torej posodU Strtimu, in ta mu je zastavil ,malo modro reč’, katere vrednost za državo — kar vi, gospod šef, dobro razumete — daleč presega vrednost tega zneska. Zviti oderuh se je seveda te otožnosti dobro zavedal in ni imel nobenega pomisleka pri teh poslih, zlasti še, ker je vedel, da ste vi. gospod Strtim, iz zelo ugledne družine. Razen tega je pa seveda dobil prav lepe odstotke obresti. Po kakšnih obrestih vam je posodil Jaerven denar, gospod tajnik?« Tajnik je posmehljivo skomignil z rameni. Vendar ni mogel skr!«, da ga Je detektivovo pripovedovanje silno vznemirjalo. Krag je nadaljeval: »No, to ni toffleo važno. Domnevam, da Je Jaer-ven zaslužil prav lepe obresti. Tajnik Strtim In njegova dama sta potem preživela nekaj veselih dni do desetega tega meseca. Tedaj je pa tajnik nenadno dobH od svojega šefa naročila, naj listino vrne. Kaj storiti? Najprej je poskusil dobiti denar. Ko se mu to ni posrečilo, je storil usoden sklep, da bo oderuha umoril. Moram priznati, da ni dosti ljudi, ki bi znali svoj načrt Izvršiti tako pretkano In drzno.« Pri teh besedah se Je tajnik posmehljivo priklonil in hotel nekaj reči. »Ne prekinjajte me,« je rekel Krag. »Se dosti zgodaj boste lahko spet govorili... Tajnik »I Je izmislil načrt, ki ga tako zvitega še nisem Imel v svoji dolgoletni praksi. Premlelil Je vse podrobnosti načrta in se Je skušal že vnaprej za vsako reč kriti... Poučil je damo o svojem načrtu In ta je v vse privolila, ker JI pač zmeraj manjka denarja ... Ne prekinite me! Najprej Jc poslal svojo damo k staremu Izdelovalcu lasulj, da je kupila rdečkasto piavo lasuljo. Take lase je namreč oderuh Jaerven imel. Nato je napisal listič za oderuha — tisti list, ki smo ga našli zadnjič pri preiskavi. Na lističu je bilo, kakor znano, zapisano: .Pričakujem vas zvečer v Peklu.’ Prinesite s seboj .malo modro reč’. »Pekel« je kajpak StrBmovo samsko stanovanje. Oderuh jc šel v past — saj ni mogel slutiti kaj ga čaka. Tajnik Je bil v vsakem pogledu previden. Rekel sl je, da mora truplo takoj po umoru odstraniti. Zalo Je šel popoldne, preden sc jc sešel z Jacrvenom, k svojemu znancu, veleposestniku Sandu, si Izposodil pod neko pretvezo kočijo hi koala od njega ter se peljal do svojega stanovanja. Medtem je tudi poslal svojo gospodinjo z vlakom z nekim naročilom v Sandvi-kon. Zdaj je bil torej sam s svojo varietejsko damo.« »Kako je bil zločin izvršen,« je nadaljeval Krag, »sl lahko mloltmo..Najbrž je svoji žrtvi razbil glavo s kladivom in ji potem potisnil med prste rokavico svoje prijateljice - to seveda zaradi tega, da bi sodno oblast speljal na napačno' sled. Nato je zavil truplo v svojo preprogo in nesel umorjenega s pomočjo svoje dame na kočijo. Totem sta sc oba odpeljala s tovorom v pekarno. Ko sta truplo Jaervena odložila v opekarno — vse to sc je zgodilo zvečer v popolni temi — sc jc StrBm odpeljal s svojo spremljevalko ln preprogo v naihitrnjšem diru domov. Saj je mož Iz hišice pripovedoval, da je prav kmalu slišal, kako se je voz, ki ga je prej videl, spet vračal.« (Konec prihodnjič)