OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIIL—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), OCTOBER 30, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER^2
NOVI GROBOVI
jacob potochnik
Po dolgi in mučni bolezni je preminil na svojem domu Jacob Potochnik, star 62 let. Stanoval je na 19651 Ormiston Ave., kamor se je družina preselila iz 389 E. 161 St. Doma je bil iz vasi Ponikve na Spodnjem štajerskem. Tukaj je bival 37 let in je bil član društva Vodnikov venec, št. 147 SNPJ.
Tu zapušča soprogo Vero, rojeno Kranz, preje Nagode, doma iz vasi Loka pri Zidanem mestu na Štajerskem, sina Peter Nagode in .več sorodnikov. Pogreb se vrši danes popoldne ob 1. uri/ iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., na
Lakeview pokopališče.
*
louis hoeglek
Po daljšem bolehanju je preminil v Glenville bolnišnici Louis Hoegler (Hegler), star 61 let, stanujoč na 1026 E. 141 St. Delal je pri Fisher Body Co.
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Sterbenz, sinova Edward in Elmer, brata John in Joseph, sestro Mrs. Josephine Centa in več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Josipa na E. 144 St. in St. Clair Ave., ob 9.30 uri in
nato na pokopališče Calvary.
*
Mary bauman
v petek zjutraj je umrla po dolgi bolezni raku Mrs. Mary Bauman, rojena Ravnik;, stara 65 let, bivajoča v Pittsburghu, Pa. Doma je bila iz Javornika na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 44 leti. Vsa leta bivanja v Ameriki se je nahajala v Pittsburghu, Pa. Bila je članica S2Z.
V Pittsburghu zapušča soproga Adolfa, tri sinove in pet hčera, vsi poročeni, v Clevelandu sestro Mrs. Matilda Smerdel, 15614 School Ave.,'v Los Ange-lesu, Cal., sestro Annie in brata Johna v Cicero, 111. Pogreb se je vršil danes zjutraj pt 9. uri na ■ pokopališče v Pittsburghu, Pa.
Nesposobnost in korupcija pri filipinski vladi ožigosana
WASHINGTON, 28. oktobra—Državni oddelek je danes obelodanil poročilo posebne ameriške misije o stanju na Filipinskih otokih, v katerem je rečemo, da je filipinska vlada tako prežeta z nesposobnostjo in korupcijo, da mladi republiki preti komunistična vstaja, ako se položaj hitro ne izboljša.
Slavna slika Rembrandta v Clevelandu
Clevelandski umetnostni muzej je kupil sliko slavnega ho-landskega slikarja Rembrandta, "Portret mladega študenta." Cena ni bila naznanjena. Slika je bila kupljena od opernega gledališča Metropolitan, kateremu je bila darovana iz zapuščine newyorškega kapitalista Otona Kahna, ki jo je nabavil 1. 1910 od carskega muzeja v v St. Pe-tersburgu (Leningradu).
Muzej 4ma na razstavi tri Rembrandtove slike, ampak vse so mu bile danes le na posodo. To je torej prva slika slavnega holandskega mojstra, ki bo mu-zejeva last.
Na obisku
Občeznana Mrs. Antoinette" Simčič, ki se je s svojim sopro gom Johnom pred par leti preselila iz Clevelanda v Florido, se Jiahaja na obisku v Clevelandu, kjer ostane nekaj tednov. Za časa svojega obiska se nahaja pri svoji sestri Mrs. Frank Žagar na E. 74 St. Dobrodošla!
Poročilo, katerega je sestavila misija, kateri je načeloval bivši podtajnik zakladnišRega oddelka Daniel W. Bell, poudarja, da se bo edinole s takojšnjimi reformami mogla rešiti mlada, s strani Zedinjenih držav negovana demokracija pred totalitar-stvom.
Posojilo obljubljeno, ako se podvzamejo reforme
V	poročilu je brez ovinkov povedano', da se je filipinska vlada, kateri stoji ha čelu predsednik Elpidio Quirino, izkazala za nesposobno pri reševanju povojnih problemov, in da sta nesposobnost in korupcijo pri vladnih poslih splošno razširjena.
Edina svetla točka poročila je obljuba, da bodo Zedinjene države podprle gospodarstvo otočja s posojilom v znesku $250,000,000, ako se bodo pod-vzele reforme, ki bi se izvršile pod strogim ameriškim nadzorstvom.
Toda predsednik Truman je v pismu, ki ga je poslal predsedniku Quirinu, poudaril, da ne bo podal tozadevno nobenega priporočila knogresu, dokler ne bo dosežen določen sporazum glede reform.
poročilo slika obstoj presenetljivo gnilih razmer
Poročilo o stanju filipinske ekonomije podaja presenetljivo sliko razkrajajoče finančne situacije, brezposelnosti, razočaranja, inflacije, bede in grafta, ki se vrši z vednostjo kabinetnih članov. Udarja tudi po črnem trgu, kopičenju zlata od bogatih slojev in begu filipinskega kapitala v tujezemstvo.
Za preiskavo filipinskega gospodarstva je vprašal predsednik Quirino sam prošlega februarja, ampak brez dvoma ni pričakoval, da bo poročilo tako ostro.
V	pismu, ki je bilo poslano Quirinu, je predsednik Truman izjavil, da mu poročilo misije pošilja "v natančno taki obliki, v kakršni mu je bilo predloženo 9. oktobra."
Invazija Tibeta vznemirja Indija
NEW DELHI, Indija—Kakor poročajo verodostojni viri, je indijski premier Nehru zelo vznemirjen nad poročili, da so kitajski komunisti pričeli pohod v Tibet. Nehru je imel o položaju dolg pogovor z uradniki zunanjega ministrstva, nakar je izjavil, da ne bo podana nikaka izjava, dokler se tozadevno ne prejme poročila od ambasadorja v Penkigu.
Ta izjava se tolmači kot izraz nezadovoljstva, ako se je invazija Tibeta dejansko podvzela.
Nehru, ki je v preteklosti več ali manj skušal nastopati v vlogi posredovalca med komunistično Kitajsko in Združenimi narodi, čuti, da ga je pekinška vlada že drugič v kratkem času pustila na cedilu.
Prvič se je to zgodilo, ko je Nehru sporočil vladi v Wash-ingtonu, da bodo kitajski komunisti nasilno reagirali, ako bodo čete Združenih narodov prestopile 38. preenico ha Koreji.
Okupacija Tibeta bi pomenila, da bi komunistična Kitajska razširila svojo oblast do sever-no-zapadne meje Jndije.
Žalostna vest
Mr. John Grze iz 21451 Nau-mann Ave., Euclid, Ohio, je prejel iz stare dombvine žalostno vest, da je umrl 7. oktobra njegov ljubljeni oče John Grze. Bival je v vasi Mali log, pošta Loški potok, kamor se je po večletnem bivanju v Clevelandu vrnil leta 1921. Pokojni je bolehal pet let, odkar ga je zadel mrtvo-ud in mučila ga je naduha. V stari domovini zapušča soprogo Johano, sinova Rudolf in Joseph ter hčer Angelo in sestro Mary Debeljak, tukaj v Clevelandu pa sina Johna in hčer Mrs. Annie Meyers ter brata Antona Grza na 20930 Naumann Ave. Bodi mu lahka domača zemlja, preostalim pa naše sožalje!
Delavci in otroci bodo imeli prednost pri delitvi živil po naredbi Jugoslavje
BEOGRAD, 26. okt.—(M. S. Handler v "New York Timesu") —Vlada je danes objavila navodila za izvajanje dekreta, s katerim se je končalo prednostno stanje komunističnih in državnih funkcionarjev pri nabavah živil. Iz teh navodil je razvidno, da bodo v bodoče pri delitvi živil imeli prednost edinole delavci v težkih industrijah in otroci.
Te stroge regulacije bolje predočajo živilski položaj, v katerem se bo nahajala Jugoslavija tekom prihodnje zime, kakor bi jih mogle katere koli številke. Iz njih je razvidno, da vlada ne veruje, da ima na rokah dovolj živeža za zadostno prehrano vsega ljudstva.
Iz teh regulacij je razvidno, da stoje Jugoslovani pred težko zimo, obenem pa, da vlada pod-vzema skrajno energične kora-
DANDANES JE TEŽJE POSTATI MILIJONAR, MENI BERNARD BARUCH
PROVIDENCE, R. L—Znani finančnik Bernard Bariich, ki je te dni spolnil 80. leto, je ob tej priliki rekel, da v Ameriki tudi dandanes ni nemogoče postati milijonar, da pa je težje kot je bilo nekoč.
Baruch je "naredil" prvi milijon, ko je bil 29 let star. V razgovoru je novinarjem rekel:
"Mislim, da mora človek danes posedati večje zmožnosti, ako hoče obogateti. In če država ne bo nehala s kontrolam, nad posameznikom, bo v bodočnosti še težje.
"Ampak ne pozabite, da se novi milijonarji še vedno porajajo. Prilike za onega, ki jil. zna izrabiti, še vedno obstojajo. Nekdo lahko postane novi Al Jolson, velik slikar ali velik zdravnik. Jaz kaj takega nisem bil sposoben.
"Poglavitno je to, da se človek odloči, kaj prav za prav hoče. Ako hočete narediti denar, potem se morate posvetiti denarju. Ni pa mogoče uspeti v čem drugem in obenem narediti denar."
Vojno na Koreji se skuša zaključiti pred nastopom zime
SEOUL, Koreja, 30. okt. — Sile združenih narodov so pod-vzele v6lik napor, da bi čim hitreje zaključile vcvirjo na Koreji in preprečile dolgo gerilsko borbo v zimskem vremenu.
Toda poročila s fronte Soglašajo v tem, da se komunistični odpor jači.	,
Severni Korejci vodijo trdovratno umikalno borbo in vršijo napade za hrbtom sil Združenih narodov, v očividnem naporu, da bi zavrli njih napredovanje in pridobili na času.
Južni Korejci prisiljeni k nerednemu umiku
Šesta južno-korejska divizija, ki je v borbi s komunisti izgubila eno tretjino svojih mož, se je danes v severno-zapadni Koreji v neredu umaknila.
Nato so prihiteli na pomoč ameriški tanki in topništvo, da pomagajo ustavini sovražno silo, broječo kakih 10,000 mož, med katerimi je baje tudi nekaj kitajskih komunistov.
Ta prvi znatnejši poraz sil Združenih narodov v teku zadnjih par tednov se je primeril pri Onjongu na desnem krilu ameriške kolone, ki se nahaja 35 milj od mandžurske meje.
Nadaljnja živila iz Zedinjenih držav za Jugoslavijo
WASHINGTON, 27. okt.—Po naznanilu poljedelskega oddelka bo Titova vlada v kratkem dobila priliko, da kupi nadaljnje odvišne zaloge hrane, ki jih je vlada kupila od farmerjev in se nahajajo v skladiščih na podlagi programa . za stabiliziranje cen.
Vsa ta hrana bo prodana Jugoslaviji po izredno znižanih cenah, ki ni na razpolago nobenemu. privatnemu kupcu.
Prva pošiljka hrane iz Amerike, katero je nabavila Jugoslavija, vsebuje 4 milijonov funtov fižola, 10 milijonov funtov posušenih jajec in dva milijona funtov konserviranega mehi-kanskega govejega mesa z omako.
Vsa živila prodana po skrajno znižanih cenah
Cena, katero je plačala Jugoslavija, ni bila objavljena, da pa niti približno ne odgovarja aktualni vrednosti, je razvidno iz poročila, da je ameriška vlada v živila, ki se pošiljajo v Jugoslavijo, investirala 17 milijonov dolarjev, dočim je državni tajnik Dean Acheson naznanil, da bo Jugoslavija za živila plačala z dvamilijonskim kreditom, ki ga ima pri Importno-eksportni banki in k temu dodala še nekaj svojih dolarjev.
Samo za fižol in jajca, ki se nahajajo v prvi pošiljki za Jugoslavijo, je ameriška vlada plačala 13 milijonov dolarjev in pol.
Goveje meso, katerega je ameriška vlada kupila od Mehike na temelju ameriško-mehi-kanskega dogovora za pobijanje živinske bolezni na parkljih in gobcih, je stalo $390,000. Meso ni okuženo, ampak po zakonu, ki ščiti ameriške živinorejce, tq meso ne more biti prodajano v tej deželi.
Seja kluba "Ljubljana"
Jutri, v torek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja kluba "Ljubljana" v navadnih prostorih AJC na Recher Ave. Po seji se bo vršila prijetna domača zabava, kakor je že bilo poročano zadnji teden. Članstvo je vabljeno na obilno udeležbo.
ke, ki so potrebni, da bo kos položaju.
Dočim bodo industrijski de lavci imeli prednost, pa navodi la poudarjajo, da se v mestih in trgih ne bo delil nikak živež, dokler ne bodo preskrbljene ustanove za otroško blagostanje, zavodi, ki kolektivno pre-hranjajo otroke, bolnišnice in sanatoriji.
Navodila dalje določajo, da bodo otroci v mestih in trgih imeli najvišjo prednost pri delitvah masti, mesa, kakava, ri-že, sladkornih proizvodov, krompirja in sličnih živil.
Bolnišnice in sanatoriji bodo imeli tudi najvišjo prednost pri razpolaganju z mlekom. Na drugem mestu bodo otroci, na tretjem pa delavci, ki potrebujejo mleko za preprečenje indu atrijskega zastrupljenja.
Požar v sirotišnici
V soboto je nastal ogenj v sirotišnici, ki jo vzdržujejo clevelandski metodisti v predmestju Berea, v katerem so dobili poškodbe dva ognjegasca in ena od žensk, ki je v zavodu zaposlena, toda 24 otrok v starosti od dveh do enajst let, ki so se nahajali v zavodu, je ušlo vsaki poškodbi. Ognjegasci so . se borili skozi več ur, predno so požar spravili pod kontrolo. Škoda znaša okrog $ll6,000.
Župan Burke ponudil delavcem 5% poviška
župan Thomas A. Burke je naznanil, da je mestna vlada pripravljena okrog 10,000 mestnim delavcem zvišati pla'ce za 5%, kar bi predstavljalo okrog milijon in pol več izdatkov za mestno vlado. Če bodo delavci, ki so večinoma člani raznih AFL unij, ponudbo sprejeli, še ni znano.
Tito zagotovil Jugoslovane, da ni Amerika stavila nobenih pogojev za pomoč v živilih
BEOGRAD, 29. oktobra—Maršal Tito je nocoj zagotovil ljudstvo Jugoslavije, da niso Zedinjene države v zvezi z obljubljeno pomočjo v živilih, da se prepreči lakota v deželi, stavile na Jugoslavijo nikakih pogojev.
To zagotovilo je podal Tito v 45 minutah trajajočem govoru,
katerega je imel na zaključni seji kongresa Anti-fašističnih žena v Zagrebu. V svojem govoru je Tito poročal o razgovorih jugoslovanske vlade s predstavniki Zednijenih držav in med ostalim rekel:
"Dobili bomo od Amerike vse,
kar potrebujemo—pšenico in sladkor in vsakovrstno drugo blago, da bomo v stanju prehra-niti celotna okrožja, ki vsled suše ne bodo imela svojih pridelkov.
Kominfornia pripravljala napad na Jugoslavijo
V zaključku svojega govora je Tito obtožil od sovjetske vlade vodene kominformske države, da 80 pripravljale napad na Jugoslavijo, o katerem pa so se premislile, ker so odkrile, da bi napad ne našfel podpore med ljudstvi Jugoslavije.
Tito je med ostalim dal priznanje za pomoč, katero je Jugoslavija dobila od Amerike po zaključki.'^ T/e^Qvne. vojne. Rekel je, da je prejela živež, stroje in drugo blago v vrednosti $430,000,000 od sedaj ne več obstoječe UNRRA, in dostavil, da so Zedinjene države v temu največ prispevale.
Jugoslovanski ministrski predsednik pa je poudaril, da je bila Jugoslavija vsled svojega doprinosa v borbi za zavezniško stvar do dotične pomoči popolnoma upravičena.
Francozi nasprotni oboroženju Nemčije
PARIZ. — Francoski parlament je odobril stališče vlade, ki se je izjavila celo proti omenjenemu oboroženju Nemčije, dokler se ne izvrši program za združeno obrambo ostale zapad-ne Evrope.
Glasovanje v parlamentu je izpadlo 343 proti 225.
Parlament je s 349 glasovi proti 235 zavrnil ameriški predlog, v smislu katerega bi se no vo organizirane nemške divizije priklopile ostalim silam, ki so podpisale Atlantski obrambni pakt.
Amerika bo ignorirala sovjetski protest
WASHINGTON.—Uradni viri poročajo, da bo državni oddelek ignoriral protest sovjetske vlade, v llaterem je bilo rečeno, da Rusijji "ne bo trpela" oborože-nja Zapadne Nemčije.
Slični protesti so bili naslovljeni tudi na Veliko Britanijo in Francijo.
Švedski kralj umrl v starosti 92 let
STOCKHOLM, Švedska, 29. okt. — Danes je umrl švedski kralj Gustaf V., ki je dočaka! visoko starost 92 let in vlada! deželi skozi 43 let, ki je vso to dobo preživela v miru.
S smrtjo kralja Gustafa je postal kralj njegov sin, prestolonaslednik Gustaf Adolf, ki je 67 let star, štiri leta stari pravnuk pokojnega kralja, Carl Gustaf, pa je postal novi prestolonaslednik.
Novi kralj bo formalno zaprisežen jutri ob dveh popoldne. Pokojni kralj Gustaf je sam odpravil starodavno ceremonijo kronanja in jo nadomestil, s preprosto državna, funkcijo.
Nepismeni ne bodo mogli voliti, je odločila sodnija
COLUMBUS, O., 28. okt.— Najvišje ohijsko sodišče je danes soglasno odločilo, da državljani, ki ne znajo čitati, ne bodo v stanju voliti 7. novembra, ko se bo prvič v zgodovini države rabila glasovnica nove vrste, na kateri kandidati ene stranke ne ttodo v skupni koloni, temveč bodo razvrščeni po uradih, za katere kandidirajo, neglede na stranko.
Državni tajnik Charles Sweeney je poprej odločil, da bodo nepismenim državljanom smeli pomagati sorodniki ali uradnik v volilni koči pri zaznamovanju glasovnic. To tolmačenje zakona je podal na podlagi določbe, da osebe, ki vsled svojega stanja ne morejo zaznamovati glasovnic, smejo dobiti pri tem pomoč.
Republikanci so tožbo proti temu tolmačenju tirali pred najvišje dodiicfc, ..-i je «.Jaj odločilo, da zakon dela izjemo le za fizično nesposobne osebe, ne pa za take, ki ne znajo čitati in pisati.
Glasovnico, ki je bila rabljena poprej, je lahko zaznamoval tudi nepismen človek, ker je bil vrhu v^ake kolone, v kateri so bila natisnjena imena gotove stranke, znak dotične stranke, in volilec je samo napravil križ v kolobarju pod znakom, pa je volil "za vse kandidate dotične stranke. Petelin je predstavljal demokratsko, orel pa republikansko stranko.
Poroka
Poročila se bosta v soboto, 4. novembra Miss Catherine Rose Tratnik, hčerka Mr. in Mrs. Mike Tratnik, R. F. D. 3, Char-don, Ohio, in Mr. Joseph Hrisko, sin Mrs. Ann Hrisko, 1540 E. 30 St. Poroka se vrši zjutraj ob 6.30 uri v cerkvi sv. Vida, poročna slavnost pa zvečer v dvorani sv. Andreja na E. 51 St. in Superior Ave. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonu!
Naročajte, širite "Enakopravnost!*'
in čitajte
General Eisenhower izbran za poveljnika s strani držav Severno-atlantskega pakta
WASHINGTON, 28. okt.— Vojaška komisija, ki zastopa zapadno-evropske države, ki so podpisale Severno-atlantski pakt, so se zedinile, da pozove j o generala Dwighta D. Eisenhower ja, da sprejme poveljstvo zapadno-evropskih sil v obrambi proti morebitni agresiji s strani Sovjetske zveze in njenih satelitov.
Omenjena komisija, ki obdr-žava posvetovanja v tem mestu, je sledila priporočilu generala Omarja N. Bradleyja. Dejanska nominacija mora biti napravlje
na s strani predsednika Truma-na, toda ni dvoma, da bo predložil Eisenhowerjevo ime.
General, ki je bil vrhovni poveljnik vseh. zavezniških armad v zapadni Evropi v drugi svetovni vojni, je sedaj predsednik univerze Columbia. V zadnjem času je prijateljem ponovno izjavil, da pričakuje, da mu bo ponujena nova služba, in ■je pripravljen podvzeti vsako nalogo, na katero bi bil pozvan.
Einsenhower je imel danes v tej zvezi daljši pogovor s predsednikom Trumanom.
STRAN 2
--T-
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
_Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
__$8.50 __ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_________________
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece)___
-$10.00 . 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at _Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
30. oktobra 1950
GUBČEVA V ŠKOCIJANU
DAN ZDRUŽENIH NARODOV LETA 1950
Oktobra štiriindvajsetega je poteklo pet let, kar je bil uveljavljen carter organizacje Združenih Narodov. Ta obletnica je bila letos proslavljena z zvonenjem zvonov ob enajsti uri dopoldne, 24. oktobra. Nacijonalni odbor državljanov za dan Združenih narodov je izrazil željo, da se ta dan sliši glas zvonov iz sleherne cerkve, šole, državne ali mestne hiše, da bo svet vedel, da mi v Ameriki podpiramo Z. N. ter prizadevanje te mirovne organizacije, da izvede mandat svetovnih ljudstev, da mora biii mir.
Pred petimi leti je malo ljudi predvidevalo možnost, da si bo morala OZN utirati pot v svetu, razdvojenem v zapadni in vzhodni tabor. Organizacija kaže sledove tega razkola. Navzlic temu nudi dokaze svojih sposobnosti—v juniju letos so se včlanjene države na poziv Varnostnega sveta povečini odzvale z nudenjem znatne pomoči Južni Koreji, ki je bila agresivno napadena.
Dnevna naloga ZN je iskati in najti pota sprave v stoterih različnih zadevah. Vse delovanje stremi za dosego miru potom združene akcije, potom zakonov in reda, potom ljudske dobrobitnosti. Mir potom združene akcije pomeni združenje moči proti vsaki agresiji, predstavlja v bistvu temeljno idejo OZN samo. Tekom zadnjih pet let je bilo na tej podlagi doseženih nekaj velikih uspehov. Varnostni svet ZN je izposloval odpoklic sovjetskih čet iz Irana, dosegel mir v Indoneziji in Grčij4, ustavil prelivanje krvi v Palestini in izravnal spor med Indijo in Pakistanom radi Kašmira ter znatno doprinesel k odpravi berlinske blokade. V Koreji je zbral pod zastavo ZN sile včlanjenih dežel, da zaustavi agresijo.
V zadnjih petih letih je generalna skupščina ZN igrala odločujočo vlogo v izravnan ju mednarodnih sporov. Njeni odloki, akcija in priporočila imajo pozornost v svetu, razčiščujejo spore in izvajajo moralen pritisk na dežele, ki prelomijo principe Združenih narodov.
Mir potom zakonov in reda je drugi smoter in stvarnost Združenih narodov. Samo družba, ki ima red, je lahko v miru. Mednarodni zakoni so nekakšen kompromis med različnimi sistemi in radi tega se počasi razvijajo. Vkljub temu je tozadevni program ZN smatrati za podlago svetovne oblasti zakona in reda, pred katero bodo prinašale dežele svoje medsebojne spore, kakor to delajo danes posamezniki, ki se zatečejo za rešitev sporov na sodišče. (Program se razvija v področju U. N. International Court of Justice v Hague in International Law Commission.)
Program za dobrobit človeka vključuje razne agencije ZN, delujoče na polju zdravstva, pomoči, ekonomije, prehrane, agrikulture, itd. Te agencije imajo svoje sklade in uprave in v njih je včlanjenih od 18 do 91 držav in posestev, Tcakor pač narekujejo potrebe posameznih dežel. So še druge agencije, kot n. pr. Mednarodni sklad za pomoč otrokom, ki deluje po potrebi.
Uprayiteljski svet ZN se briga za postopanje z ljudstvi v takozvanih podrejenih oziroma odvisnih predeljih. Včlanjenim državam daje navodila glede postopanja z odvisnimi ljudstvi, katerim vladajo. Zbira tudi informacije o progresu kakih 185 milijonov ljudi, ki žive v odvisnih predeljih.—Četudi burni dogodki v svetu pogosto zasenčijo delovanje ZN, je vendarle ta mednarodna organizacija postala nujno potrebna ustanova za današnjo svetovno družbo narodov in držav. Prav radi tega Zedinjene države podpirajo ZN in skušajo pomagati ojačati oblast in efek-tivnost te organizacije miru.	. —Common Council
ITALIJANSKA MLADINSKA BRIGADA SE JE VRNILA V RIM
Rim, 29. avg. (Tanjug) — Včeraj so prispeli v Rim člani italijanske mladinske brigade "Giuseppe Tanas", ki so mesec dni prostovoljno delali v zagrebškem študentskem naselju. Italijanski mladinci, večji d e 1 delavci in študenti iz Rima, so izrazili svoje zadovoljstvo, da so lahko delali v Jugoslaviji in hvaležnost za gostoljubje, g ka-
terim so bili tamkaj sprejeti.
Po potovanju po Jugoslaviji
je komandant brigade "Giuseppe Tanas", ki se je vrnila v Italijo kot dvakrat udarna, izjavil, da bodo vsi brigadirji ukrenili vse potrebno, da se italijanska mladina seznani z dejanskim stanjem v novi Jugoslaviji. Mnogo brigadirjev je obljubilo, da bodo napisali za mladinsko glasilo "Scintilla" članke, v katerih bodo opisali svoje vtise iz jugoslovanske stvarnosti.
Bila je že zrela jesen. Gozdovi so se še zadnjič v letu košatili z zlatorumeno in rjavo odejo, ki pa je od dneva do dneva bolj razpadala. Čudovito jasni so bili ti dnevi. Sonce se je dolgo poslavljalo, zato so bili dnevi še vedno nenavadno topli, le jutra so se ohladila, da smo se pod šotori stiskali drug k drugemu.
Potekali so prvi meseci, odkar je bila ustanovljena Gubčeva brigada.
Naše taboiušče je bilo v dolini Radolje, ozke, vijugaste dolinice za Hmeljnikom pri Novem mestu. Po dolinici veselo žubori potoček. Ob njem sta se utaborili kuhinja in komora, medtem ko so se razporedili bataljoni po položenih, proti vrhu ostrejših hribih na obeh straneh potočka. Tu nam je potekalo življenje precej dolgo.'
Z Marušo sva si postavili šotor še na dokaj ravnem terenu, da se nama ponoči ni bilo_ treba kolentati z enega konca do drugega, kar se je nekaterim primerilo. Lahko sva se ponašali z najbolj urejenim šotorom—mis-, lim, da nihče od starih Gubče-vih ne bo oporekal—pa tudi z debelo odejo, ki naju je proti jutru varovala pred mrazom.
Sedeli sva z Marušo v šotoru in prebirali prvo poglavje VKP-b, ki sva ga že ne vem kolikokrat, pa nikdar do kraja predelali, ko je prišlo povelje na zbor.
"O-o-o-o!" je zategnil od bliž njega ognja koroški Joža, "mora biti že nekaj posebnega—ob tem času zbor!"
Tudi medve sva ugibali, kaj bi utegnilo biti,^ ter tekli na zborno mesto.
Ura je bila okrog desetih do poldne in sonce je sililo skozi drevje na tla, z mahom obrasla.
Postavili smo se v obliki pod kve pred komandantom Novlja-nom.
"Tovariši, v akcijo gremo, na belogardistično postojanko i Škocijan," je pričel komandant 2e pri teh prvih besedah nam je šel srh po hrbtih. To je bila naša prva akcija na utrjeno postojanko od formiranja brigade zato ni bilo nič čudnega, če so nas komandantove besede pre vzele.
Prvič na sovražnika za utr jenim zidom. Iz borb na planem smo že imeli nekaj izkušenj, to da zidovje je bilo za nas povsem nov in seveda tudi trd oreh. To da veseli smo bili, da pričnemo tudi z utrjenimi postojankami saj smo vedeli, da se je po italijanski ofenzivi sovražnik zaba-rikadiral v luknje in da ga moramo izbezati iz njih, če ga hočemo streti.
Ni mi treba posebej pripovedovati, da smo se za akcijo kar mrzlično pripravljali. Prostovoljcev bombašev je bilo še preveč. Iz dveh bataljonov se je iz samih prostovoljcev formiral še jurišni oddelek. Vanj sva se javili obe z Marušo.
Komaj smo dočakali odhod brigade. Z Marušo sva se zarekli, da prekosiva fante v akciji.
Našo četo je vodij naš komandir, ki je imel čudno ime Nazdar. Bil je že starejši, resen možak. Odkar smo ga poznali, je nosil usnjen suknjič in usnjene hlače. Govoril je malo, a kar je povedal, je držalo kot pribito. Doma je bil iz trboveljskih revirjev, pred vojno je bil rudar. Težko delo in pomanjkanje sta mu vklesala v liccTtrpek izraz. Radi smo ga imeli in njegova povelja smo vestno izpolnjevali, zato je bila naša četa najboljša v bataljonu.
Dokler smo hodili po gozdu, je bil naš korak glasan. Veselo smo se pomenkovali, zbijali šalo, tu in tam je kdo celo zapel. Mimo naselkov smo korakali molče ; ko pa smo se vse bolj približevali postojankam, nam je tudi korak postajal vse opreznejši.
Zmračilo se je. V vrsti smo napravili večji razmah. Prišlo je povelje: "Stroga tišina!" Kje vse smo hodili, se ne spominjam več. Napravila se je tudi gosta tema, da smo morali neprestano paziti na zvezo, ki je nismo smeli pretrgati. Le tega se še spominjam s pohoda, da smo v črni temi plezali v tako strm hrib, da smo drčali nazaj, in slaba bi nam bila predla, če ne bi bil hrib obraščen z grmičjem in drevjem.
V	nekem gozdiču smo se ustavili. Bili smo čisto blizu postojanke. Ker še ni napočil čas napada, smo morali čakati. Posedli in polegli smo po tleh. Nekateri so zaspali, tu pa tam je kdo celo zasmrčal, da ga je budni sosed stresel in opozoril, naj bolj tiho spi.
Drugi bataljon se je kmalu odcepil od nas in pričel obkrože-vati postojanko. Del tega bataljona je odšel tudi v zasede. Potem se zbral jurišni oddelek in krenil. Šli smo hitro, kratki počitek nam je dobro del. Po nebu je že jadrala luna, da je bilo svetlo kot podnevi.
Na parobku gozda smo se za hip ustavili, pred nami je bil Škocijan.
Naprej! Čez travnike, od drevesa do drevesa, ob ogradah smo se smukali druga z drugim. Vodil nas je komandant bataljona Stane.
Prišli smo neslišno mimo prvih hiš v trg. Ura je nekje zate glo bila 11. bili smo razdraženo napeti. Zdaj, zdaj se bo začelo. Čakali smo znaka z druge strani od onega bataljona, ki je ob kroževal Škocijan.
Zaskovikala je sova. To je bil znak za začetek. Bombaši so šli najprej. V noč je butnil nizek, močan, votlo doneč glas "Sto-o o-j!" Zadržali smo dih.
V	tistem hipu so se začuli po ki pištol in tek naših bombašev proti stavbi, od koder je bilo slišati skritega stražarja. Nekdo je ustrelil v žarnico, ki pravzaprav ni bila ničesar kriva, saj je bila taka mesečina.
Tedaj se je začel pekel okrog stavbe, ki je zapirala trg. Ste kli smo proti sovražni postojanki za Stanetom. Tedaj sem šele ugotovila, kako velika hiša je bila to, ko' sem pritekla bliže. Na eni strani se je stavbe držalo pokopališče.
Bombaši so bili že v hiši. Iz nje so se slišale zamolkle eks plozije. Z bombami so prisilili belogardiste, da so pobegnili v prvo nadstropje. Bili so iznena-deni in preplašeni. Na obrambo ni nihče mislil, tako so izgubili glave. Ko bi bili zunaj, bi bežali vsak po svoje, tu—v zaprtem prostoru—pa so se stiskali v čredo. Nekaj osamljenih glasov je hrabrilo ostale.
Slednjič se je znašel in začel po telefonu r^izgovor z italijansko posadko v Novem mestu. Seveda je pošteno vpil, da smo ga vsi slišali. Svoj pogovor je tako zavijal, kot da Bodo Italijani s svojimi kamioni vsak čas tu. Smejati smo se morali, ko ga je nekdo od naših opozarjal, naj se nikar ne trudi, ker smo telefonske žice prerezali.
Med poke, ki so jih povzročali naši bombaši, ko so čistili v stavbi, se je mešalo zmerjanje in preklinjanje belogardistov, bodrilni vzkliki partizanov, kriki partizanov in klici na pomoč.
Mi, ki smo bili okrog hiše, smo neprestano streljali v okna, da ni nihče tvegal, pogledati skozenj. Bombaši so v stavbi prišli že pred zadnja vrata, toda beli se niso hoteli predati.
Tedaj se je našim bombašem zgodila v notranjosti nesreča. Težka bomba, ki smo jo napravili iz neeksplodirane letalske bombe, in ki bi morala razbiti še zadnja vrata, za katerimi so bili belogardisti, ni takoj eksplodirala, temveč se je po ne-
rodnosti bombaša zakotalila nazaj po stopnicah ih, še preden so mogli bombaši skočiti v zaklone, je eksplodirala ter težko ranila bombaša Zorana in Miklavža ter še enega partizana. Silen puh je vrgel skozi vrata tudi nas jurišače, ki smo čakali na zadnjo eksplozijo za juriš na sovražnika.
Bombaš Miklavž je kljub ranam vrgel še eno bombo pred vrata, ki jih je razcefral, drugo bombo pa med tuleče belogardiste.
Ko so belogardisti zaslišali stokanje naših ranjencev ter uganili, da je ena od eksplozij ponesrečila naše bombaše, se jim je dvignil greben. Pognali so se k vratom in na okna ter začeli vsevprek streljati po trgu.
Sedaj ni bilo več mogoče v stavbo, še Miklavž se je jedva izvlekel iz nje. Iskali smo kritja po bližnjih vežah in odgovarjali s streli v okna. Za hišo so naši zažgali velika belogardistična skladišča, da je mogočen ogenj bušnil proti nebu. Naš jurišni oddelek je skušal še večkrat priti nazaj v stavbo. Zmetali smo še nekaj bomb skozi okna, toda izgubljenih pozicij nismo več mogli osvojiti. Pričelo pa se je tudi že daniti.
Napravili smo nosila za ranjence in krenili nazaj v naše taborišče. To je bila prva akcija na utrjeno postojanko. Če ne bi bilo nerodnosti bombaša, bi jo bili osvojili^ O tem smo bili trdno prepričani. Naša trdna volja in izkušnje iz Škocijana so nam pomagale, da smo brez topov štrli pozneje debele zidove Do ba, belogardistično utrdbo Ajdovec, da smo potrkali na Poli CO, razbili Trlepa v Temenici in se tako pripravili na velike borbe v Žužemberku januarja, februarja in marca 1943. leta, ka mor nas je poslal tovariš Tito skupno z ostalimi slovenskimi brigadami.	Olga V.
IZ PTIČJEGA SVETA
Jesenske selitve ptic proti prezimovališčem v gorkih juž nih krajih so v tem času tako rekoč na dnevnem redu. Nekate rc! vrste ptic so odpotovale že pred tedni, druge se šele odpravljajo. Med najmanjše ptice selivke spadajo kolibriji ali medose si, v angleščini imenovani hummingbirds. Medosesi se v glavnem hranijo z medom, ki ga s svojimi dolgimi šilastimi kljuni srkajo iz cvetja. Njihov dom je samo na ameriškem kontinentu in so razdeljeni v okoli 750 pod vrst. Največje medosese je najti v južnoameriških Andih, namreč velike kot vrabce; najmanjši žive na Gubi.
V Zedinjenih državah so najbolj znani medosesi, imenovani ruby-throat, ki so malo večji kot čmrlji. Truplo oskubljenega medosesa ni večje od konca ženskega palca na roki; srce je kot glavica bucike, toda utriplje 950-krat na minuto. Zamahova-nje s perutnicami je tako hitro, da mu ni mogoče slediti z očmi; baje 755 zamahov v sekundi. V zraku se giblje s silno spretnostjo, naprej, nazaj, gori ali doli Na večje daljave lahko leti s hitrostjo 55 do 80 milj na uro in lahko leti več sto milj brez prestanka. Severoameriški medosesi prezimujejo večinoma v Centir^lni Ameriki. .
—NOVA DOBA
Charles Darwin
POTOVANJE NA LADJI BEAGLE AVTOMATIČNO ZAVIRANJE VLAKOV
TRUMAN IN STASSEN
WASHINGTON. — Predsednik Truman je v razgovoru z novinarji s smehom zavrnil izjavo Harold*a Stassena, da bo administracija takoj po volitvah 7. np-vembra odobrila sprejem kitajskih komunistov v organizacijo Združenih narodov.
Predsednik je rekel, da je Stassenu moral to novico povedati predsednik republikanskega narodnega odbora George Gabrielson,
Pred kratkim je Državna založba izdala Darwinov potopis: "Potovanje na ladji Beagle". Knjiga je ostala precej neopa-žena, vendar je po svoje prav pomembna. Čeprav je pisana brez literarnih pretenzij, so vendar v njej strani, ki pritegnejo tudi razvajenega bralca, naravoslovec kakor sociolog najde v njej nekaj zgodovinsko zelo zanimivega materiala, razen tega pa nam knjiga prav lepo kaže duševno rast mladega Darwi-na. Saj je prav to potovanje odločilno vplivalo nanj in je prav v teh letih dozorel v učenjaka-velikana, kakršnega poznamo.
Tudi sicer bi se ob knjigi lahko zamislili. Slovenci, ki se — tu pa tam upravičeno — radi ponašamo s svojo kulturno višino, smo s to knjiga dobili-letos (prvič v zgodovini!) v prevodu vsaj eno Darwinovo delo. Mislim pa, da je naslov po nepotrebnem spremenjen. Knjigo so tiskali prvič že 1. 1845 pod naslovom "Pot prirodoslovca okrog sveta" (" Voyage of a naturalist round the world"). Knjiga je po svetu precej znana. Nemci so jo prevedli že 1. 1875.
Vsebina knjige je tako bogata, da jo je na kratko prav težko navajati. Ladja Beagle je jadrala čez Atlantski ocean. Na Kanarskih otokih je Darwin doživel prvega "izmed mnogih prelepih, nepozabnih dni" in zapisoval svoje prve žive vtise, nato je Beagle plula v Brazilijo, kjer je mladi prirodoslovec občudoval bujni in mogočni brazilski pragozd, potem pa vedno dalje na jug, do mrzle Ognjene zemlje, ki se je Darwinu spet mogočno vtisnila v- spomin, vendar ne zaradi lepote, temveč zaradi divje neprijaznosti in primitivnosti njenih prebivalcev. Ladja je plula skozi veličastni Magellanov preliv vzdolž obale Čileja in Peruja, nato je zapustila ameriško celino, se usta vila na otočju Galapagos, plula 3,200 milj čez Tihi ocean, se ustavila na Tahitiju, na Novi Zelandiji, v Avstraliji, nato zaplula mimo Afrike, se mimo Sv Helene in Ascensiona vrnila v Brazilijo, nato pa se čez Mau ritius vrnila v Anglijo. Ladja Beagle, je s svojimi merjenji izpopolnila geografsko znanje svojega časa, hkrati je omogo čila Darwinu, da so mu vznik nile in se razvile neke misli, s katerimi je nekaj let kasneje vzvalovil ves svet. Pot te ladje je prav gotovo ena najznameni tejših v zgodovini!
Seveda pa vseeno ne smemo pozabiti, da je knjigo začel pi sati triindvajsetleten mladenič. Knjiga ne kaže vseh Darwino-vih lastnosti, nekatere pa izredno jasno. Zabavno je, da je bil Darwin, merjen z akademskimi merili svoje dobe, brez dvoma prav pomanjkljivo izobražen, za to pa je tembolj neobteženo gledal, primerjal in zapisoval, de lal sklepe na lastno roko in kakor kakšen pravi potovalec vedno spet užival pogled na pre čudne tuje kraje z vsem nenavadnim, kar mu je odkrila njegova pronicavost. Opaziti je, da je Darwin v začetku tega petletnega potovanja bolj živahen, navdušen, vitalen in slikovit v opisih, med tem ko je ob koncu bolj umerjen in zbran, ne da bi izgubil veselje do gledanja. V najboljšem smislu je naiven. Občudovanja vredno je, kako v trenutku pozabi trpljenje in prestano smrtno nevarnost po viharju in spet z nezlomljenim veseljem opazuje, zbira in zapisuje (Ognjena zemlja). Njegova metoda je pravzaprav "metoda" diletanta, ki pa je h krati genialen.
V tej knjigi je tu pa tam — za bralca strokovnjaka — zanimivo videti, kako so se mu porajale misli o razvoju, zaradi katerih je kasneje zaslovel. Napravil je nekatere zaključke, ki so še danes veljavni, v podatkih, ki jih je dobil od drugih, pa tu pa tam ni imel sreče. Tako trdijo novejši raziskovalci, da prebivalci Ognjene zemlje sploh niso ljudožrci in da so podatke o tem dobili zelo neodgovorni raziskovalci! Prav zato pa je škoda, da knjigi manjka uvod in da so preskope tudi neke opazke na koncu knjige. Ne bi ji tudi škodilo, če bi bila lepo opremljena s shkami — tako kakor srbohrvatska izdaja.
Knjiga je znamenita še v enem pogledu. Darwin govori V njej o geološki sestavi zemlje, o rastlinah in živalih, prav mnogo pa tudi o ljudeh. Kaže se liberalnega Angleža svojega časa še vedno revolucionarnega meščanstva.
Po eni strani je Anglež-pa-triot, kateremu se pa navdušenje v podrobnem opazovanju kasneje (v Avstraliji) nekoliko ohladi, saj je hkrati nepodkupljiv opazovalec. Veruje v moč lastnine, hkrati ga pa pekoče prizadene pogled na ponižane in trpinčene sužnje v Južni Ameriki. V teh svojih i^avah je Darvin zelo človeški, nam zelo blizu in jih izreka čisto v smislu kulturne romantične dobe. Saj je v času, ko je potovanje začel, leta 1831, živel še stari Goethe, v času, ko se je končalo, 1. 1836, je še vedno živel Puškin, Prešernove poezije pa so pri nas izšle dve leti kasneje, kot so pričujoči zapiski izšli v knjižni obliki. Tudi take zgodovinske paralele se nam ob tej knjigi vsilijo, tudi take misli so za nas ob tem "Potovanju" brez dvoma zelo zanimive.
Društveni koledar
NOVEMBRA
3.	nov., petek — Ples društva Modern Crusaders št. 45 SD2 v SDD, Waterloo Rd.
4.	novembra, sobota — Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnib Slovencev, 6818 Denison Ave.
5.	novembra, nedelja — Prireditev društva "Strugglcrs" SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. novembra, nedelja ^ Opero "La Traviata" poda Glasbena Matica v SND, St. Clair Ave. ob 3:30 pop.
5. novembra, nedelja.—Koncert Glasb^ene Matice v SND
10.	novembra, petek. — Ples Cleveland Ambassadors v SND
11.	nov., sobota — Plesna veselica zbora Adria v AJC na
Recher Ave.
11 novembra, sobota. — Plesna veselica društva Brooklyn* ski Slovenci št. 48 SDZ v Do-
v u zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
11.	novembra, sobota — PleS društva "Slovenec" št, 1 SD2 v SND
12.	novembra, nedelja — PrirS' ditev društva V boj SNPJ V SDD, Waterloo Rd.
12. novembra, ne&elja — Proslava 40-letnice SDZ v SND
17.	novembra, petek — PleS kluba Goranin v SND
18.	novembra, sobota. — društva Lunder-Adamič št-28 ŠNPJ v SND
19.	novembra, nedelja — Koncert zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
19. novembra, nedelja — PfO' slava 40-letnice društva Na' predne Slovenke št. 137 SNPJ v SND
22. novembra, sreda — PleS kluba Carrollton v SND (Dalje na 3. strani}
30. oktobra 1950
enakopravnost
stran 3
GRADNJA NOVIH IN RAZŠIRITEV STARIH TOVARN NA HRVATSKEM
Gradbena delavnost je letos v Ljudski republiki Hrvatski za 20 odstotkov večja od lanske. Dosegla je najvišjo stopnjo v povojnih letih. Največ gradijo nove tovarne, razširjajo stare, postavljajo hidrocentrale in stanovanja za delavce.
Na prostoru, kjer je pred vojno stala v Sisku mala železarna, gradijo novo veliko železarno in valjamo brezšivnih cevi. Zraven že prej zgrajene visoke peči nove železarne pospešeno končujejo drugo peč, iz katere bo še pred koncem letošnjega leta začelo teči surovo železo. Dobro napredujejo tudi dela pri gradnji va-Ijarne brezšivnih cevi, ki se upo-rabljajo pri vrtanju in predelovanju nafte, v industriji motorjev ali parnih kotlov. Računajo, da bo šla ta pomembna valjarna v pogon konec prihodnjega leta.
Da bi bila dograjena v določenem roku, pomagajo pri njeni graditvi nekateri veliki kolektivi, med katerimi so "Tretji maj" ha Reki, "Rade Končar" v Zagrebu, "Djuro Djakovič" v Slavonskem Brodu in drugi. Do zime bodo zgradili pet velikih dvoran valjarne, v katerih bodo nato tekla montažna dela. Vseh dvoran bo dvajset.
V bodočem metalurgičnem kombinatu v Sisku je že dograjena pogonska zgradba topilnice in obzidan večji del mehanične delavnice. Povečuje se tudi velika tovarna elektrotehničnih na-pr^iv "Rade Končar" v Zagrebu. Tovarna je dobila nov«, več sto ton težke stroje za obdelovanje velikih delov, za katere sedaj gradijo posebne temelje.
Velike nove dvorane gradijo še v nekaterih drugih tovarnah in bodo, kakor pričakujejo, dograjene še letos. V tovarni strojev za prehrambeno industrijo
Jankomiru je že skoraj popolnoma pokrita druga dvorana. V tovarni parnih kotlov v Žitnjaku bo šla še letos v obrat nova ko-vačnica. V tovarni vagonov "Djuro Djakovila" v vrsti novih Zgradb dokončujejo topilnico in kovačnico, ki sta skupno zasedli nad 7,000 kvadratnih metrov prostora. Velika livarna v tovarni orodnih strojev "Prvomajska" v Zagrebu, ki so jo začeli graditi lani, je že pokrita.
Gradbena dela so v teku tudi v mnogih di;ugih manjših tovarnah, kakor na primer v tovarni rezervnih delov za vrtalne naprave na naftinih poljih v Se-svetskem Kraljevcu ter v novi tovarni keramike v Pojatnem. Razen tega v različnih krajih Hrvatske dokončujejo sedem velikih mlinov, v Samoboru pa gradijo tovarno filmskega traku.
Pomembna so tudi gradbena dela, katerih smoter je razširitev izkoriščanja in predelovanja nafte. Povečujejo naprave za predelovanje nafte v rafinerijah ^ Sisku in na Reki, večja dela pa so v teku tudi na naftinih poljih pri Gojilu in v Šumečanih.
Letos na Hrvatskem nadaljujejo tudi dela pri gradnji velikih . hidrocentral. Približuje se trenutek, ko bo prvi agregat vino-dolske hidrocentrale proizvajal električno energijo. Glavna gradbena dela so na južnem delu sistema vinodolskih hidrocentral že pri koncu. Graditelji so 2e zaprli s pregrado dolino pri fužinah. Do konca letošnjega l®ta bo šel v obrat tudi prvi Agregat hidrocentrale v Ozlju pri Karlovcu. Velikega pomena Je tudi gradnja termoelektrarne ^ konjšinskem premogovnem bazenu, ki bo, ko bo dograjen, dajala toliko električne energije, kolikor jo dajejo vse dosedanje termoelektrarne na Hrvatskem.
Pomembna poslopja gradijo tudi na kmetijskih posestvih, l^obro napredujejo dela pri
gradnji okoli 20 objektov na farmi za rejo perutnine v Mecah Ko bodo popolnoma dograjeni, bo ta farma dajala dnevno en vagon predelanega in konzerviranega perutninskega mesa. V končni fazi je tudi gradnja pita-lišč v Josipovcu in Županji, v katerih bo v vsakem prostoru za 6,000 prašičev. Tudi na drugih kmetijskih posestvih gradijo številna poslopja. Razen tega bodo letos začele obratovati nove naprave v tovarni "Vetse-rum" v Kalinovici, s čimer se bo proizvodnja seruma povečala za 20 odstotkov.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
(Nadaljevanje z 2. strani) DRUŠTVENI KOLEDAR
23. novembra — Zahvalni dan Koncert zbora "Zarja" v dvorani SND, St. Clair Ave.
23.	novembra, četrtek. — Koncert zbora Zarja v SND
24.	novembra, petek — Ples društva št. 99 HBZ v SND
25.	novembra, sobota — Ples društva sv. Cecilije št. 37 SDZ v SND	%
26.	novembra, nedelja — Ples društva Collinwood Hive TM v SDD, Waterloo Rd.
26. novembra, nedelja — Koncert zbora Abraševič v SND DECEMEBRA
1.	decembra, petek. — Ples Richman Memorial Post št. 661 v SND
2.	dec., sobota — Ples društva Jugoslav Camp št. 293 WOW v SND
3.	decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
3. decembra, nedelja. — Koncert zbora "Slovan" v AJC, Recher Ave.
8.	dec., petek — Ples Bonnavets kluba v SND
9.	dec., sobota — Plesna veselica zbora Adria v AJC na Recher Ave.
9.	dec., sobota — Ples društva St. Clair Grove čt. 98 WC v SND
10.	decembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora v SDD, Waterloo Rd.
10. dec., nedelja — Božičnica Clevelandske federacije SNPJ v SND
16.	dec., sobota — Ples društva Croatian Pioneers št. 663 HBZ v SND
17.	decembra, nedelja — Ples dr. Waterloo Camp WOW v SDD, Waterloo Rd.
23. dec., sobota — Ples Progresivnih Slovenk v SND
30.	dec., sobota — Ples društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ v SND ■
31.	decembra, nedelja — Silvestrov ples zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, nedelja — Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba društev SND
31. dec., nedelja — Silvestrov večer zbora "Slovan" v AJC, Recher Ave.
JANUARJA 1951
5.	januarja, petek — Ples dru-• štva Cleveland št. 126 SNPJ
v SND
6.	januarja, sobota — Veselica društva' Napredne Slovenke št. 137 SNPJ v SND
12.	januarja petek — Veselica Les Gudy kluba v SND
13.	januarja sobota — Veselica Glasbene Matice v SND
14.	januarja, nedelja — Proslava 5-letnice Hrvatskega ra dio kluba v SND
19.	januarja, petek — Ples društva sv. Vida št. 25 KSKJ v SND
20.	januarja, sobota — Ples društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ v SND
21.	januarja, nedelja— Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
26.	jan., petek — Ples Gay Knights kluba v SND
27.	januarja, sobota—Ples društva Ložka dolina v SND
28.	januarja, nedelja—Koncert Glasbene Matice v SND
FEBRUARJA
2.	februarja, petek. — Ples Častne straže SDZ v SND
3.	februarja, sobota—Ples društva France Prešeren št. 17 SDZ v SND
10. februarja, sol>ota — Valentinova veselica zbora Triglav v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
17. februarja, sobota — Veselica društva St. Clair Grove št. št. 98 WC v SND
24. februarja, sobota — Veselica Clevelandske federacije SNPJ v SND
MARCA
3. marca, sobota. — Veselica društva Clairwoods št. 40 SDZ v SND
10. marca, sobota — Veselica društva Cleveiandski Slovenci št. 14 SDZ v SND
17. marca, sobota — Veselica krožka št. 2 Prog. Slov. v SND
24.	marca, sobota — Veselica Slov. nar. čitalnice v SND
25.	marca, nedelja (Velikanoč) —Ples društva Spartans št. 576 SNPJ. v SND
30.	marca, petek — Ples Johnny Pecon in Lou Trebar v SND
31.	marca, sobota — Veselica društva Danica št. 11 SDZ v SND ■«
APRILA
6.	aprila, petek — Ples Wagon kluba v SND
7.	aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ v SND
8.	aprila, neddja — Koncert Glasbene Matice v SND
13. aprila, petek. — Ples keg-Ijačev cerkve sv. Pavla v SND
15.	aprila, nedelja. — Koncert zbora Abraševič v SND
20.	aprila, petek — Ples Hrvat-sko-ameriškega mladinskega kluba v SND
21.	aprila, soboto — Veselica društva Lipa št. 129 SNPJ
27.	aprila, petek — Ples Golden Gophers kluba v SND
28.	aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva Martha Washington št. 38 SDZ v SND
MAJA
5.	maja, sobota — Veselica društva sv. Ane št. 4 SDZ v SND
6.	maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani na Denison Ave., — plesna veselica v Domu zapadnih Slovencev.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
MI IMAMO
takojšnje kupce za vašo hišo za eno ali dve družini, od $10,000 do $20,000. V Euclidu ali severno-vzhodnem delu.
Točna in poštena posluga. Govorimo slovensko
beAchland realty
767 e. 185 st., iv 1-1012
PAeiTE NA TA OGLAS-
A.GRDINA& SINOVI
Poprebni zavodi: 1053 E. 62nd St.
HE 1-2088
17010 Lake Shore Blvd.
KE 1-5890
-SLEDILO BO NOVO NAZNANILO.
11.	maja, petek — Ples Merrymakers kluba v SND
12.	maja, sobota —- Veselica, društva sv. Katarine št. 29 ZSZ v SND
18.	maja, petek — Boksarska predstava Cleveland Ambassadors v SND
19.	maja, sobota — Veselica društva Državljan št. 33 SDZ v SND
26. maja, sobota — Veselica društva sv. Cirila in "Metoda št. 18 SDZ v SND
Ena najbolj modernih je
CRANE
kopalnica , ^

Mario Kolenc
Dajte, da vam jo mi inštaliramo!
Louis Planine
ŽENITBENA PONUDBA
Slovenec, vdovec, brez otrok, se želim seznaniti s Slovenko ali Hrvatico, vdovo ali samsko, staro med 50 in 55 let, v svrho ženitve. Imam svoj dom. Mora biti naprednega mišljenja. Tajnost jamčena. Odgovore je poslati na upravo tega lista, pod rubriko
VDOVEC Box 39, Enakopravnost, 6231 St, Clair Ave,, Cleveland 3, O.
LASTNIK
želi prodati gostilno z D 1 in D 2 licenco, v bližini tovarn. Nov hladilnik za steklenice in nove cevi za točenje pive. Televizija. Dobi se poleg stanovanje. Si lahko ogledate na
1297 E. 55 St.
DELO DOBIJO MOŠKI
POTREBUJE SE TAKOJ LATHE SURFACE GRINDER MILL & BENCH HAND
Samo oni delavci, ki imajo iz-kušnp ,v "job shop," se naj priglasijo. Plača od ure in nadurno delo. Morajo govoriti angleščino.
J. C. ULMER CO.
1791 E. 38 St.
OPERATOR ZA AVTOMATIČNO RIP ŽAGO
5 dni v tednu Stalno delo — plača od ure
H. GOODMAN, INC.
275 E. 131 St.
TURRET LATHE OPERATORJI
z IZKUŠNJO V JOB SHOP. Podnevi ali ponoči.
Plača od ure — dovolj nadurnega dela. THE SCHULTZ MANUFACTURING CO. 3444 Orange Ave.
ARC VARILCI SPOT VARILCI PUNCH PRESS OPERATORJI
Si morajo sami vzpostaviti delo; plača od ure Pokličite po 8.30 uri zjutraj Mr. GLENN EN 1-2552
The Browning Crane & Shovel Company
16226 WATERLOO RD.
POTREBUJE DELAVCE ZA
BENCH HANDS STOCK MEN
ELEKTRIČARJI PIPE FITTERS MILLWRIGHTS SKLADIŠČNI KLERKI
Visoka plača od ure Employment urad odprt vsaki dan 8.30 do 4. pop. ob sobotah 8. do 12.
THE
CLEVELAND PNEUMATIC
TOOL COMPANY 3781 E. 77 SJ« od Broadway
■K«
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so:
TOILET UMIVALNIK • BANJA
Cene so zmerne, ako pa naročite vse tri na enkrat si prihranite večjo vsoto
Stroški za inštalacijo so posebej.





...............

THE CRANE NEUDAY GROUP

Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako,
da vam ni treba nobene gotovine takoj. — Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Cleve-
landu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj_
brez vsake obligacije.
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Avenue	Telefon MU 142#
M

DELO DOBIJO MOŠKI
AIRCRAFT MACHINISTS MILLING MACHINISTS RADIAL DRILL PRESSES ENGINE LATHES MACHINE REPAIRMEN
Si morajo sami vzpostaviti delo in obratovati svoje stroje. Visoka plača od ure. Uposljevalni urad odprt dnevno od 8.30 do 4. pop.; ob sobotah od 8. do 12. opoldne.
THE
CLEVELAND PNEUMATIC
3781 EAST 77ih STREET , od Broadway
ACME-GRIDLEY
operatorji za 6-spindle avtomatične screw stroje. Izurjeni, si morajo sami vzpostaviti delo. Izvrstna plača od komada poleg jamčene dnevne plače. Menjajoči se šifti.
BROWN & SHARPE
Operatorji za single spindle screw machine. Izurjeni, si morajo sami vzpostaviti delo. Izvrstna plača od ure poleg produkcijskega bonusa. Menjajoči se šifti.
TURRET LATHE
Operatorji za Harding, Warner & Swasey, Bardon & Oliver ročne screw machines; menjajoči se šifti, dobra plača od komada, polega jamčene tedenske plače.
Z W MACHINE
PRODUCTS INC.
5151 St. Clair Ave.
Elyria, Ohio
DELO DOBIJO MOŠKI
DELO DOBIJO ŽENSKE
KUHARICA
Mora biti vešča v pečenju pajev in žemelj, za pomagati kuhu; dobra plača.
JAMESONS RESTAURANTS Mayfield Rd. pri Waxrensville Center
STERLING-LINDER-DAVIS
ima dela na razpolago za CAFETERIA VEGETABLE COOK & SALAD GIRL
(kuharica za zelenjavo in salads) Dobra plača. Popust pri nakupih. Zglasite v uposljevalnem uradu Euclid pri E. 13 St.
DEKLETA ZA DELO
pri Soda ^Fountain in strežnice. Motajo biti stare nad 18 let. Izkušnja ni potrebna. Dobra plača. Avtomatičen povišek. Obedi in uniforme. Zglasite se osebno. Employment Office
MISS METZGER MARSHALL DRUG 201 Euclid
•	Punch Press operatorji
•	Hand Polishers in buffers
•	Nakladalci in razkladalci
v
PLATING DEPARTMENTU
Zglasite se v
EMPLOYMENT URADU
BROWN-LIPE-GHAPIN DIVISION
General Motors Corp. Route 113, Elyria
DELO DOBIJO MOŠKI
PAINT MILL MAN
izurjen — Najvišja plača od ure Dobre delovne razmere. BENTON-CLIMO CO. 16908 Waterloo Rd.
RADIAL* DRILL OPERATORJI
Izurjeni — Plača od ure 2. šift PHOENIX MACHINE 2711 Church
STOCK BOY
Polni čas Dobra plača.
Popust pri nakupih STERLING-LINDER-DAVIS Euclid pri E. 13 St.
Machine Repairmen Turret Lathes Milling Machines Lathe Operatorji
Prednost imajo izkušeni delavci Podnevi Plača od ure
NATIONAL TOOL CO.
11200 MADISON AVE.
DELO DOBIJO MOŠKI
SHEAR OPERATORJI
Izkušnja ni potrebna. Prednost ima stanovalec na zapadni strani.
Plača od o ure, 60 LINCOLN AVE., tel. Berea 4-5379
MOLDERJI
IN
STALNI MOLDERJI
Izkušeni dela na aluminiju. Plača od komada in na uro. SCHMELLER^ ALUMINUM FOUNDRY CO. 3300 E. 87 St.
Turret Lathe operatorji
GRINDING MACHINE OPERATORJI
Plača od ure. 54 ur tedensko. Cleveland Industrial Tool Corp. 1080 E. 222 St.. KE 1-8100
MOŠKI ZA DELO PO NEKAJ UR
popoldne v cafeteriji. Najraje za delo po 3. uri popoldne. Prilika za študenta, ki pohaja kolegij ali višjo šolo. Popust pri nakupih. Zglasite se v uposljevalnem uradu STERLING-LINDER-DAVIS Euclid pri E. 13 St.
ČEVLJAR
ZA POPRAVLJANE ČEVLJEV. Visoka plača, dobre delovne ure in razmere. Zglasite se pri -STANDARD FACTORY SHOE
REPAIR 16860 Lorain Ave.. OR 1-4949
SHAPER HAND
Samo prvovrstni se naj priglasijo; morajo imeti izkušnjo na "line work" za "layout," moški z "job shop" izkušnjo; nočno delo. 50 .ur tedensko; plača od ure. Dobre delovne razmere.
ADVANCE DIE & TOOL CO. 6800 Madison Ave.
PAINT SHADER
izurjen
Visoka plača od ure — dobre delovne razmere. BENTONrCLIMO CO, 16908 Waterloo Rd.
DOBRI ZIDARJI DOBE DELO
pri
THE H. K. FERGUSON CO.
DOLGOTRAJNO DELO ZAVAROVANJE RADI VREMENA DOBRA PLAČA OD URE Na zapadni strani — FORD ENGINE PLANT
Brookpark Rd.
Vprašajte za ARCHIE MacFARLANE
Na južni strani — FORD PARTS PLANT PROJECT 5800 Grant Ave.
Vprašajte za FRANK RHEIN Na vzhodni strani — OSBORN MFG. CO.
5400 Hamilton
Vprašajte za CONRAD HJALMARSON
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
30. oktobra 1950
ANTON INGOLIČ:
"ZA KRALJA IN DOMOVINO"
NOVELE
(Nadaljevanje)
"A, to si pa ti, ki je skušal zbežati? Zbežati, ker si nedolžen?"
"Da, nedolžen!"
' Rakič bi ga bil usekal, pa ga je zadržal Dušanov podpluti in zatečeni obraz.
"Ali je človek, ki poje partizanske pesmi in širi med gimnazijci komunistično propagando, nedolžen? Odgovori, fant!"
"Ta izvršuje svojo dolžnost!"
Dušan je hotel še nekaj reči, toda silen udarec mu je zaprl usta ter ga podrl na tla.
Rakič se je pognal k Ljubinki. Obstal je pred njo in jo spet slekel s pogledi.
"O, sladka gospa Ljubinka! No, zdaj, ko sva takole — rekel bi — sama med svojimi ljudmi: jaz med svojimi, in vi med svojimi, seveda, zdaj boste menda povedali, kje iniate moža."
"Saj veste: Nemci so ga lansko leto odpeljali!" je odgovorila Ljubinka, ne da bi trenila z očmi.
"To vemo," se je zasmejal Rakič, "vemo še več. Vemo, da je zbežal iz Banjice in šel v par tizane!"
"Tega jaz ne vem!" je dejala mlada žena odločno.
"Vsak mesec potujete nekam proti Nišu, vsak mesec. Seveda k možu. Tudi to vemo. Toda ne vemo, kje se sestajata. Ne vemo, kje partizanski bandit ljubi tako sladko ženico."
POŠLJITE SVOJCEM V
STARI DOMOVINI
nov
Singer šivalni
stroj
NAROČITE
SEDAJ, DA SE GA DOSTAVI DO BOŽIČA.
Vprašajte za Mr. E. TEBLEP
SINGER
SEWING
CENTER
748 E. 185 St.
KE 1-0660
Rakič je stopil pol koraka pred Ljubinko in se ji zarezal v obraz. Bil je sam satan.
Ljubinka je z nekoliko negotovim glasom odgovorila: "Za moža ne v6m. Že leto dni ga nisem videla. Odhajam pa k svoji materi blizu Niša."
"Kdo vam bo to verjel! Kako bi mogla vzdržati tako sladka žena že leto dni brez svojega moža!"
Rakič je z rokami—kot kremplji — zgrabil za Ljubinkine prsi. Ljubinka se je sunkoma umaknila.
"Pustite me!"
"O, le počasi, ptička!" je za-klical Rakič, jo ujel za obleko in spet potegnil k sebi. "Lepo mirno se bova pogovorila. Torej, ti praviš, da se ne sestajaš ž možem?"
"Ne!" je jeknila Ljubinka. V njenih sicer napetih ustnicah ni bilo niti kaplje krvi.
"Potem se pa vlačugaš z drugimi partizani!"
Rakič se ji je še bolj približal in se ji zarežal v obraz:
"Partizanska vlačuga!''
Ljubinko je v hipu oblila kri, trenutek je srepo gledala v spa-čeni obraz Uroša Rakiča, potem pa kriknila, silno, iz svojega bitja:
"Jaz sem žena partizana!"
Rakič se je osupel, umaknil za korak, a takoj je spet našel svoj prejšnji glas in izraz v obrazu.
"Vidiš, da smo vedeli, toda to ni nič novega. Zdaj nam boš povedala, kje se sestajata, kaj nosiš možu in kaj ti daje mož?"
Toda Ljubinka ni odprla ust. Rakič je silil vanjo, ji grozil, toda Ljubinka je molčala. Ra-kiču so se že nabirale pene okoli ust. Spet jo je zgrabil za prsi.
"Govori! Govori!"
Tedaj mu je Ljubinka pljunila v obraz.
Rakič je posinel, nekaj časa je tulil ko zver, vrgel papirje stran, potem pa pograbil Ljubinko in jo suval pred seboj, šele čez čas je bilo mogoče razložiti posamezne besede. Ljubinka se je branila, toda na Raki-čev mig sta priskočila dva čet-nika in jo potegnila do hiše ter sunila čez prag. Rakič se je pognal za Ljubinko in zaloputnil za seboj vežna vrata. Takoj nato so se zaslišali Ljubinkini kriki. Ni minilo pet minut in Rakič je planil ves zasopel na vrata. Pomignil je najbližjima čet-nikoma in zaklical: "Pridita, da ukrotimo to partizansko ptič-ko!"
Ljubinkini kriki so pojemali in slednjič utihnili. Tedaj se je ostala enajstorica' zganila, se prestopila in v neizrekljivi bolečini povesila oči.
"Sodniki" in četniki so ves ■čas pogledovali na hišo, si nekaj govorili in se smejali. Sonce, zdaj že čisto kot zlato, se je dvignilo na brezoblačnem nebu. Vse topleje je postajalo, toda enajstorica ni čutila njegove toplote.
Slednjič se je prikazal Uroš Rakič. Bil je, kakor da je pravkar ubil človekovo dušo. Naglo je stopil k "sodnikom", srepo buljil nekaj časa v enajstorico, se zravnal in zaklical z odsekanim, rezkim glasom:
"Ker ste tako odlični borci, vas pošiljam po pooblaščen ju svojega ministra v Aleksandrovo brigado! Pot nastopite takoj!"
Trije, štirje izmed enajstori-ce, ki so vedeli, da četniki imenujejo tako jamo vrh planine, so
prebledeli, ostali pa so gledali dalje s prezirom nekam v dolino. Toda preden je velel Rakič, naj jih odvedejo, se je visoko-šolec Milan pognal iz enajstori-ce in kriknil proti Rakiču in "sodnikom":
"Tudi vi boste kmalu prišli za nami. Dovolj bo prostora tudi za vas! Na svidenje!"
Rakič je skočil proti visoko-šolcu. Korak pred njim pa se je ustavil in se začel na vsa usta krohotati. Čez čas pa se je vrnil, sedel za mizo in krohota-je gledal za enajstorico, ki so jo četniki suvali v hrib. Kmalu potem je razpustil "sodišče" in velel svojemu pobočniku Pan-tiču, da spravi še Ljubinko gori do jame, še prej pa naj pokliče tiste trojke, ki svojih ljudi niso našle doma, tisti dve, ki sta svoj posel že opravila v mestu, ker baje drugače ni bilo mogoče, in tisto, ki ji je jetnik ušel.
Ko je Rakič zaslišal vse trojke, zadnjo je kaznoval z deseN dnevnim zaporom, je mignil čet-niku, naj pripelje konja. Takoj je zajahal belca in v galopu zdirjal gori do jame.
Ob robu je stalo v pozoru dvanajst kosmatih, dolgobra-dih in dolgolasih "koljašev". Za njimi prav toliko golobradih četnikov. Vsak "koljaš" je držal v rokah-»-kakor sabljo— dolg okrvavljen nož. Stali so nepremično. Njihove oči so bile krvave. Ničesar n a njihovem obrazu ni govorilo, da so ljudje.
Rakič jih je bežno ošinil in odjezdil na rob janie. Nagnil se je daleč naprej. Na dnu so ležala okrvavljena trupla drugo na drugem. Večinoma so bila gola. Eno je bilo brez glave. Rakič jih je pazljivo prešteval. Dvanajst. Točno dvanajst. Nekdo je še slabotno ječal.
"Gospod komandant, storili smo, kakor si ukazal!" je zakri čal s hripavim glasom prvi "koljaš" in visoko dvignil svoj krvavi nož.
"Kar ste storili, ste storili za kralja in domovino!" je odvrnil Rakič svečano. "Zdaj pa pojdite, najejte se in napijte!"
Četa "koljašev" je odkorakala v • svojem težkem, morilskem koraku, njihovi pomočniki so še ostali.
"Vi pa zmečite trupla v pre-pa(3!" jim je velel Rakič in iz-podbodel belca, ki je planil kot iskra proti hiši navzdol*.
Nad kolibami je Rakič za trenutek pridržal konja in se zmagoslavno—čeprav z nekim čudnim, doslej neznanim strahom ozrl doli v mesto, ki se je belilo nekje daleč spodaj sredi zelene doline.
"Vojska", ki so jo močno oboroženi četniki tirali na vaje in ki je videla, kaj se je dogodilo gori nad jamo, je stisnila pesti in še enkrat prisegla maščevanje Urošu Rakiču in vsem njegovim.
(Konec)
Neuspešen boj proti plešavosH
Lasje na glavi so in so vedno bili velik problem. Znano je, da mnogi ljudje deloma ali popolnoma zgubijo lase v starosti. Na drugi strani pa tudi mladi ljudje ali ljudje v srednji starosti postanejo plešasti in mnogi ljudje obdržijo bujne lasne košulje do poznih let. Iz znane zgodovine vemo, da je vedno bilo tako, in si lahko predstavljamo, da bo tako ostalo še za nedo-gledno bodočnost. Znanstveniki pravijo, da imajo isti problem tudi opice, o katerih znanost domneva, da so, če že ne naše prednice, vsaj naše oddaljene sorodnice. Vsekakor so opice toliko na boljšem, da si ne delajo skrbi zaradi las, če jih imajo ali ne.
Ljudje pa so vedno imeli predsodke proti plešam. Celo v bibliji j'e nekje zapisano, da so se izraelski otroci norčevali iz plešastega preroka, ki se je vsled tega razjezil in naščuval medvede nanje. Iz beležk davnih Egipčanov so znanstveniki ugotovili, da so tudi že v tistih davnih časih živeli plešasti ljudje, ki so skušali pričarati novo rast las z raznimi zdravili. Egiptovski zdravniki za časa faraonov in gradnje piramid so priporočali proti plešavosti "žavbo," sesto-ječo iz masti leva, krokodilja, povodnega konja in kače. Beležke pa ne povedo, da so bila tista zdravila uspešna.
Vsekakor, upanje piešcev, da se s pravimi sredstvi more pričarati lase nazaj na plešasto glavo, ni nikdar zamrlo; živo je prav tako danes kot je bilo pred stoletji in tisočletji. Milijone različnih medicin so rabili in jih še rabijo in uspehi so prilič-no isti kot so bili za časa davnih Egipčanov.
Nihče ne trdi, da se končno modemi znanosti ne bi posrečilo iznajti sredstvo za prepre čenje izpadanja las ali za rast novih las na plešasti glavi. Saj
je moderna znanost znala priti v okom tolikim boleznim in drugim telesnim neprilikam človeka, da je res čudovito. Toda do-sedaj uspešnega sredstva proti izpadanju las ali za rast novih las na plešasti glavi še ni iznašla. Morda ga še bo, toda to spada v prihodnjost.
Zdravil in načinov zdravljenja plešavosti je dandanes tisoče, toda lasje izpadajo po stari rfavadi in pleše na glavah ostajajo brez novih pokrival; vsaj naravnih. Širom dežele je polno "zdravnikov," ki zdravijo plešavost z mazili, z masiranjem, z inžekcijami, z vitamini, z ultravijoličnimi žarki itd. O resničnih uspehih takih in podobnih zdravljenj še nismo slišali. Kljub temu se baje letno izda samo v tej deželi za tozadevna zdravila in zdravljenja nad sedem milijonov dolarjev.
Mi verujemo v napredek znanosti in verujemo celo, da tozadevni napredek nima mej. Tako tudi verujamo, da bo nekoč zna-
Chicago, 111.
WANTED TO RENT-
Moiki in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro poslreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
Klub "Ljubljana"
Uradniki kluba "Ljubljana" za leto 1950 so sledeči: Predsednik George Nagode; podpredsednik Frank Derdič; tajnik John Barko vich, 20270 Tracy Ave., Tel.: IV 1 -3438; blagajnik Louis Godec; zapisnikarica Louise Derdič; nadzorni odbor: John Ludwig, Amalija Strgar, Andrew Ogrin; kuharica Angela Barkovich; zastopniki za Klub društev: Frank SeguNn, Amalija Strgar in Andrew Ogrin; stric Joseph Pievnik, teta Frances Rupert, maršal Louis Starman, pevovodja Frank Rupert.
Seje se vrše vsak zadnji torek v mesecu v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE. Tel HE 1-4148
CLEVELAND 3, OHIO
POŠILJAMO:
Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena.
PRODAJAMO:
Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonske družbe.
American Express travel čeke in denarne nakaznice za uporabo v naših džavah. Jugoslovanski denar in znamke.
Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če Selite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama.
PREVZEMAMO:
Zavitke od rojakov in jih točno odpremljamo na naslovnike.
SPREJEMAMO:
Naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države.
POMAGAMO;
Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikom.
SODELUJEMO:
Pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi begunskih zadev. OPRAVLJAMO;
NOTARSKE posle.
Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke.
Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano trvdko
A. KOLLANDER
RESPONSIBLE Couple, 7 year old child urgently need 4 rooms. 2 bedroom unfurnished apartment. Any good location, preferably N. W. Moderate rental up to $50 month. — SAcramento 2-5208 after 6 p. m.
RESPONSIBLE Plasterer with 2 children urgently need 4-6 room unfurnished heated apartment. Any good location Northwest. Moderate rental. — Bittersweet 8-1648.
RESPONSIBLE Young Employed Couple desperately need 3-4 room unfurnished apartment. Good location South side. Moderate rental. Evenings. — Hilltop 5-1770.
YOUNG Professional Couple need 2-4 room furnished apartment Hyde Park or South Shore near Illinois Central. Moderate rental. Financial 6-1093.
COUPLE with 2 children need 4, 5 or 6 room unfurnished apartment, North or Northwest. Good references. — Phone Lincoln 9-1066.
6 RESPONSIBLE Adults — 3 employed urgently need 6-7 room unfurnished apartment or house. Any good location North or Northwest. Moderate rental. — KEystone 9-1305.
RESPONSIBLE Maintenance Man, Wife and child desperately need 3-5 room unfurnished apartment North or Northwest. 2 bedrooms if possible. Willing to decorate. —Buckingham 1-7379.
5 RESPONSIBLE Adults — 3 Employed, need 6 room unfurnished apartment. Any good location North. Prefer Rogers Park or Evanston. Moderate rental to $85. — DAvis 8-7832.
nost morda iznašla zanesljivo sredstvo pa preprečen je izpadanja las in za novo rast las na plešastih glavah. Toda za enkrat, kolikor je znano, takega sredstva še ni. Ciniki pravijo, da najboljši način za prepreče-nje plešavosti je izbrati si prednike, katere so krasile bujne košulje las do pozne starosti, žal, da pri izberi naših prednikov mi nismo imeli nikake besede.
—NOVA DOBA
Chicago, 111.
REAL ESTATE
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o (logodkih po svetu in doma!
8 ROOM FRAME HOUSE — Furnace heat. Near churches and schools. By owner $16,500. — Roselle 4182 or Elmhurst 2158.
2 BEDROOM COTTAGE — Large grounds with boat. Shaffer Lake, Indiana. — $5,500. — GAry 4-2520.
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179
HELP WANTED—Domestic
GENERAL HOUSEWORK—Assist with 1 child, 2 years old. Large private room and bath. Good salary. Thursday and Sunday off. — Village 8-0278.
BUSINESS OPPORTUNITY
GOOD BUY — Well Established Tavern. R.C.A. television set. Kooler Keg System. Best offer buys tavern. Come and see. — 6706 S. State St. — ENglewood 4-9130.
GOOD BUY — Grocery and Delicatessen in Berwyn thriving district. Self-Service store. No competiton. Must be seen to be appreciated.—GUnderson 4-4780.
GROCERY AND MEATS. Cold & Fresh) Stock & Fixtures. Icecream, school supplies, possible living quarters. $3,500. — Mrs. Bakken, 1126 8th St., Beloit, Wisconsin, College 587.
FEMALE HELP WANTED
HIGH SCHOOL GIRLS
You can turn your idle hours into Part time Earnings.
FILING
Hours 3:30 to 7 p. m.
Also
TYPISTS
High School Graduates 5-day week.	8:30 to 5 p. m.
MERCHANTS MOTOR FREIGHT 2901 W. 31st St.
BILLER - TYPIST
■ Prefer experienced girl, but will teach bright beginner enabling you to have a steady job at good earnings, with chance for advancement.
Hours 8:30 to 5 p. m.
Paid vacations.
Many employee benefits.
Nox Rust Chemical Corp.
2429 S. HALSTED ST.
Call MR. WESTFALL CAlumet 5-5093
WOMAN for ■■
General Houssework Care for 2 children
Own room Rogers Park 1-0534
MALE HELP WANTED
PUNCH PRESS OPERATORS
ALL SHIFTS lOc per hour bonus on 4 p. m. to 12 a. m. 15c per hour bonus on 12 a. m . to 8 a. m. Insurance Plan — Paid Vacation — New Building
APPLY.
ALGONQUIN TOOL & DIE CO.
4908 WEST FLOUHNOY
COMPETENT GIRL — General Housework. Cooking. Go home nights. Good 'Salary. — NOrmal 7-5764.	, i
EXPERT COOK and 1st Floor work in duplex apartment. Small adult family. Own room and bath. Current wages. City references required. — Superior 7-1997.
HELP WANTED—MALE
FANSTEEL
needs STENOGRAPHERS . SECRETARIES
TYPISTS IBM OPERATORS EXPERIENCED DRAFTSMEN also Men for General Factory Work Apply
FANSTEEL Metallurgical Corp.
2200 SHERIDAN ROAD
North Chicago Majestic 4900 '
MEN NEEDED
WELDERS
FOR SHOP WORK
Apply
ORNAMENTAL IRON WORKERS MAnsfield 6-4122
PERMANENT and
INDIVIDUAL INCENTIVE ■ PAY SYSTEM
PUNCH PRESS OPERATORS also
BENDER MEN
No Experience Necessary Nights Usual Extra Benefits
PYRAMID MOULDINGS, INC
5353 W. ARMSTRONG
(Vicinity of Elston and Central)
UNUSUAL OPPORTUNITY IN SMALL TOWN
away from turmoil of Chicago
ARTISTS
STARTING SALARY $100 PER WEEK
GREETING CARDS CREATIVE
Able to furnish sketches Send samples and write
MESSENGER CORPORATION
c/o ART DIRECTOR AUBURN, INDIANA