23. štev.
V Ljubljani, dne 10. junija 1922.
Leto »I
NOVA PRAVD'
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče |7, levo. — Telefon št. 77. — Naročnina 2 din. na mesec. — Posamezna številka
po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
>sssa®gm
8./VI.
Pozdrav naši kraljevi dvojici!
rrEfflRg?ssBBsraEB«gas^
IH
1922
Pozdrav v imenu našega ubogega	_
proletarca — trpina! — Pozdrav predvsem zato, ker vidimo v kraljevi dvojici simbol pravičnosti in blagostanja in ker smo uverjeni, da bo kraljeva dvojica kot zaščitnica pravice pripomogla tudi ubogemu zatiranemu ljudstvu do pravice, ki vsakomur pripada, do pravice — do življenja, katero mu sedanji vladni režim odreka.
Pozdravljamo pa našo kraljevo dvojico tudi iz ljubezni do naše domovine — naše mlade države, ki ji bo ta zakon pripomogel do one ugledne veljave pred ostalim svetom, ki jo uživajo že davno drugi narodi.
Živela naša prva kraljica, živel kralj Aleksander L!
Politika ¥ službi kapitala.
Že nad teden dni razburja našo javnost afera demokratske stranke in njene denarne manipulacije. Šepetalo se je o tej zadevi že dolgo, toda gotovega le nihče ni vedel. O »koroškem svincu« se je govorilo sem ter tja in poučeni ljudje so večkrat namiga vali, da sicer nekaj vedo. da pa nočejo z barvo na dan. Sedaj je zadeva načeta in je upati, da se popolnoma razčisti. Nihče ni bil bolj poklican da razčisti ozračje, kakor ravno ravnatelj Jadranske banke g. Ciro Kamenarovič, saj je bila vendar cela zadeva v ozki zvezi z Jadransko banko, dokler je bil njen ravnatelj g. Avgust Praprotnik.
Kaj je napotilo g. Kamenarovica, da je nastopil tako ostro proti demokratom in jih slekel do nazega, nam ni znano. Popolnoma poučeni krogi trdijo, da politika tu ni igrala nobene vloge, temveč edino le gospodarski oziri. Je že mogoče ozir. popolnoma verjetno, saj so gospodarski oziri vedno najvažnejši faktor v človeškem gibanju in tudi cela današnja politika meščanskih strank ni nič drugega, kakor stremljenje po gospodarski premoči, s katero se potem pritisne gospodarsko manj močne sloje ob tla.
(j. Kamenarovič je povedal, da je dobivala JDS od Jadranske banke za časa, ko je bil njen ravnatelj g. Praprotnik, denar. To bi ne bilo nič čudnega. JDS je delala za velekapitaliste in banke in bi bilo popolnoma v redu, da so jo kapitalisti in banke zato plačevali. Da so bili njeni volilci taki kozlički, da so jo kljub temu volili, je to pač stvar demokratskih volilcev. Saj pravi pregovor: Le najneumnejša teleta si volijo mesarje sama. Toda stvar pa postane čisto drugačna, ako se izve, od kod je izviral ta denar, ki ga je prejemala JDS od Jadranske banke. Poročila, ki prihajajo potom listov dnevno na dan so tako zavita, da je težko dobiti pravo sliko, in le z največjo težavo se najde, v katerem grmu tiči zajec. JDS je prejemala od kapitalistov ozir. Jadranske banke denar, človek bi mislil, da so ta denar dali kapitalisti iz svojega, kot nagrado za to, da je JDS verno zastopala interese velikega kapitala. Iz poročil se da pa posneti, da denar ni prišel iz žepov kapitalistov, temveč da so dobili ta denar od ne-
Vsebi na :
Od kod je dobila JDS denar za svojo politiko.	Demokrati hočejo odvrniti pozornost ljudstva
od glavnih očitkov. — „0če, sin in sveti duh.“ — Preobrat v notranji politiki. — Politične razmere v Vojvodini. — Revolucija v Italiji. Proces proti socijalnim revolucionarjem v Rusiji. -Čehi in ukrajinsko vprašanje. — Proč z Wranglovci. — Nagrade bančnih nameščencev. — Svinčena afera. — Dr. Ravnihar odložil podpredsedstvo JDS. — Dr. Žerjav demisijoniral.
kje drugje. To je milo rečeno umazanost prve vrste ne glede na to, kaj vse drugega se je še s tem zakrivilo.
Vlada je dala svoj čas za koroški plebiscit nekaj svinca na razpolago, da se proda in čisti dobiček porabi za stroške in agitacijo pri plebiscitu. Ta svinec so' v istini prodali, pri prodaji je bila udeležena tu di Jadranska banka ozir. njen ravnatelj g. Praprotnik. Prodaja svinca pa se je izvršila tako, da sc je potom fingirane prodaje napravil večji dobiček, kakor se je to naznanilo vladi in ta prebitek je prišel potem v roke demokratov. Tako je bil pri celi zadevi ogoljufan narod, za katerega je bil ta denar namenjen. Drugi glavni greh je povedal sam »Slovenski Narod«; ta tiči v tem, da o tem denarju ni vedela cela demokratska stranka, temveč le takozva-ni »ožji krog« boljših prijateljev.
Zadeti demokrati besedičijo v svojih poslanih o vsem mogočem, le
o	tem, kar se jim pravzaprav pred-baciva, trdovratno molče. Veliko bolj interesantno bi bilo, ako bi enkrat dali pojasnilo o tem, česar jih dolže. Na vse mogoče načine hočejo spraviti stvar .na druga pota in odvrniti pozornost ljudstva od tega. kar so zagrešili.
Istinito, nismo imeli posebno dobrega mnenja o demokratih, toda da je stvar pri njih tako gnila, je nas kljub temu presenetilo. Koruptni sliki, ki se nam nudi te dni, odgovarja po vseli zakonih tudi velikanska ko-ruptna slika demokratske vlade. Ne izvemo vseh korupcij, toda po ljubljanskih dogodkih si lahko predstavljamo, kaj vse šele uganjajo tam, kjer imajo popolno moč, to je v vladi, Uboga domovina, ubogi narod, ki ima take zastopnike.
<*
„0če, šiit m sveti
Gospod Ivan Kavčnik je prezident višjega deželnega sodišča v Sloveniji. Visoko, sila visoko mesto je tov prezident tacega visokega sodišča vrsti takoj za ministrom, in v Avstriji nepri-
jetnega spomina so zasedali taka mesta tudi sami bivši justični ministri, ki so nosili ponosni naslov ekscelenca. Pri nas ta naslov začasno sicer še ni priznan, verjetno pa je, tla se pod sedanjimi razmerami v kratkem toliko fevdaliziraino, da se ta lepi avstrijski titel tudi pri nas zopet uvede. In takrat postanejo tudi naši prezidenti zopet ekscelence. Morda gospod prezident Kavčnik še to doživi. Vse to hi nas pa v splošnem sploh ne zanimalo, če bi ne smatrali potrebno, da se s tem izrecno povdari visoka pozicija in dostojanstvenost ter z njo zvezana velikanska odgovornost prezidenta višjega deželnega sodišča, ki je varuh zakona in čistosti justične uprave. Njemu so podrejeni vsi visoki sodniki, senatni predsedniki, sodniki, sodni uradniki, nižji sodni organi in končno seveda tudi preiskovalni sodniki. Pod streho njegove palače pa vedri tudi državno pravdništvo, ki sicer gospodu prezi-dentu ni naravnost podrejeno, vendar Pa napram njemu že iz ozirov hvaležnosti do gostoljubja in ker se v obče rekrutira iz vrst sodnikov, ne zavzema baš sovražnega stališča. To vse je treba prihiti radi informacije splošne javnosti.
Gospod prezident Kavčnik je pa tudi oče g. dr. I. Kavčnika, bivšega pod-direktorja Jadranske banke. Sin gospoda prezidenta, to je g. dr. 1. Kavč-”ik je bil po izjavi g. Kamenaroviča zajedno z Avgustom Praprotnikom odstranjen iz službe Jadranske banke, baje radi predbacivanih svinčenih škandalov in zelo čudnih manipulacij s koroškim fondom in milijoni Jadranske banke. Nismo poklicani, da sodimo o zadevi, ki je stvar pristojnega preiskovalnega sodnika in potem državnega pravdnika. Toliko pa moramo zahtevati v imenu pravice in ljudske poštenosti, da imenovana funkeijonarja pograbita zadevo z vso energijo in da eventu-elno v svrho preprečitve rafiniranih iz-begavanj takoj vporabita preventivni zapor. Nikakor ne moremo trpeti, da bi se zopet ponovi! sodno nepojasneni toda vsej Ljubljani do pičice znani škandal umorjenega Štritofa. Hude
operacije, toda v interesu pravice in morale potrebne.
Ne moremo zato, če 90 odstotkov poštenega prebivalstva veruje ojstrim in resnim besedam g. Kamenarovica in da se razsodno občinstvo ne pusti varati po židovskih frazah kompromitiranega »Jutra«. Ljudstvo gleda na kompromitirane osebnosti z zaničevanjem in temu dejstvu se tudi roka pra vice ne sme in ne more izogniti. S tem pa je že podana smernica za nadaljnje. Dejstvo je, da spadajo vse kompromitirane osebe brez izjeme v kazensko-sodno preiskavo; saj se gre vendar za težke miljone! Govori se in tudi pričakovati bi bilo — da se iz službe Jadranske banke odstranjena dr. J. Kavčnik in Avgust Praprotnik že nahajata v sodni preiskavi. Ce je to res, potem sledi z železno konsekvenco in neizprosno logiko, da mora zapustiti viso ko mesto prezidenta tisti hip mož — čegar sin je zaradi težkih očitkov padel v pest podrejenega preiskovalnega sodnika. Nočemo trditi, da bo podrejeni preiskovalni sodnik iz ozirov na očeta, prezidenta, pardoniral v mučnem položaju nahajajočega se prezidento-vega sina. Toda iz ozirov na visoko dostojanstvo prezidenta in v poštev prihajajočih groznih očitkov, ki teže na prezidentovem sinu, bi zahtevala navadna dostojnost iti takt, da se prezident vsaj toliko časa umakne z visokega mesta, dokler sinova afera ni do zadnje pičice izčiščena. Dokler se pa nad sinovo glavo zbirajo težki oblaki, toliko časa oče absolutno ne sme sedeti na visokem sodnem stolu. To zahtevajo takt, dostojnost in navsezadnje tudi ijndska volja.
Priznamo, da bi bilo hudo, če bi g. prezident, četudi vsaj začasno do končane preiskave odstopil. Pogrešali bi ga vsi, in zlasti gospodje sodniki bi ne videli radi, da bi zapustil svoje mesto mož, ki je posvetil in žrtvoval vse svoje moči v korist in prospeh idejnih in materijeinih interesov sodnega stanu. Uspehi, ki jih je dosegel v boju za neodvisnost in svobodno volitev sodnih funkcionarjev, mu ostanejo vsaj do eventualnega svidenja nepozabljeni.
Ne moremo pa zaključiti gori navedenih opravičenih nazorov in dobro mišljenih nasvetov da se ne bi spomnili svečanih besed, ki jih je izustil v svoji binkoštni encikliki veliki rabin dr. Gregor Žerjav: ». . . Na mah pa jih je zagrabila (neuke seljake) moč velike ideje, dvignili so se iz malih svojih razmer in naenkrat jim je bil odprt ves svet . . . Mirno lahko rečemo, da smo v tem pogledu tudi Slovenci še na potu havzgor . . . Ideja je velika in treba je le, da pridejo nad nas ,goreči jeziki’, pa bo kmalu tudi v Sloveniji vse drugače, kakor je sedaj.«
Od Žerjava poklicani sveti duh je pa res prišel nad Slovence, ki so na potu navzgor in z zaničevanjem gledajo na Žerjavovo kliko pod seboj, nad katero so prišli tudi »goreči jeziki« v osebah gospodov Kamenaroviča in preiskovalnega sodnika.	o—o
Obupno stanje nižjih državnih uslužbencev dosega svoj višek.
V	tem nas potrjujejo številne prošnje, ki nam prihajajo, da bi tudi mi pred katastrofo, ki je neizogibna, dvignili svoj glas in opozorili merodajne kroge na pretečo nevarnost.
Ne maramo navajati konkretnih slučajev mizerije, ki vlada med družinami našega državnega služabništva. Ugotavljamo samo, in to nam morajo pritrditi vsi treznomisleči ljudje, da siromak s 4- do 8 glavo družino danes s 3000 kronami ne more živeti, to je komaj za boro hrano za pol mesca; kje je hrana za drugi del mesca, kje je denar za stanovanje, čevlje, obleko, perilo, kje so šolske potrebščine in kje ie kritje za stroške v bolezni?
Sli smo med ljudstvo ter se prepričali na lastne oči o tem obupnem stanju državnega služabništva. Slika je zares žalostna in želeli bi. da bi si jo ogledali tudi oni gospodje, ki so vse to zakrivili in ki te krivice nočejo popraviti.
Kličemo na pomoč! Narodni po stanci vseh političnih strank, zjedinite se k skupnemu koraku in zahtevajte takoj odločno takojšnje odpotnoči! —
Vlada mora vaši zahtevi ugoditi, ali pa naj nosi odgovornost za posledice, ki so neizogibne, sama.
Javna tajnost je, da med ubogim ljudstvom vre. Kakšen bo izbruh, zna Bog!
Politične vesti.
Politične razmere v Vojvodini. Vojvodinski Srbi so bili po preobratu ve liko hujši Velesrbi, kakor Srbi v Srbiji. Po preobratu so si ustvarili tudi oni svojo pokrajinsko vkdo v Vojvo dini, kakor se je to zgodilo povsod drugod. Toda iz same navdušenosti za Velesrbijo, za popoln centralizem so
Kako je bil aretiran general Auffenberg!
(Konec.) •*
Imel sem nato kratko juridično predavanje. Cesar je dovolil, da se uvede proti Auffenbergu sodnijsko postopanje. Po vojaškem kazenskoprocesnem redu je bilo potrebno, ker se je šlo za visokega generala, da imenuje cesar sam enega od generalov za pristojnega poveljnika. Predlagal sem gardnega ka pitana grofa Uexkiilla. »Uexkiill bo težko na Dunaju, ker je danes nedelja,« je omenil Bolfras. Nato sem predlagal na drugem mestu kapitana telesne garde grofa Auersperga. Cesar pa je rekel: »Uexkiiil je že boljši, le poiščite ga.«
Cesar je vstal, avdijenca je bila končana.
Drugi dan zjutraj sem pripravil vse potrebno in šel v urad h grofu Uex-ktillu. Točno ob devetih je prišel Auffenberg.
Rekel sem mu takoj:	»Ekscelenca,
osumljeni ste, da ste kot vojni minister zlorabljali službene tajnosti v svrho borznih spekulacij.« Auffenberg je poskočil in zakričal: »To je nečuveno — oprostite — to presega vse meje — kako morete meni kaj takega povedati
—	kaj takega še svet ni slišal!« Počakal sem, da se je pomiril, potem pa
razpustili svojo vlado in se podredili prostovoljno beograjski vladi, da tako dokumentirajo patriotizem in pokažejo, da mora biti Jugoslavija samo centralistična država. Od preobrata pa do danes je poteklo veliko vode v modri Donavi, ki se ponosno vije po vojvodin škili planjavah. Iz velikega navdušenja se je razvilo nezadovoljstvo, ki ni prizaneslo niti vojvodinskim Velesrbijan cem. Vojvodina je danes nezadovoljna, morda nič manj nezadovoljna, kakor druge naše pokrajine. Najboljši Srbi v Vojvodini nočejo o današnjih svojih političnih strankah ničesar slišati. Cesto se naleti na ljudi, ki so bili še pred kratkim zagrizeni strankarji in so po srbskem vzorcu zaničevali vsakega, ki ni pripadel kaki politični stranki, ki pa danes javno priznajo, da so politično indiferentni. Iščejo namreč novih izhodov in novih idej. Misli, s katerimi se danes ukvarjajo najboljše njihove glave, vsebujejo nič več in nič manj, kakor ustanovitev nove politične stranke, ki bi bila samo vojvodinska, z drugimi besedajni, oni hočejo avtonomistično vojvodinsko politično stranko. Tukaj najbolje vidimo, kake sadove je rodil centralizem, zapuščajo ga njegovi nekdanji najboljši pristaši.
Preobrat v notranji politiki. Dobri poznavalci naše notranje politike trdijo, da borno doživeli v kratkem popoln preobrat notranje politike. Ta teden se je poročil kralj in s tem se tudi neha politično premirje, ki se je komaj vzdr zevalo. Pašiču se je izpolnila največja njegova želja, da se poroči kralj, dokler je on ministrski predsednik in s tem bo pa tudi njegova politična kari jera zaključena. Njegova politika je privedla državo na rob propada. Splošna nezadovoljnost, ki je zavladala po celi državi, je rodila tudi precejšnjo nezadovoljnost v najvišjih krogih, kakor tudi v velikem delu radikalne stranke. Morda smo bližje preobratu v naši notranji politiki, kakor to sami mislimo. K »fantovskemu večeru«, ki ga je praznoval pred kratkim kralj, so bili povabljeni tudi politiki. In ob tej priliki, pravijo, se je opazilo, da postaja dosedanji nasilnež Pribičevič vedno bolj osam Men, glavno vlogo pa je igral radikalec Nastas Petrovič, ki je jako blizu Protiča.
Svetovni pregled.
Rusija. — Dolgo časa že razburja socijalistično javnost proces, ki ga je uvedla boljševiška vlada proti socijal-nim revolucijonarjem. Ruski socijalni revolucionarji so približno to, kar so pri nas in v zapadnih državah socijalni demokrati. Proces je seveda političen. Boljševiki dolže soc. revolucijonarje delovanja proti državi. Razmerje med boljševiki, ki imajo v 'rokah vlado in soc. revolucionarji je bilo ves čas silno napeto in so boljševiki umorili, tako trdijo soc. revolucionarji, od tedaj, kar so
sem rekel: »Ekscelenca, torej zaniku jete, da bi bilo to resnično?« Auffenberg je odgovoril že precej mirno: »Sainoobsebi umevno, da to ni res.« Protokoli ral sem takoj vprašanja in od govore ter vprašal dalje:	»^Osumljeni
ste, ekscelenca, da ste poročali važne tajnosti umrlemu polkovniku Sch\var zu, da jih je potem porabil za borzne špekulacije.« Auffenberg je odgovoril: »To je nekaj strašnega, kako pridete do tega vprašanja, to ni res.« Vzel sem iz svoje listnice neko pismo, ki ga je pisal Auffenberg Schvvarzu in. vprašal: »Kaj pravite, ekscelenca, k temu pismu?« Auffenberg je pograbil za pismo, srepo pogledal in vprašal: »Ali sem to jaz pisal? No, ja, to je moja pisava, ali ali oprostite — počakajte — ne na rekujte še — počakajte, jaz si moram še vse premisliti.« Auffenberg je vstal, šel k oknu, premišljeval sem in tja, vi delo se je, da je bil strašno razburjen. Na čelu so se pokazale močne žile, potne kaplje so silile na dan, in nervozno se je grizel v ustnice. Po daljšem času si je oddahnil, obrnil se je proti meni in rekel s tresočim glasom: »Vse Vam bom povedal, toda prisegam, da nisem imel vinarja od tega, to je napravil vse Sctnvarz sam. On je bil moj prijatelj, jaz sem mu hotel pomagati, da si na borzi nekaj zasluži.« Pokazal sem mu na to več pisem in od
na vladi, veliko soc. revolucijonarjev. Vendar pa se zgodi prvikrat, da bodo sodili soc. revolucijonarje pred revolucionarnim sodiščem. S prva je bilo pričakovati, da bodo vsi obdolženi revo-lucijonarji, ne da bi izgubljali preveč besed, kratkomalo obsojeni na smri. Socijalni demokrati vseh narodov so se zavzeli za obdolžence ter krepko protestirali pri Leninu, ker hoče njegova proletarska vlada brezobzirno prelivati ■proletarsko kri v zadoščenje celega kapitalističnega sveta. Začetkom se bolj ševiška vlada za vse te proteste ni dosti zmenila. Prišlo je to vprašanje na razgovor tudi pri sestanku vseh treh iuternacijonal, ki se je pred kratkim vršil v Berlinu. In ravno to vprašanje je bilo v prvi vrsti krivo, da so se zastopniki precej sporekli med seboj. Zastopniki II. in IIVi* internacijonale so energično zahtevali, da morajo biti navzoči zastopniki teh dveh internacijo-nal pri končni obravnavi. Ta zahteva ie silno razburila zastopnike lil. internacijonale Radeka. Končno pa so se stvari vendar le zasukale malo drugače. Kakor se sedaj javlja, bodo zastopane pri procesu vse tri interuacijo-nale in so zastopniki že imenovani. Komunistično internacijonalo bodo zastopali Klara Zetkin, Frossard in Ga doul, drugo internacijonalo bo zastopal Vandervelde, ititernacijonalno delavsko vzajemnost socialističnih strank bosta zastopala Theodor Liebknecht in Rosenfeld.
Cehoslovaška. — Ukrajinsko časopisje se bavi zadnje čase mnogo s Če-hoslovaško republiko. Ukrajinci očitajo Čehom, da podpirajo poljsko politiko v tem, da dobi Poljska celo vzhodno Galicijo, ki pa pripada po narodnosti brez dvoma Ukrajincem. Češki ministrski predsednik dr. Betieš do sedaj na vsa ta očitanja sploh ni odgovoril; radi tega je težko soditi, v koliko so očitanja opravičena. Vsekakor pa je gotovo, da bo postalo ukrajinsko vprašanje za Češko posebne važnosti tedaj, ko bo prišlo ljudstvo v Karpatski Rusiji do besede v kaki javni korporaciji.
Razvoj Slovaške' se kaže v njeni mladini. Na bratislavskem vseučilišču so se organizirali slovaški dijaki. Svoje društvo so imenovali po slovaškem škofu »Mojrzes«. Kakor se vidi, se hoče orientirati slovaška mladina v katoliškem smislu.
Italija. — Nekaj časa je izgledalo, da se bo Italija v svoji notranjosti pomirila. Prejšnji poboji med fašisti in komunisti so nekoliko ponehali, in fašisti so oznanjali, da so prvotno nalogo izvršili. Culo se je, da se hočejo od sedaj naprej posvetiti fašisti le političnemu delu in rešiti Italijo tudi na tem polju. Zadnji čas pa so se začeli tako močno gibati in se dogajajo v Italiji take stvari, da moramo smatrati ta pokret za pravo pravcato revolucijo. In res prinaša veliko listov ta teden novice iz Italije pod naslovom »Revo-
govorov, iz katerih je bilo razvidno, da se je Auffenberg za uspehe borzne špekulacije jako zanimal. Auffenberg je pripoznal, da je vse to on pisal, toda vedno in vedno je zatrjeval, da sam ni igral na borzi, temveč je hote! pomagati Schwarzu, da si malo opomore, ker se mu je zelo slabo godilo. Končal sem protokol in poklical iz sosednje sobe grofa Uexkiilla, kateremu sem zašepetal: »Vse je priznal, prosim, zapovejte preventivni zapor,« Uexkiill je bil ves zmeden, izgovarjal je venomer posamezne besede: »Njegovo veličanstvo
-	veš ti, ljubi Moric — ne bodi hud na me — ukaz imam — njegovo veličanstvo — in tukaj avditor — torej veš ti — preventivni zapor.« Auffenberg se ie sesedel na stol, pokril oči z rokami ter začel milo jokati. Ucxkiill je stopi cal ves prestrašen okoli stola, božal Auffenberga po ramah ter jokal skoraj sam: »Moric — Moric,« noge so sc mu tresle in bal sem se, da se ne bi staremu gospodu pripetila nesreča, da ga vsled razburjenja ne bi zadela kap. Da napravim temu mučnemu prizoru konec, sem stopil pred Auffenberga in rekel: »Ekscelenca, prosim za Vašo sabljo.« Auffenberg je odpel z eno roko sabljo ter mi jo oddal; z drugo roko si je zakrival dalje oči. Poklical sem na hodniku čakajočega majorja, komandanta garnizijskega aresta, predal mu
tucija v Italiji«. Ne pride bog ve veliko vesti, ker so brzojavne in telefonske zveze na več krajih popolnoma pretrgane, toda kar se sliši iz Italije potrjuje naziranje, da vladajo tam »čudne razmere«. Komunisti in fašisti se pobijajo med seboj, vse polno mrtvecev in ranjenih. Na dnevnem redu so požigi in ropi. Vlada je brez moči. Časopisi si ne upajo pisati ničesar proti fašistom, ker se boje, da jim ne bi razbili uredništev iti tiskarn. Prava meščanska vojska je izbruhnila v Ferrari in Bologni. Prebivalstvo je izgnalo vse uradnike. Enake vesti prihajajo tudi iz Cre-mone iu Mantove. Italijansko solnce je močno in italijanska kri je vroča, večkrat se dogajajo tam stvari, ki bi kje drugje pomenile preobrat, v Italiji pa so to le od časa do časa ponavljajoči se pripetljaji. S tem seveda ni rečeno, da bi v Italiji ne moglo priti do resne revolucije. Prav lahko pride, vzrokov je dovolj, mogoče stoji Italija pred uso-depolniini dogodki.
Ogrska. — Pri parlamentarnih volitvah je dobila vlada 1 tretjini vseh poslanskih mandatov. Kaj drugega ni bilo pričakovati.
Nemčija. Med tem ko nezadovoljnost v ententnih državah raste, je padlo število nezaposlenih v Berlinu od I. aprila do I. maja od 160.500 na 61.700. To je dokaz, da dobiva Nemčija več dela iz inozemstva, posebno iz Rusije.
Poročila z dežele.
(Litija. — Orel je vendar čuden Ptič!) V litijski predilnici je zaposlen nek posebno vnet orel. On kuje svoja organizacijo po načelih nekaterih gospodov, ki imajo polna usta krščanske morale. Izvolili so ga seveda za predsednika JSZ in je lahko na ta svoj čin ponosen. Čist kakor lilija v rajskem vrtu pa vendar ni ta orliček. Kajti, čuj-te in strmite, letošnjo pepelnično sredo je v mašnika preoblečen pobožno šema ril in pokopaval slamnatega možica >pusta«. — Ljudje so gledali to pustno šemo in govorili med seboj: »Glejte no, kak čuden ptič je ta — orel!«
{Litija. — Cvetke iz vrta sv. Pretepača.) Pri nas v Litiji smo imeli v nedeljo veselico, ki jo je svojim pristašem priredila Jugoslovanska strokovna zveza, vsaj videti je bilo tako, ker so bili na veselici samo ta »črni«. Na veselici je bilo prav »luštno«, le da so proti koncu hoteli nekateri pokazati svojo orlovsko moč in se pričeli prete-pavati. Tako je veselica prav klaverno končala. Po veselici bo pa marsikoga bolela glava in še kaj drugega. Mi se pri tem samo vprašamo, če vedno tako skrbi skrbna JSZ za svoje delavce-organizirance. Lepa organizacija, priporočila vredna! Kdor hoče sebi slabo, naj gre v JSZ, kdor dobro, proč od nje. —- Narodnjak.
sabljo in rekel: »Gospod major, storite svojo dolžnost.«
Popoldne je bila hišna preiskava pri Auffenbergu. Prisostvovala je tudi državna policija, ki je odposlala dva višja uradnika. Za sodnijsko pričo je bil od cesarskega urada določen general Schleyer. Neopaženo smo prišli v stanovanje, kjer je imela gospa Auffeu-bergova ravno goste. Bil je tam tudi princ VVindischgraetz. Schteyer je vstopil prvi, da obvesti gospo kolikor mogoče previdno o vzroku našega prihoda. Ko je slišala, da se bo vršila hišna preiskava, sc je postavila med vrata in začela glasno vpiti: »Kaj, hišna preiskava pri mojem možu, zmagovalcu pri Komarovu? S kako pravico?« Šele po dolgem prigovarjanju se je posrečilo Schleyerju, da je nas gospa pustila v stanovanje ter da smo mogli začeti s preiskavo. Gosti so med tem izginili. Imeli smo sila težavno delo. Preiskati veliko stanovanje s šestimi sobami ni bilo lahko. V salonu so bili spomini na rusko zmago. V drugih sobah veliko omar in več pisalnih miz. Razdelili smo si delo in zbirali korespondenco, notice in razne papirje. Schleyer je dobil od vojaškega urada ukaz, da poišče pisma nadvojvode Franca Ferdinanda, vprašal je gospo, jeli se nahajajo taka pisma v stanovanju. Pisem nismo našli.
(Litija. — Novi uspehi N SZ.) Veseli smo, da vam lahko zopet poročamo o novem uspehu naše narodno-socialne zveze. Pred kratkim smo imeli z ravnateljstvom predilnice pogajanja radi zvišanja draginjskih doklad in doživeli smo popolen uspeh. Imamo pa pri nas tudi take ljudi, ki bi bili dosegli mnogo več kot je NSZ dosegla, le žal, da imajo ti gospodje uspehe le v gostilni pri vinu in ne na pristojnih mestih. Gospodje, ki se zbirate okrog JSZ, zapomnite si eno: dejanja, dejanja in manj besed. Ako ba vaša organizacija pokazala dejanja in ne puhlih besed, se morda tudi mi še premislimo. Do takrat pa že ostanemo in hočemo ostati zvesti člani NSZ. Tudi pozi vijemo še vse one mlač-neže, ki čakajo odrešenja s strani kapitalistične JSZ, da slednjo opuste in se pridružijo naši močni četi. Vodstvu NSZ se tem potom zahvaljujemo za uspešno posredovanje.
(Ribnica.) V opekarni Fr. Peterlin in tovariši smo bili v zadnjem času v mezdnem gibanju. Ker nam podjetje ni lvotelo ugoditi in nam zvišati draginjskih doklad, smo imeli štiridnevno stavko. Na posredovanje vodstva NSZ smo započeli z delom, ker nam je podjetje priznalo upravičenost naših zahtev in nam času primerno zvišalo dravinjske doklade. Stavkali smo pa menda le radi nesporazumljenja med delavci in podjetjem, ker je pri pogajanjih z vodstvom NSZ podjetje pokazalo, da razume in upošteva bedno stanje delavstva. Takim podjetnikom čast. Narodtio-soc. zvezi se za uspešno intervencijo zahvaljujemo.
(Kočevje.) Pri nas vladajo kaj čudne razmere. Gospodje Nemci so gospodarji situacije. Imamo take, ki se že prištevajo k bogovom. Ti ljudje so tu hujši kot so bili svoj čas Turki. Kar se jim ne dopade in kar ni zanje, mora izginiti. Pašujejo in kraljujejo po svoje. Prvega maja je bil odpuščen neki paznik, ki že 12 tet službuje pri podjetju in je oče štirih otrok. Mož se je nekoliko napil »korajže« ter povedal enemu izmed omenjenih bogov nekaj bridkih resnic. »Bog« seje razljutil in danes je 12 let službujoči paznik na cesti gol in lačen. Mi za danes zamolčimo vsa imena v nadi, da se bodo tudi Nemci in vsi njihovi podrepniki streznili ter začeli hoditi pravo pot. Prizanašamo jim tudi radi tega, da vidimo, če so* voljni popraviti, kar so storili in sprejeti odpuščenega paznika zopet v službo. Ce se to ne zgodi, gospodje, pridemo brez pardona na dan z imeni in marsikakšno čedno storijo. Zadnji klic: Zdramite se in poboljšajte!
(Hrastnik. — Nova vera.) Veliko govorjenja in pisanja po časopisih povzroča ta nova vera, ki jo upeljuje po Hrastniku neki Močnik s pomočjo tukajšnjih rudarjev: Hlastana, Cegliča,
Catara itd. Je to neka sekta luteranske vere, ki je bila svoj čas baje zelo razširjena med rudarji v Nemčiji in Bosni. • lini trdijo, da so to »adventisti«, drugi zopet, da so takozvaui »bogomilci«, — ker verujejo samo v Kristusa. Največja slast teh ljudi je mučenje in trpinčenje lastnega telesa, s čimer si hočejo zaslužiti nebesa. Imajo že okoli 100 pristašev in vsako nedeljo opravljajo svoje obrede in molitve na Zrebljevem hribu v hiši kmeta Zreblja. Nedavno pa se je žena tega kmeta, da pripravi svoj dom kot vreden prostor za njihove molitve in pa, da bo izveličana, sama zažgala, nakar je vsa v plamenu počela prepevati nabožne pesmi. Na vpitje njenih otrok na pomoč došli sosed jo je našel sicer že v čebru vode, toda že nevarno opečeno in še vedno pevajočo. Trdila je tudi, kako sladko da je trpeti za Kristusa. Domov pozvani mož pa ji je, videč vso opečeno z otrokom v naročju, dejal: Oj, srečna žena, ki ji je dano trpeti za Kristusa. Ona mu je odvrnila, da bi ji bilo v največjo uteho, če bi videla tudi njega tako trpeti in sicer naj bi visel na križu, pod njim pa naj bi gorela grmada. — Zena je pretekli teden umrla v ljubljanski bolnišnici in zapustila več nepreskrbljenih otrok. —Kakor vse kaže, niso ti verniki niti »adventisti« niti »bogomilci« temveč
—	norci, ki so sedli na lini gotovim brezvestnim ljudem.
(Iz Celja. — Obupno stanje nižjih državnih uslužbencev.) Da smatra »Naš glas« s svojimi demokratskimi poslanci in ministri vred nas neuradnike za bedake, to smo že davno »pogruntali«, nismo pa niti sanjali, da nas imajo za tako velike naivneže, da bomo verjeli opombi uredništva v »Našem glasu št. 20 z dne 15. 5. 1922, kjer pravi, da se je urednik tega lista informiral pri slovenskih demokratskih poslancih in ministrih, in da je tista nesrečna na-redba o maksimiranju grda polomija nekega uradnika Protiča v finančnem ministrstvu. Dalje pravi ta opomba, da se je v navalu večno nujnih zadev naredim prezrla, potem pravi, so jo takoj, ko je izšla, obsodili vsi slovenski demokratski poslanci in ministri. Zagotavlja že danes, da se polomija uradnika Protiča čimpreje popravi tako, da se pravici pomore do zmage. Slednjič nas tolaži s tem, da naj potrpimo, ker je stvar
v	dobrem tiru. Od trenotka ko smo či-tali po časopisih, da so bili v prvi vrsti slovenski demokratski poslanci in ministri tisti, ki so glasovali proti predlogu nujnosti za ukinjenje te polomljene naredbe. in se izjavili, da se to ne smatra za nujno, mislimo, da ne bo niti največji »divji kozel« verjel tej opombi uredništva. Za nas je »Naš glas« odslužil, mi se nanj ne bomo več naročati. temveč ga pri vsaki priliki bojkotirali, dokler ne postane čisto stanovski kakor priporoča poslanec
Zanimivosti.
Glavna evropska plemena: Slovani, Germani in Homani. Zanimivo je razmerje, ki obstoja med prebivalstvom Evrope z ozirom na tri glavna plemena. Leta 1870 so si sledili v tej vrsti: I. Romani, 2. Germani, 3. Slovani; leta J910: 1. Slovani, 2. Germani, 3. Romani (torej ravno nasprotno). Leta 1920 menjajo Slovani in Germani' svoji mesti. Vrsta je sledeča: 1. Germani, 2. Slovani, 3. Romani.
Bolj razvidno, kako se menja razmerje, je iz sledeče statistične sestave:
a) Leta 1870:
Narodi	Število	v	odstot.
Slovani	82	milijonov	21%
Romani	94	»
Germani	93	»
Drugi	31	»
b) Leia 1910:
Narodi	število
Slovani	145	milijonov
Romani	115	»
Germani	142	»
Drugi	48	»
e) Leta 1920:
Narodi	števikj
Slovani	143
Romani	!21V2	»	26%
Germani	149M>	»	32%
Drugi	47	»	)0%
Prirastek je znašal 1910 v primeri z letom 1870 pri Romanih 22%, pri
>' /o
31 % 11%
v odstot. 32% 26% 32%
v odstot.
milijonov 31 %
Germanih 53% in pri Slovanih 77%; v letu 1920 proti letu 1920 pri Romanih. 6%, pri Germanih 5%, Slovani pa so nazadovali za 1 V-z %. Iz tega se vidi, da so Slovani v vojski najbolj trpeli, kajti nazadovanje Slovanov je pripisovati edino le velikim vojnim izgubam. Največ so izgubili Rusi. Rusov je bilo leta 1910 102 milijona, leta 1920 pa le 99 milijonov. Zapadni in južni Slovani pa so se pomnožili od leta 1910 do 1920 za
1	milijon. Med Slovane so všteti Rusi, Poljaki, Cehi, Slovaki, Jugoslovani in Bolgari; med Romane Francozi, Lahi, Spanci, Portugalci in Romunci, in med Germane Nemci, Angleži, Holandci in vsi Skandinavci
Naj poje predsednik. L. 1S82 in 1883 je priredila slavna pevka Adelina Patti vse polno koncertov po celi Ameriki. Za to je zahtevala seveda vse polno ugodnosti pri potovanju in za vsak večer — 5000 dolarjev. Ko je impresario (prireditelj koncertov) to slišal, je skoraj omedlel. Nato je ponižno omenil, da znaša zahtevana svota mesečno 150.000 dolarjev, torej ravnotoliko, kolikor ima ameriški predsednik letne plače. »Prosim«, je odgovorila Adelina Patti; »ako je predsednik cenejši, naj poje on mesto mene.«
Sovjetska zastava v angleški luki.
V	Hull je dospel ruski parnik »Karl Marx«. Pripeljal je tja 2700 ton lesa. To je prva ladja, ki je prišla s sovjetsko zastavo na Angleško.
profesor Reisncr v svojem poslovilnem pismu 6. odstavek z dne 26. 4. v »Našem glasu« št. 19 z dne 11. 5. 1922.
99% neuradniških kategorij cele Slovenije ter 100% žen in otrok neuradni ko v.
(Prejeli smo iz Celja in priobčimo.) »Jutro« od 24. maja t. 1. št. 121 zagovarja svoje poslance, ker niso glasovali za nujnost predloga za ukinjenje naredbe o maksimiranju osebnih in rodbinskih doklad neuradniškim kategorijam, ki ga je stavil poslanec Deržič, češ, da niso bili vsi poslanci o tem predlogu zadostno poučeni in od poslanca Deržiča poprej obveščeni. Mi trdimo, da je zelo poniževalno za demokratske poslance, ministre in njih zagovornike, če se kedaj opravičujejo s tem. da niso bili o zadevi predloga poslanca Deržiča zadostno orijentirani. Ce je to res. kako zagovarjajo potem informacijo, ki so jo podali gospodu uredniku »Našega glasa«, katero je objavil v 20. in 21. številki? Da so bili demokratski poslanci in ministri o polomljeni naredili jako dobro poučeni, če ravno ne o nujnosti predloga poslanca Deržiča, dokazuje izbruh jeze urednika »Našega glasa« v 21. številki, ki izjavlja, da odloži uredništvo nepreklicno, in kjer pravi v članku »Vestnik«, da je poročal samo to, kar mu je povedal slovenski minister, ki 111 imel vzroka lagati. Najzanimivejša je pa njegova trditev, da je bilo vse to napisano, pre-dno je poslanec Deržič stavil nujni predlog za ukinjenja famozne naredbe. Vse to in še priznanje urednika samega. da je bil predlog le radi tega odklonjen, ker si pač nobena večina nikjer ne da diktirati glasovanje po poslancu opozicije, dokazuje, da ni res, du niso bili demokratski poslanci o tej zadevi zadostno informirani, ampak ravno nasprotno. — Za nas se zadeva nič ne izpremeni, če so bili demokratski poslanci od poslanca Deržiča informirani ali ne, glavno jc, da smo mogli mu podlagi »Jutra« in »Našega glasa< ugotoviti, da jim je bila polomljena na-redba znana in da vemo tudi, da je bil predlog poslanca Deržiča lc iz kapric demokratskih poslancev odklodnjen in to iz tega kapricnega razloga, ker jili ni, po njih trditvi, predno je nastopil v narodni skupščini, informiral in zaprosil za podporo pri glasovanju za nujnost svojega predloga, kar bi bili morali storiti zaradi stvari same tudi ne da bi jih poslanec Deržič za to prosil.
V	21. številki »Našega glasa« piše gospod F. Pirkmaier v članku »Nehvaležnost« o nesložnosti, harmoniji in strogi disciplini organizacije. Vprašamo Vas, gospod, kdo pa je bil drugi kakor nekateri uradniki, ki so zanesli v organizacijo današnje razdore in nezadovoljstvo neuradnikov, ker ste nas vedno in povsod le prezirali in zapostavljali, kakor to še danes dela Vaš kolega Joža Bekš v članku »Premišljujte« v isti številki »N. gl.«, kjer pravi, da morajo »Vse« vsi enako drago plačati in vpraša potem, zakaj bi moralo veljati pravilo, da naj si »vsi« vse enako kupujemo. — Tako gospodje! Vam naj preostaja toliko, da boste lahko posedali po kavarnah in restavracijah, mi pa naj gremo lačni izvrševat težko in naporno službo! Ampak brez. našega dela tudi uradniki ne bi imeli posla! Na tak način ne morete od nas zahtevati, da bomo z Vami složni, v dobri harmoniji in disciplinirani! Da bodete mogoče lažje razumeli našo nezadovoljnost na-pram Vam, navajamo oziroma deloma Ponavljamo razliko na mesečnih prejemkih med slugami, poduradniki in najnižjimi irt najmlajšimi pisarniškimi uradniki v IV. draginjskem razredu ter vsak z ženo in 5 otroci: Sluge dobivajo plače 81 Din, maksimirane draginj-ske doklade 700 Din, skupaj 781 Din; poduradniki imajo plače 120 Din, maksimirane drag. doklade 800 Din, skupaj 920 Din; najnižji in najtnlajši pisarniški uradniki vlečejo plače 150 Din, osebne doklade za 31 dni po 22 Din — 682 Din, rodbinske doklade za ženo in 5 otrok (brez event. komisijskih parti-kular) 930 Din, skupaj 1762 Din. Torej razlika za 981 Din med slugo in najnižjim pisarniškim uradnikom in za 842 Din med poduradnikom in najnižjim pisarniškim uradnikom. Ce so že pri najrevnejših uradnikih in neuradnikih take horendne razlike, kaj je šele pri višjih
uradnikih. Zamislite se gospodje v naš položaj za mesec časa in povejte nam po preteku tega časa, kaj da s« lahko mi »vse« kupimo, ki imamo še manj kakor za polovico plače vašega najnižjega in najmlajšega kolega, če
vi	ne morete živeti s prejemki, ki jih dobite, potem nam ne boste očitali, da smo hujskači in nezadovoljneži. — Da ne bodo v bodoče naši shodi smešni in jalovi ter drugi in tretji govornik moderna karikatura staroklasičnih Demo-stenov, vas prosimo, da napravite svojo dolžnost in upeljete v vsakem uradu po zakonu predpisano strokovno šolo in nas v naši stroki zadostno izšolate, da nam bode ta strokovna izobrazba pomagala do izgovora na naših shodih, in da ne bomo ne mi in ne vi blamirani od javnosti, ki nas ne bo več smatrala vse za enako netaktne in nekulturne imper-tinentneže. — Kako se pa strinja nazi-ranje gospoda Joža Bekša z današnjim demokratičnim naprednjaštvom, ki pravi, da je nesmiselnost, da danes 100 najnižjih lehko preglasuje 50 ali celo 99 akademikov in da je tudi nesmisel, ako kriči bivši delavec z dvema razredoma ali bivši falirani tretješolec, da ima njegova beseda isto tehtnost kakor beseda doktorja juriš ali mcdicinae doetoris, da je obeh »želodec« enak, žena iste vrste, otroci čisto enaki itd. Ce se v naši demokratični državi najde še kakšen gospod, da je istega nazira-nja kakor gospod Bekš, potem mu moramo reči, da je birokrat in nazadnjak, ne pa demokrat in naprednjak, kakor to vi vselej in ob vsaki priliki povdar-jate, ker tako so mislili in delali v starem in srednjem veku grofi in baront, ko je veljal eden njih glas za tisoče revnih, ali pa da niso imeli niti pravice do glasovanja. Ne zahtevamo plač enakih vašim, ker je to samo po sebi umevno, da mora biti nameščenec z višjo izobrazbo bolje plačan kakor pa bivši delavec z dvema razredoma, ali bivši faliran tretješolec. Toda draginj-ske doklade naj bodo enake za vse, katere naj dobijo vsi družinski člani, ki jim po zakonu pripadajo, ne pa tako kakor sedaj, da dobi uradnik za vsakega otroka po 5 Din dnevno, pa če jili ima 10, medtem ko dobe neuradniki samo za enega ali k večjemu za dva. To pa iz tega razloga, ker imajo vsi družinski udje enake življenjske potrebe. Gospodu Bekšu pa povemo, da so ir, nekdanjih nemških »beamtarjev« nastali po večini današnji uradniki, ki ne morejo prenašati tega, da se sedaj tudi mi neuradniki štejemo k ljudem in nam vsled tega ni potreba lezti pred njimi v prah kakor v Avstriji. — Da hočemo ostati še nadalje anonimneži, je vzrok ta, da se nočemo znajti kar čez noč na »novem službenem kraju«.
(Leskovec v Halozah.) — Pod tem naslovom prinaša v Kmetijskem listu z dne 1. junija t. I. nek samostojni »ha-ložanski viničar«, ali bolje pravilno »z viničarskim imenom odeti samostojni kmet« dopis o sestanku SOV, ki sem ga imel podpisani dne 21. maja v tem kraju. Ker pa sem že parkrat povdar-jal ljubezen SKS do viničarjev in mi je celo pod častjo podrobno pečati! se z resnicami, ki jih vzgaja Kmetijski list (kot gnezdo za kukavičin zarod), bi le prosil gospode okrog SKSarskega kraljestva. da mi dovolijo kratko pojasnilo — o žitu za 10 milijonov iz Banata.
Stvar je namreč sledeča: Ko bi jaz imel toliko kredita pri g. dr. Žerjavu in JDSarskih bankah, -— kot ga ima SKS, bi si prav gotovo upal nabaviti vsaj za tiste viničarje, ki jih vaši tovariši, vinogradniki, plačujejo še danes po 40 v. in po I K, užitnega žita, ne pa plesnive koruze, kot ste jo svojčas prodajali vi z volilno reklamo, za kar vas še danes marsikateri opeharjeni viničar preklinja. Vem, da vas je strah, gospodje SKS pred menoj. Kajti maslo se vam pocedi takoj po glavi, ko pridete ž njo na solnce. — Konrad Žnuderl.
Tedenske novice.
Svinčena afera, ki ie pahniki ».kitrovce« v obupno situacijo, le ni tako nedolžna, kakor so mnogi zatrjevali. Izjave g. Kamena-roviča so katastrofalne. Podajajo nam žalostno sliko o delovanju prvih voditeljev de-niokratske stranke in to na takem polju, ki je v tesni zvezi z našim naeijonalnlm v prašanjem. — Ako so vsi ti očitki resnični, poleni naj gospodje »Jutrovci« kar prostovoljno izginejo, ker sicer bo :: njimi obračunalo
ono ljudstvo, nad katerim so zagiešlli te grozovite nacijonalne grehe. Ta nacijcnalen Škandal ne sme ostati nekaznovan, akorav-no imajo gospodje regiment \Vranglnvcev in kopo plačenih jugofasistov na razpolago, ki si jih na ta način lahko vzdržujejo. Pred vsem pa bo ljudstvo tirjalo one milijone, za katere je bil oropan propagandni fond za Koroško — miza j! Tu ne bo pomagal nikak državni pravdnik.
Koroški svinec strnili! -- Mi smo to afero opazovali popolnoma nevtralno ter registrirali le vesti, ki so jih prinesli drugi Isti. Ker pa postaja zadeva vedno hujša, ker padajo od strani g- Kamenarovtča na vodilne tnladoliberalce očitki, in jih do sedaj nihče ni spodbil, ker se dolži dr Žerjava, da je on naročal, kako naj J DS luzpolngu z nagrabljenim denarjem iz svinčenih kupčij
—	z onimi milijoni, se pridružujemo javnemu mnenju tudi mi in zahtevamo v interesu javne morale, da se stvar pojasni in razčisti. Zasledovali bomo celo afero in podajali somišljenikom pojasnila.
■ J utr o- ustanovljeno iz koroškega svinca? — Tako se govori in zatrjuje, tako čivkajo vrabci na strehah! — Na ta način je lahko ustvarjati liste.
»Batine!« Gospode okrog »Delavskega lista« si dovoljujemo vprašati, iz katerega fonda je bil ustanovljen njihov list.
Ali je tudii okoli vas smrad koroškega svinca? — Odgovorite in dokažite: nasprotno!
Dr. Ravnihar odložil podpredsedniško mesto pri JDS. — Zakai? Kdo nam na to odgovori? — Zaradi afere koroškega svinca! Mož je res poštenjak. Čislali smo ga že doslej, odslej pa klobuk z glave!
Demokratska stranka poka' Razkol je tu! Zakaj? Ali zato, ker njeni pristaši odobravajo delovanje »Jutrovcev«? Ne! — žati ker »Jutrovcem« in dr. Žerjavu več ne zaupajo. Zato jim obračajo hrbet in hite iz njihove družbe.
Dr. Žerjav, deniisijoniral in vlada detui-sijo sprejme! — Tako poročajo listi. — Saj ji pa tudi nič drugega ne preostaja pri taki atmosferi! (Opomba ured.).
Kako bomo volili pri prihodnjih občinskih volitvah v Ljubljani? — Tako nas vprašujejo naši ljudje dan na dan, nam dajejo nasvete in stavijo predloge, ki pa imajo v največ slučajih obliko ultimata. Refren vsega tega ie brezpogojna zahteva združitve vseh strank sedanje večine ljubljanskega občinskega sveta v eno gospodarske stranko proti »Jutrovcem«. — To ni nič novega in prav rnič čudnega. Ljudje v te demokratske jutrovce pač nimajo niti trohice zaupanja več in ga tudi imeti ne morejo. Lahko bi se zgodilo, da lepega dne Ljubljančani niti magistrata ne bi imeli več. Tu klika bi kmalu tudi tam napravila kako podjetje, ki nese, ali pa bi neko jutro pred glavnimi vrati sta! kak čifut in Ljubljančanom kazal svoje gospod-stvo. — Da združili se bomo brezpogojno, ker te klike mora biti konec.
Wranglova država v državi. — Beograjska vlada dementira, da bi imel Wran-gel kako suverenost in celo izjavlja, da bi takoj nastopila proti njemu, ako bi se pokazal kak njegov nastop, ki bi imel drugačen značaj, kakor bi moral biti nastop begunca, ki uživa našo gostoljubnost. Dovolimo si vprašanje na naše merodajne kroge, če jim je znano, da general VVrangel in-spicira svoje čete na našem ozemlju in našim državljanom — kakor čujemo — celo deli svoja — VVranglova — odlikovanja? Kaj se to pravi? Ali ni to značaj suverenosti generala VVrangla? Zahtevamo, da sc tu takoj napravi red — ako ne z lepa pa z grda.
Ven z VFranglovci, mi imamo svojo izkušeno obmejno stražo, pritepencev ne potrebujemo, da bi nas mučili in pobijali ter odjedali našim ljudem že davno prislu-ženi zaslužek! V noči na 1. t. m. je ugra-
bila obmejna straža na Plaču več tihotapcev, med njimi tudi polirja Keršlerja iz Zagreba in njegovo ženo. Ne ve se, če sta se bavila s tihotapstvom ali ne, gotovo je le to, da sta se vračala brez potnih listov iz Grad-J-a-■ Keršlcr, ki je imel kilo, ni mogel hitro hoditi, zato so ga graničarji suvali neusmi-lieno s puškinimi kopiti Ko pa je padel in ni mogel več vstati, ga je vlekel Wranglovec po tleh nekaj ur do Sv. Kungote. Nesrečne/ je bljuval že blato, vkljub temu je kungoški zdravnik (!) izjavil, da ni to nič nevarnega. Zato so ga vlekli še naprej v Maribor, kjer je na sredi ceste na vozu pred okrajnim glavarstvom brez vsake pomoči — umrl, medtem ko so na glavarstvu na dolgo in široko zasliševali njegovo ženo. da zadoste do pičice birokratskim nagonom.
Slovenski demokrati in slovenski Vele-nemci v objemu. Kar vedno trdimo, kaže zopet jasno nedeljska številka »Cillier Zeitung« s svojim poročilom o razkritjih g. Kamena-roviča pod naslovom: Aiera v Ljubljani. Ker je notica zelo karakteristična glede tega, kako se pisec trudi, da ne bi nič povedal, jo priobčujemo v prevodu: »Na obenem zboru akcijonarjev Jadranske banke v Ljubljani je izrekel generalni ravnatelj g. Kamenaiovič težke očitke proti prejšnjemu bančnemu vodji vsled česar je kompromitiran tudi neki strankin vodja, ki zavzema v političnem življenju naše države precejšnje mesto. Ljubljanska »Jugoslavija«, »Slovenec« in v naše začudenje tudi »Slovenski Narod« so objavili besedilo iz govora poročajočega finančnika, s čimur so si po poročilih iz Ljubljane, nakopali omenjeni listi tiskovne tožbe. Ker se ne moremo uveriti o resničnosti tako dalčko-sežnih očitanj, za enkrat ne objavimo posameznosti ter ne navedemo obte/ilnih točk. Čeprav nas zavaja žurnalistična dolžnost k poročanju — vendar jo zanemarimo v teni slučaju, ker je v glavnem ta afera bralcem že gotovo znana iz dnevnikov in, !)er .Ile moremo ugotoviti, koliko resnice ali krivice je na očitkih. Zadeve, kateie brezobzirno razčiščenje ie z ozirom na težo očitkov in z ozirom na javno moralo neob-hodno potrebno, bodo obravnavala redna sodišča. — Kakor hitro sc bo to zgodilo, se tudi mi ne bomo obotavljali posvetiti v bistvo afere.«
Bančni nameščenci dobe nagrade povodom kraljeve poroke. — Udruženje bank in zavarovalnih zavodov v Beogradu je skieniio izplačati svojini uslužbencem poleg junijskih plač še »svatbino« in sicer v višini polovice vseh rednih prejemkov manj K)?,',, od katerih odpade polovica na invalidski fond, polovica pa za »Dom siročadi«. — Državne na-stavljence se pa vabi na dan poroke k slavnostnim predstavam v gledališča — pri običajnih cenah (se li gledališke uprave boie, da bodo verižniki izostali?) •. potem ko se ie za enkrat najbednejšim vseh revežev utrgalo dober del plače. Maksimiranje dravinjskih doklad za uradnišfvo si ie vlada baje prihranila zato, da no imela kai dati svojim uslužbencem kot »svatbino«.
Windischgrdtzovo vilo, ki mu jo je hotel na vsak način usiliti naš pokrajinski namestnik, je kupil sedaj kralj sam. — Vilo Zupan, ki meji na kraljevo posestvo pa je kupila družina Ivan — Mici Hribarjeva (pokr. namestnik L Hribar.)
Od lakote je umrl v Dubrovniku 50 letni Anton Sinobad, vpokojeni ofi :ijal, ki je prejemal zase in za družino K 1.500.-- mesečne pokojnine.  --------
Posebne uniforme je naročilo ministrstvo za promet šoferjem. Ki bedo vozili o priliki kraljeve poroke z državnimi avtomobili. Te uniforme bodo nosili odslej vedno.
Panem et circenscs (Kruha in predstave v cirkusu nam dajte!) je klical pogosto rimski proletarijat in dobil je oboje. Mi prosimo kruha, pa nam ponujajo predstave. — —
SSDU in Delavski list«. Dolgo s,no delavci ugibali, odkod vendar jemlje nova organizacija denar, ko nam ni treb.t plačevati ničesar pa smo vseeno iaiiko člani in pa tudi list zastonj dobivamo. Sedaj ie ugibanja konec. SSDU je tudi demokratska inštilucija in sedaj nam je jasno, da je izviral ta zlati vir iz Markovičevega konta. In v tej organizaciji naj bomo mi, ki pošteno zaslu/itno svoj denar in ki smo polni žuljev? Ne, stokrat ne! Nekaj ste nas ujeli v to past, a sedaj hvala vam gospodje. Spoznanje je prišlo in ne bom lagal, če rečem, da me je sram, da sem taval za vami in nisem poslušal svarilnega glasu pravih socijalistov. Vi ste ovce v volčji koži in zato: sram vas bodi! Delavci, sotrpini, ivo vidite volka, ki preži na vas, na vas bedne proletarce. Vzdramite se in zapodite ga, dokler je še čas. Vsakdo, ki čuti kaj poštenja v sebi, naj zakliče z menoj: Proč od SSDU, demokratske podrepnice. Bivši SSDUjcvec.
Saša slavna carina. Pred tednom dni je poslal slavnostni odbor iz Prage na-odno-soc. stranki v Ljubljani zavojček in v njem 10 spominskih znakov, ki so jih Cehi izdali o priliki svoje 25-letniee. Ti znaki so dospeli v Ljubljano hi še danes leže na kolodvorski carinarnici, ker zahteva slavna carinama fakturo, potrdilo o osiguraniu valute in dev ize in vrag vedi, kaj še vse. Nas jezi le to, da noče carinama razumeti, da so nam brati Cehi te znake poklonili in ne moremo torej zahtevati od njih nikake fakture. Da ne moremo osigurati pri taki malenkosti vahtic
-	je pa še bolj umevno. Gospodje pri carinarnici! Nekoliko več uvidevnosti ne bi škodilo, posebno v današnjih časih ne. — Znaki naj pa romajo nazaj v Prago, da bodo videli bratje Cehi, kako upravo imamo!
Ptičji pomenki. »Jutro« je pričelo v zadnjem času večkrat prinašati »ptičic pomenke«, katere gotovo piše prosluli dr. Nož. Mi imamo pri tem tudi svojo zabavo in menda vsi oni, ki jim demokratska juha prav malo, ali celo nič ne diši. Pa »Jutro« naj bi vendar opustilo »ptičje pomenKe« in jih nadomestilo z »oslovskimi pomenki«. Gradivo zanje lahko črpa iz vsake številke demagoškega »Delavskega lista«.
Cenjene čitatelje opozarjamo na naš prihodnji podlistek »Indijski čudeži« Iz najve-rodostojnejših virov bomo podali naravnost čudežna dejanja indijskih fakirjev. Zastonj si beli celi svet glavo, da bi si razložil čudeže, ki jih.delajo fakirji, toda nikomur se do sedaj še ni posrečilo rešiti le uganke.
Izlet »Bratstva« na Bled. Na bir,kostno nedeljo je priredil tamburaški odsek »Bratstva« izlet na Bled. Ob tej priliki se je vršil zvečer koncert v hotelu ; Lvropa«. Koncertu je prisostvovalo mnogoštevilno občinstvo, ki je burno aklamiralo mladim tamburašem. Tudi tu je br. Mikolič pokazal moč discipline in ljubezni do glazbe. Izlet je vodil predsednik »Bratstva« br. L.-zinc. Mladina naj priredi več takih izletov sebi v korist, našemu ljudstvu v lepo in prijetno zabavo in izpodbudo.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. Otvoritev pokrajinske obrtne razstave se vrši tik pred zaključkom ljubljanskega velesejma. Računati je s tem, da bodo vsi posetniki tega velesejma, tako oni iz inozemstva, kakor iz vseh delov naše države, obiskali tudi mariborsko pokrajinsko razstavo. Obrtniki iz Hrvatske in Srbije, kjer obrt še ni tako razvita kakor pri nas v Sloveniji, si bodo razstavo korporativno ogledali. Le s tem je zajamčen uspeh razstave. Pri tej priliki moramo pokazati, kaj premore naša domača obrt Dokazati moramo, da nismo več odvisni od Avstrije, niti od ostalega inozemstva. Beograjski in drugi trg. in odjemalci se bodo o tej priliki uverili, da si to blago, ki ga naročajo iz inozemstva in za katero plačujejo visoko carino, lahko dobe doma —
pri nas. S tem pa bomo vzbudili tudi več razumevanja za obrtni stan in za razvoj obrti, ki igra v vsakem narodnem gospodarstvu tako važno vlogo. Zato se pa mora vsak obrtnik, ki se tega zaveda in ki mu ie ležeče na tem. da se naša obrt razvije in (bitni stan dvigne na ono mesto, ki mu pristoja, zanesljivo vdele/iti fe razstave. Uspeli pa ie odvisen predvsem od skupnega dela vsen panog obrti. Le samo. če bodo vse panoge zastopane v častnem številu in o tem ni dvoma — si bomo priborili upoštevanje. Zalo: vsi obrtniki na plan! - Prijavnice za »Pokrajinsko obrtno razstavo« so sc razposlale vsem obrtnikom, industrijaleem ild. ter se morajo najkasneje do 1. junija izpopolnjene vrniti odboru. Vsi oni, ki slučajno še niso sprejeli prijavnic, sc naprošajo, da nemudoma javijo svoj naslov odboru > Pokrajinske obrtne razstave« v Mariboru, Aleksandrova cesta. 22. V'sr obrtnike ponovno opozarjamo, da ie razstavni odbor /nični najemnino za prostore od 50 na 25 dinarjev za kvadratni meter, da s tem ci: ogoči v sakemu obrtniku udeležbo pri razstavi Pozivamo vse obrtnike, da se odzovejo povabilu odbora in se razstave, ki je za razvoj in procvit obrti neizmerne važnosti, zanesljivo udeleže.
Iz stranke.
Občni zbor kraj. org. za koiizcjski okraj v Ljubljani se je vršil v torek .VI. maja t. 1. Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči novi odbor: Predsednik tov. losip Ambrožič, podpredsednik Oroslav Ilešič, tajnik Rndoll Podpor, blagajnik Fran Salehar, odborniki: Ivan Klepec, Rudolf Juvan, Hilurij Lavrenčič in Ferdo Podbevšck. Za pregledovalce računov sta bila izvoljena I.. Fratina in Leskovec. Novi odbor iskreno pozdravljamo in ga vabimo k vstrajnemu delu.
Narodno - soc. stranka ie bila zastopana pri poročnih svečanostih našega kralja po narodnem poslancu tov. Antonu Brand-nerju, ki je ponesel naše čestitke mlademu kralju in njegovi visoki nevesti.
Krajevna organizacija NSS za Kolizcj-ski okraj priredi v soboto, dne 10. junija ob s. uri zvečer v gostilni pri »Uaičiču«, Dunajska cesta, članski sestanek. Tovariši! Udeležite se ga polnoštevilno in pripeljite s seboj somišljenikov. Ako se povrnejo naši delegati v tem času iz Prage, bo tudi ta točka na dnevnem redu. — Odbor.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Glavni in odgovorni urednik: Vladimir Kravos, uradnik, Ljubljana.
Kdor hote imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino ie na domačo tvrdko J-2..
Tone Malgaj
pleskar in ličar Ljubljana, kolodvorska ulica štev. 6. IVANA ZORKO, UUBL3ANA
Sv. Jakoba nabrežje 23
kupuje in prodaja
vsakovrstno starino
Zaloga čevljev
i lastnega izdelka
BUH ROGLU Umiki lesti 19.
komisijska zaloga pri Betki Lešnik. Gosposka ulica H.
J
s
B B B B
La ra	Delniška glavnica :		Rezervni zakladi:
a	K 20.000.000--	•i^IO w diSSCo 6 S ICO Bil 0 * n o. OOiilCo	K 6,500.000 —
a a	PODRUŽNICE:	LJUBLJANA. Šelenbursova ulica štev. 1.	Telefoni št. 146, 458
£| Ilovo mesto, Rakek,
B
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavke:eskomptna g
lilllll
Jadranska banka Beograd
Delniška stavnica: Din 30,000.000 — Rezerva:	...	Din	15,000.000-—
.Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Drvrfružnice‘	DelnISka	glavnica: Din 30,000.000 —
ruuiuAiiivs..	Rezerva	.... Din 15000000____
Celje. Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor,
Metkovlč, Sarajevo, Split. Šibenik,	Zagreb.	Naslov	za brzojave: JADRANSKA.
Rfiliirani zavod: FRANK SAKSER STRTE BRNU, 8Z Cortland Street, Hew-York City.
Illllillllllllllllllllllllllllllllllllillllil