330   -
Odgovorni vrednik: Dr. Janex BleJVeiS. — Natiskar in založnik: Jožef Blainik,
Novičar iz raznih krajev.
Po preklicu starejih postav  dopuša  nov cesarsk   sklep, da uradniki in praktika riti smejo  pravoslovske   in tehniške   šole   obiskavati   in   si tako za višjo   službi* pridobiti potrebnih znanost  novejšega   časa, ako jih šolstvo ne zaderžuje v opravilih njih službe.  —  11. dan t. m. grejo v Perzijo 4 višji oficirji in pa en vojašk zdravnik, ki nesejo od našega cesarja ondašnjemu   čaru (šahu) dragocene darove in bojo ondi nakupili imenitnih perzijanskih konj. — Vremenikarji pravijo, da le  leta 1802, 1822 in 1839 je bilo mesca oktobra tako toplo, kakor je letos. — V pondeljk (13. dan t. m.) 27  minut čez 10. uro ponoči bo na Dunaji pričenjala   luna   merkniti in bo ob polnoči skor popolnoma temna; tudi pri nas, se ve   da če bo jasno, se bo vidila ta prikazen ob zlo enakem času. — V letu 1830 mesca oktobra je veljal na   Dunaji   funt mesa 8 kraje,   letos 1856 v ravno tem mescu pa velja 16 kr.;   —   pri   tem kupu — pravi neki dunajsk časnik —  naj se pa redi   Dunajčan, če more!  — Po našem Laškem so pridelali letos   vina   blizo peti del navadnega pridelka, vino je pa bolje memo poprejš-nih let;   v Toskani,   Napolitanskem   in Rimskem   so   precej zadovoljni z bendimo, naj bolj pa na Sardinskem; cena mu je pa povsod visoka.    Iz vsega se vidi,   da tertna  bolezen konec jemlje. — Politika dela dnarničarjem ali „bor-zianarjem" še zmiraj sive lase,  to je, nekterim mošnje kolje, drugim jih pa polni,   in od tod   izvira tista   vsakdanja biba akcij in obligacij,   ki  jo vidimo   na velikih dnarnih   sejmih (borsah). Mir je sicer sklenjen — pravijo — pa na medli podlagi; ta se boji angležkega upljiva na Turškem , uni francoz-kega;   enemu   delate   skerb    podonavske   knežii,    drugemu Černogora; ta kaže na Laško, uni na Španjsko; enega strašijo zadrege na   Francozkem,   druzega   Slezvik-Holstein  in pa Neuenburg; ta se spodtika nad tem, da na Gerskem  in Rimskem stoje   še zmiraj ptuje  armade, uni spet nad tem, da na Napolitansko silijo angležke in francozke vojne ladije; enemu je Sardinec preglasen, drugem Rus sedaj pretih itd. Če se v takih okoljšinah   veter  le enmalo napačno   zasuče, se prestrašijo  berž tisti,   ki imajo z dnarno barantijo   preveč opraviti. — Ni res, da bi bila avstrijanska vlada vojno ladijo   poslala   na   Napolitansko   iz   kakega sovražnega namena; le kralju gerškemu je namenjena,   ako na poti v svojo deželo pride v Na p olj. — Kar dnarne   in   druge skerbi tarejo francozko vlado, se ne sliši več, da bi jadrale francozke ladije nad Napolitance.    Zlo  še zmiraj godernajo delavci v Parizu čez drage stanovanja;   vlada si tedaj prizadeva kar more ubogim cenejši činž oskerbeti; zatega voljo je te dni razglasila, da tudi za take poslopja velja odpustek hišnega davka, ktere se povišajo za  eno ali dvoje novih nadstropij.   —   Od   napolitanskega kralja   se sliši, da edino   to  hoče dovoliti,   da bode poslal   poslanca v  pa-rižki   zbor,   ako bi se utegnil ta zbor spet   začeti v poravnavo politiških  zadev.   —   Sekvester čez posestva kraljičine matere na Španjskem je preklican. —  „Uni-vers-uu se iz Jeruzalema piše, da so bili poslednji fran-cozki in ogerski romarji povsod v sv.  deželi prijazno sprejemam; Kiamil-paša je bil tako dober ž njimi, da nikoli niso kaj takega pričakovali.