DECEMBER
IG č Evzebij
17	P Kv.-Florioan+©
18	S Kv.-Gracijan +
19	N 4. Adventna
20	P Julij
21	T Tomaž
22	S Servul
23	Č Viktorija
24	P Adam in Eva +
25	S Božič
28 N Ncd. po Božiča
27	P Janez Evane.
28	T Nedolžni otroci
29	S Tomaž Kant.
30	č Liberij
31	P Silvester *
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST Ni AMERIKI
ito: vero in narod — ta pravico in reenico — od boja d4 ima&tl
GLASILO SLOV. KATOI1 DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBETSV. MOHORJA K CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH«
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 248.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 25. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER, 25, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Obe evropski fašistični državi ste si z intenzivno propagando pridobili močno oporo že v skoro vseh evropskih državah. — Francijo in Anglijo, predvsem pa zadnjo, vznemirja fašistična propaganda zlasti v Afriki.	-
London, Anglija. — Da posvečate obe evropski fašistični državi, Italija in Nemčija, intenzivno pozornost mednarodni propagandi, potom katere razširjate svoje ideje in si s tem pridobivate pristaše v tu-jezemstvu, je znano že dolga leta. Da s to propagando ža-njete tudi uspehe, ni nič presenetljivega, kajti razumljivo je, da pri tem slikate le dobro stran fašizma, in lahko je na ta način pridobiti nerazumljive ljudi, ki se ne potrudijo, da bi toliko mislili, da bi našli tudi njega slabe strani; proti-propaganda, ki bi jim naslikala tudi slabo stran, je pa bila skrajno klavrna. Obenem so se fašisti tudi spre;tno posluži-li prilike svetovne kampanje proti komunizmu,ki je uradno ali neuradno proglašena v številu držav, ter preglasili, da je njih kampanja naperjena edino proti komunizmu, s či-tner so pridobili v svoje vrste " število nasprotnikov komunizma, ki se drugače za fašizem ne ogrevajo.
Tako vidimo zdaj bolj ali manj močne fašistične struje v večini držav v Evropi in izven Evrope. V Avstriji so naziji postali že tako močni, da so se svoječasno že upali dvigniti z znanim javnim pučem; močen je razvoj nazizma tudi na Ogrskem; na Rumunskem se je njega stranka pri volitvah zadnji ponedeljek naravnost presenetljivo ojačila; na Francoskem so postali fašisti tako močni, da so postali nevarni vladi in je morala ta njih stranko razpustiti; enako imajo svojo strujo tudi na Angleškem in drugod.
Dasi demokratične države s skrajno neprijaznim očesom gledajo na razvoj fašistične nevarnosti, vendar pa jih položaj v Evropi sami ne spravlja v tako skrb, kakor jim jo Povzroča fašistična propaganda v njih posestih izven Evro-Pe. Kakor se zdi, so fašisti v tem oziru osredotočili svoje si-Je zlasti na Afriko in na bližnji Orient in njih udejstvova-nje tamkaj resno vznemirja demokratične države, predvsem pa Anglijo; kaže namreč, da je namen italijanske in nemške propagande direktno ta, da nahujska angleške kolonije k uporu in ločitvi.
V angleškem dominijonu Južna Afrika je te dni neki Poslanec naravnost obdolžil vlado dominijona, da se odtu-juje Angliji in da pospešuje nazijsko gibanje ter da ima v načrtu organizirati mladino po vzorcu Hitlerjeve mladinske organizacije in končno, da čimdalj bolj zapostavlja trgov sko zvezo z Anglijo v prid trgovini z Nemčijo.
Italija pa se je nasprotno vrgla na bližnji vzhod in na severno Afriko. Nemirov v Palestini se pridno poslužuje za podpihovanje proti Angliji; mohamedanske Arabce v se-
FARMARSKO-DEL. ZVEZA
Delavstvo snubi farmarje k
zvezi pri volitvah.
Chicago, 111. — Predsednik illinoiške pQtlružnice Delavske nestrankarske lige, R. Edmundson, se je v četrtek izrazil, da se bo liga obrnila na vse farmarske organizacije, naj pri prihodnjih volitvah podpirajo kandidate, ki bodo od delavstva izbrani. Omenil je, da bo liga podpirala, ako bo le mogoče, kakega kandidata ob.eh starih strank; svojega lastnega kandidata bo postavila le tam, kjer kandidat niti ene, niti druge stranke ne bo znan kot delavski somišljenik.
-o-
"OTROŠKA TEKMA" PROGLAŠENA ZAKONITIM
Ottawa, Ont. — Kanadsko vrhovno sodišče je preteklo sredo proglasilo zakonitim o-poroko milijonarja Ch. V. Mil-larja, ko se je v njej nakaza la nagrada za največje število otrok. Kakor že znano, je o-menjeni mož pred svojo smrtjo določil pol milijona dolarjev nagrade tisti kanadski materi, ki bo tekom deset let, od oktobra 1926 do oktobra 1936, porodila največje število otrok. Proti tej oporoki ste dve bližnji sorodhici pokojnika vložili priziv, ki se je vlekel skozi nižja sodišča, dokler se ni zdaj končno vrhovno sodišče izrazilo proti njima. Za omenjeno nagrado, ki je med tem z obrestmi narast-la na $750,000, se poteguje sedem žensk, ki vse trdijo, da so imele po devet otrok v o-menjenem času, in bo moralo še sodišče odločiti, kako naj se nagrada razdeli.
ŽENSKA POSTALA ŽRTEV
ROPARJEV
Chicago, 111. — Ko se je Mrs. F. Oliver pripeljala z avtomobilom preteklo sredo zvečer pred svoj dom na 6801 Jeffery ave.,sta skočila v njej dva oborožena bandita in ji ukazala, naj odpelje v bližino Jackson parka. Tamkaj sta jo oropala za njene dragulje in za kožuhovinasto suknjo ter ji s tem pobrala vrednosti za $17,000. Nato sta jo odpeljala nazaj domov, kjer sta jo zapustila ter zbežala v drugem avtomobilu, ki ju je tam čakal.
KITAJSKA ZBIRA NOVE SILE
Poveljnik skuša ojačiti obrambne sile.
Šanghaj, Kitajska. — Te
dni so izbruhnili na več točkah fronte novi srditi boji. katerim so dali inicijativo Kitajci sami. Kakor se trdi, je to znamenje oživljene kitajske obrambe, s katero bodo skušali zaustaviti japonsko prodiranje. Poleg rednih vojaških čet pa se namerava poveljnik Ciang Kai-šek poslužiti tudi takozvanega "guerilla" voje-vanja, da bodo namreč neodvisne male četice nadlegovale Japonce za hrbtom, in v ta namen bo razdelil med civilno prebivalstvo velike množine orožja.
-o-
MESTO UZAKONILO STAVE NA KONJE
Chicago, 111.« — Zadnjo sredo zvečer je tukajšnji mestni odbor končnoveljavno odobril predloženi načrt, po katerem se bodo lahko zakonito vršila stave na konjske dirke, kar je bilo doslej prepovedano. Agenture, ki bodo sprejemale te stave, bodo mo rale plačati letno licenco mestu, in sicer od $1000 do $5000, s čimer upa dobiti mesto letnih dohodkov okrog dveh milijonov dolarjev.Agen-turam ne bo dovoljeno, računati klijentom več kakor pet odstotkov provizije na stave.
-o-
JAPONCI MORAJO BITI VSI ZA VOJNO Tokio, Japonska. — Kdor se na Japonskem oglasi proti vojni, je v nevarnosti, da pride v zapor. Tako je bilo v zadnjih dneh aretiranih 370 oseb, kateri so označeni kot "komunisti", vendar pa se ob-dolžba proti njim glasi, da so že od začetka vojne vodili med Japonci protivojno propagando.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
4000 AMERIŠKIH VOJAKOV NA KITAJSKEM
Washington, D.C. — Točas-no je na kitajskem ozemlju okrog 4000 oboroženih ameriških vojakov, pripadajočih k armadi ali mornarici. Svojo stalno oboroženo posadko ima Amerika tamkaj že od začetka tega stoletja, dasi Kitajci temu niso bili nikdar posebno naklonjeni.
KR1ŽEMSVETA
—	Sydney, Avstralija. — Avstralija je dobila svojo prvo zračno obrambno silo, ko ji je Anglija poslala devet bombnih aeroplanov najnovejšega tipa. Zadnjo sredo so se vršili manevri s temi letali.
—	Bukarešta, Rumunija. — Volitve v parlament, ki so se vršile zadnji ponedeljek, so pokazale znaten porast moči nazijem naklonjene domovinske stranke. Pridobila si je 62 sedežev, dočim šo jih ji prerokovali največ 18.
-—o—— DOBRA NOVICA ZA JOLIETCANE
Joliet, 111. — Zadnjo sredo so prispeli iz Washingtona semkaj denarni čeki v skupni vrednosti nad $125,000. Na men j eno je bilo to za vložnike Will County Nat'1. banke, ki bodo s tem dobili šest odstotkov svojih vlog. Na ta način bo zdaj skupno izplačanega 66% vloženega, a svoječasno "zmrznjenega" denarja. Banka preide prihodnji mesec v last nekega J- E. Chalstroma, ki jb je kupil meseca septembra za $140,000.
——o-
PLINSKI VRELEC SE VNEL
Los Angeles, Cal. — Med tem, ko je bilo delavstvo preteklo sredo zaposleno z vrtanjem novega plinskega vrelca blizu E1 Segundo, je hipoma s strahovito silo bruhnil plin na dan in eksplozija je razdejala vse vrtalne stroje. Takoj nato se je plin vnel in plameni so švigali do 200 čevljev visoko.
KDO NAJ NAPO-
VE_V0JN0?
Novi predlog v kongresu priporoča, da se postavi vprašanje napovedi vojne na splošno glasovanje.
Washington, D. C. — Pred kongres pride v januarju v razpravo predlog za amendment k ustavi, po katerem bi se vzela kongresu pravica napovedati vojno; predlog namreč zahteva, da se mora prepustiti odločevanje o tem, ali naj se vojna napove, ali ne, glasovanju celokupnega prebivalstva.
Predlog je bil stavljen od poslanca L. Ludlowa iz India-ne in je, kakor umevno, razdelil ameriško mnenje v dva tabora. Nekateri predlog zagovarjajo, češ, da se bo z njim Am6rika bolj gotovo držala proč od vojne, dočim ga drugi napadajo, češ, da se z njim ustvarja v inozemstvu napačno mnenje, da so Ameri-kanci strahopeten narod, ki ne bo šel v vojno pod nobenim pogojem; s tem se daje le še več korajže bojaželjnim narodom. . i
Med* nasprotniki predloga je tudi vlada sama.
DVOJNI UMOR IZ LJUBOSUMNOSTI
Col-dwater, Mich. — 4 5 let-.ni Clinton Brown je zadnjo sredo najprej ustrelil svojo 43 letno ženo, nato njeno 77 letno mater, na kar je še samega sebe nevarno obstrelil v prsa. Kakor se ugotavlja, je izvršil krvavi Čin iz ljubosumnosti.
-o-
ČIMDALJE VEČ KADILCEV
Chicago, 111. — Že celih 18 mesecev stalno narašča produkcija cigaret v Zed. državah. V novembru se jih je izdelalo v celi deželi nekaj manj kakor 13 miljard koma dov, za eno miljardo več kakor lani v novembru.
ŽRTEV VOJNIH GROZOT
verni Afriki skuša pridobiti Mussolini s tem, da se je svoječasno proglasil "zaščitnikom mohamedanov." Poročila zadnjih dni pa go-vore, da je tudi v Egiptu silno napeta situacija, in sicer zato,ker je kralj Farouk končno skušal stopiti na prste stranki fašistov, ki so si prisvajali čimdalje več kontrole. Ta spor še zdaj ni poravnan. _ „.>„..„
Mala kitajska deklica, ki jo kaže gornja slika, je ena med stotisoči, katerim je sedanja vojna ugrabila dom in domače. Med zmedo in paniko, ki je nastala, ko je prebivalstvo bežalo iz Nantao, predmestja Šanghaj, je izgubila starše, in zdaj v strahu joka. ko gleda nazaj na mesto. Na desni se vidijo mase bežečih ljudi. ____----------- —	- - -
Ti_
Sz Jugoslavije
Huda nesreča marljivega rudarja iz Poljčan, katerega je na poti domov zagrabil vlak in ga smrtno poškodoval. — Čuden doživljaj starega Bergleza, ki se je zbal stare kavke. — Smrtna kosa in drugo.
Vlak ga je ubil
Maribor, 5. dec. — Pretekli četrtek se je vračal z dela 33 letni rudar Martip Uranjek, uslužben pri rudarski družbi "Stanovsko" pri Poljčanah. Hodil je vzdolž železniške proge in bil po končanem delu v rudniku, namenjen domov. Nenadoma se je v temi za njegovim hrbtom pojavil potniški vlak, ga od strani pograbil, vlekel nekaj metrov za seboj in ga potem zmrcvarje-nega, s strto levo roko in nogo, vrgel preko tračnic. Nezavestnega in v obupnem stanju so ga našli njegovi stanov ski tovariši, ki so se vračali ob progi domov. Nesrečnega Uraneka, ki je doma iz Drsto-ja pri Ljubljani, so s snočnjim potniškim vlakom, odpremili v Maribor. Na tukajšnjem glavnem kolodvoru so ga že čakali mariborski reševalci, ki so ga odpremili v splošno bolnišnico. Ubogi Uranek se ni več prebudil iz nezavesti. Njgove poškodbe so bile tako hude, da se ni mogla izvršiti operacija in je revež podlegel poškodbam. Njegova smrt je zbudila toplo sočutje pri vseh njegovih stanovskih tovariših, pri katerih je bil kot odkrit prijatelj zelo priljubljen. Bil pa je tudi marljiv delavec, čigar tragično smrt pomilujejo vsi, ki so ga poznali.
-o-
"Vraga" se je ustrašil
Črni graben, 3. dec. — Poseben vrste mož je stari stric Brglez iz samotne gorske koče, kateri se preživlja s pletenjem košar in nabiranjem zdravilnih zelišč in koreninic. Pomaga si tudi z rejo ovac, ki mu delajo druščino v hribovju. Zjutraj si skuha lonec koruznih žgancev; kar mu ostane, shrani za kosilo, zvečer pa pomolze kozo in prilije mleka. Pred 70 lejtli so ga krstili za Pavleta, pa je še trden, da bi mu jih toliko ne prisodil. Oni dan je šel v hosto nabirat suhljad. Ni še napolnil koša, ko ga je nekdo zaklical po imenu. Stric se je ozrl oktfog sebe. V bližini ni bilo nikogar. "Pavle!" se je ponovilo klicanje. "Tukaj sem! Kdo me kliče?" Brglez se je vzravnal in pogledal kvišku. Nad njim se je zamajala veja, na kateri je sedela lepa črna kavka, ki je njegovo ime spet prav razločno izgovorila. Starca je spreletela groza. Od starih ljudi je slišal, da se vrag spremeni v različne podobe, ker je tak, kakršen je v resnici pregrd, da bi se komu pokazal. "Križ božji!" je rekel ter jo ubrat domov brez koša. Kavka pa za njim v trdnem živalskem nagonu, da je našla dobrega človeka. Pozneje se je ugotovilo da je ušla ciganom, ki so jo naučili izgovarjati nekatere besede.
Nesreča pri delu
V rudniku Zabukovcu se je smrtno ponesrečil pri delu delavec Jakob Cilnšek. Zagrabil ga je jermen pri stroju ter mu stri prsni koš, zlomil roko in nogo. Dasi so ga takoj prepeljali v celjsko bolnico, mu niso mogli več pomagati. Doma je bil iz Griž, bil je še mlad in največja opora syoji materi.
Smrtna kosa
V Dragi pri Stični je umrl Anton Mehle, posestnik. — V Gornjem gradu je umrla Frančiška Prislan, ki je dočakala lepo starost 83 let. — V Ljubljani je umrl Ivan Bele, učitelj na Ledini, na Mahrovi trgovski in državni realki star 85 let. — Na Logu pri Sv. Volbeniku je umrla Julka Košir, cerkovnikova žena stara 23 let.
Nesreča na žagi
Na žagi barona Borna na Puterhofu pri Tržiču je težak hlod zdrsnil na 37 letnega Žagarja Franceta Cerkovnika in ga hudo poškodoval. Odpeljali so v ljubljansko bolnico.
-o-
Obleka se ji je vžgala
V	Virštajnu v celjskem o-kraju se je v Jevšnikovi družini pripetila hujda nesreča. Mala, 16 mesecev stara hčerka Anica je bila pri vroči peči, kjer se ji je vžgala oblek-ca. Revico so še pravočasno rešili da ni zgorela, vendar je hudo opečena.
-o-
Pod vlakom
V	Dolnjem Logatcu je tovorni vlak nekega večera povozil Frančiško Mihevc. Reva je bila gluha in na eno oko slepa, zato ni čudno, da ni o-pazila vlaka, ki se je premikal po postaji in je šla prav tisti hip čez tirnice, ko je prihajal vlak mimo. Bila je na mestu mrtva.
-o-
Pred senatom
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjala 57 letna po-sestnica Marija Mohorkova iz Žetal pri Rogatcu, ki je letos po zrelem preudarku z nožem umorila svojega moža Antona Mohorka. Obsojena je bila na 5 let robije in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let.
-o-
Poškodbam je podlegel
Neznani moški so pred neko gostilno na Ljubčeni pri Celju napadli 21 letnega sina dninarice Alojzija Rošarja z Ljubečne in ga tako hudo poškodovali po vsem telesu in mu prebili lobanjo,da je kmalu potem izdihnil v celjski bolnici.
-o-
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 25. decembra 1987
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5S44
Naročnina«
Za celo leto .. Za pol leta .. Za četrt leta
_$5.00 _ 2.S0 .. 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ____________________$6.00
Za pol leta ---------------------------- 3.00
Za četrt leta ........................... 1-75
Posamezna številka _____________________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year _______
For half a year _ For three months
..$5.00 2.50 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year______________$6.00
For half a year-----------------3.00
For three months_________. 1-75
Single copy ----------------------- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dsposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ns vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.

J. M. Trunk:
In pri nas v Ameriki?
Rusija je zapadla komunizmu. Bile so tam socialne razmere, ki so močno vplivale in pospešile komunizem., ampak nepovoljne socialne razmere ne morejo biti pravi razlog, da je bil komunizem mogoč. Končno odvisi mnogo od prehrane. Bile so prej v Rusiji lakote, tudi zdaj jih ne bodo mogli popolnoma izločiti. To so izredni pojavi. Prehrana pred revolucijo ni mogla biti ravno preslaba, vsaj v splošnem ne, kakor se glase poročila. Ko so bili ruski ujetniki porazdeljeni pri nas med kmete, so se upirali naši kmečki hrani, češ, taka hrana je v Rusiji za svinje. Razlog za rusjki komunizem je bil kje drugje. Ta razlog je v nihilizmu duševnega naziranja, kakršno se je širilo že pred vojsko dolgo dobo med inteligenco. Vprašanje zemlje, veleposestev, je bilo stranskega pomena. Saj je bilo vprašanje zemlje rešeno(?) tudi na način, da je mesto mnogih veleposestev prišla le ena, namreč državna ve-leposest. Ali je rešena s tem prehrana? Vsa poročila trdijo, da ni in ne bo vzlic nasprotnim zagotavljanjem, da bo, ko se državno veleposestvo bolj vkorenini. Za ruski komunizem je bilo odločilnega pomena duševno naziranje, in Rusija se ne bo otresla komunizma, dokler se ne otrese temeljito tega nažlifafrf4, ki sloni na nihilizmu in materia-lizmu.
Začelo je pozneje vreti doli v Španiji. Socialne razmere? Morda. Pravih komunistov je bilo primeroma malo, še danes jih ni dosti. Jasne glave so opozarjale, da utegne komunistično naziranje postati nevarno tudi Španiji. Mnogi so se iznebili te sitnosti, češ, kaj takega je v Španiji nemogoče. Ves potek homatij v Španiji kaže", da je le moglo priti do takega razvitka. Inteligenca je duševno že davno prej zapadla materialističnemu naziranju in mase so sledile slepo komunističnim puhlicam. Zgodilo se je, kar se je zgodilo, v — katoliški Španiji.
Zdaj je tudi Amerika na vrsti. Socialne razmere niso morda samole v marsičem nepovoljne, vsled krutosti kapitalizma so mestoma naravnost neznosne. Težko, da bi jih zboljšali in tako izpodmaknili komunizmu tla za razširjenje. Tudi pri nas si potegnejo mnogi kapo češ glavo, ako kdo opozarja na nevarnost komunizma, češ, mi nismo ne Rusi niti ne Španci, pri nas je komunizem nemogoč. Trdim ravno nasprotno. Socialne razmere ne pomenijo vsega. Svetovno naziranje ne samole vpliva, temveč oblikuje socialne razmere. Ako je svetovno naziranje skoz in skoz materialistično, ne bo nikoli prišlo do prave in dosledne socialne pravičnosti, ker tako naziranje nima podlage za pravičnost. Z razredno silo se pravičnost ne more izsiliti, ker sila rodi protisilo, in prav v tem je razlog za pojave fašizma.
Kako je z materialističnim naziranjem pri nas v Ameriki? Govori se, da smo še — krščanska država. Hm? Morda smo nekoč bili, dandanes nismo več. Kako je na naših javnih šolah, od najvišjih do najnižjih? Bog je tu popolnoma izključen, dosledno vlada toraj tu le — materialistično naziranje o svetu in življenju. Profesorji in učitelji na vseh teh šolah so plačani od vlade in držav, da razširjajo — komunizem, ker razširjajo materializem, in potem pravimo, da bi bil pri nas kak komunizem nemogoč, ali ga hočemo zatreti z nekim fašizmom!
Praktično res nismo še v komunizmu, duševno stojimo v njem z obema nogama.
Se ne more dogoditi pri nas. Smešno. Dogodilo se je drugje, kjer niti take podlage ni bilo. Komunisti sami, organizirani.in še bolj neorganizirani potegnejo kapo čez glavo, prvi, da se skrijejo, drugi, da se iznebijo posledic, in pravijo, da je vsako svarilo le gol — bavbav,
,	-o-
Zavezniške države, ki so diktirale ,leta 1918 in 1919 vsemu svetu mir, so danes brez vsake moči, pravi pariški časnikar. Anglija in Amerika, ki so bile celo desetletje tako silno prizanesljivi Nemčiji in drugim fašističnim državam, se nahajate danes v stanju, da se niso več v stanu braniti pred izzivajočimi fašisti in diktatorji. Demokracija je s svojo neprevidno popustljivostjo izvršila skoro samomor. — Taka so mnenja političnih opazovalcev.
NAROČNIK IZ PENNSYLVANIA PIŠE
Sharon, Pa.
V prvi vrsti moram dati priznanje Mrs.Dušak iz Oglesby, 111., ki je tako lepo popisala svojo pot v s,ikro domovino, kjer se je mudila zadnje poletje. Vse kar je napisala se mi je dopadlo, a najbolj pa sovražim orožnike, ko pisateljica pravi, ad so žlehnejši od samega "ta črnega", kajti vrag vzame le dušo, orožnik pa pobere dušo in telo. Res, takih se je treba izogibati. — Tudi jaz sem bil takrat v domovini in smo z omenjeno Mrs. Dušak, Mrs. Dular, Mrs. Kolenc in Mrs. Bizjak skupaj potovali do Ljubljane in spet nazaj. Kaj ne, včasih smo nekoliko oči pomencali ali bolje rečeno solze obrisali, ko smo spet morali zapustiti svoje drage v domovini, s katerimi se morda ne vidimo več. Pa smo se zopet oltorajžili rekoč, saj vendar gremo nazaj, ta in ona k svojemu možičku, oni pa k svoji boljši polovici, k svoji di;užini v obljubljeno deželo in tako smo srečno dospeli nazaj. Dobili smo pa v domovini več priporočil, posebno pa da jih nikar ne pozabimo in da se jih bolj pogosto spominjamo s kako zeleno "flikc-o," (saj veste kaj čem s tem povedati), ker jim taka stvar večkrat prav pride. Oni so nam tudi obljubili, da se nas bedo spominjali, toda ne .v dinarjih ker teh je doma jako malo. Mi smo jim obljubili vse storiti po naših močeh.
Ko sem bil jaz v Ponovi vasi, ki je kake tri kilometre od Grosupljega, so me Ponovci naprosili, če bi mogel nje nekoliko priporočiti, za nje nekoliko prositi, da bodo začeli graditi gasilski dom, ki je zelo potreben pa jim hudo primanjkuje dinarjev, zlasti da bi si nabavili vse potrebno. Zato naj mi bo tukaj dovoljeno, da malo poprosim cenjene čitatelje v ta namen. Ponova vas je fara Šentjurje, Šenjur-čanov je Pa mnogo v Ameriki in dobri bi bilo, če bi se odzvali z malim darom ter tako pripomogli do hitrejšega dela. Tako bi pokazali, da še nismo pozabili našega rojstnega kraja. Doma v starem kraju nam bodo hvaležni in bodo rekli: Ta in ta je pomagal. Še ima srce za domovino, še ie med živimi. Seveda, najbolj ise! 'pričakuje pomoči od Sentjurcev,pa tudi pomoč drugih bo hvaležno sprejeta. Vsak kvoder, vsak nikel bo dobrodošel. Jaz podpisani imam nabiralno polo in kdor hoče, lahko kar na moj naslov pošlje, ali pa če hoče, tudi lahko naravnost v Ponovo vas. Ti$tim, za katere vem kje stanujejo, sem razposlal več pisem in priporočil, naj še oni
in rekel: Nisem mislil da bo Drugi dan 24. nov. mi je bilo
malo poprosijo med dobrimi rojaki. Dosedaj so se mi odzvali le še samo trije s prilično svoto, ki so jo nabrali. Sedaj pričakujem, da se odzovejo še ostali. Neki darovalec mi je priporočil, naj bi vse darovalce priobčil v Amerikanskem Slovencu, kar bom rade volje storil, če bodo v listu odstopili nekaj prostora. Sicer bom pa tudi sam izdelal polo na katero bom napisal imena vseh darovalcev ki so kaj darovali in jo poslal odboru v Ponovi vasi, da jo bodo dali potem v okvir ter jo obesili v primernem prostoru v novem gasilskem domu, kjer bo vsa kdo lahko bral imena daroval cev. Kadar bo kateri darovalcev obiskal rojstno domovino, bo lahko v gasilskem domu videl med darovalci tudi svoje ime.
Naj povem še nekaj. V zadnji svetovni vojni so pobrali v šenjurski podružnici s Tabra zvonove. Ko se je stvar pomirila, so začeli nabirati denar za nove zvonove. Obrnili so se tudi v Ameriko in dobili od rojakov prilično pomoč. Ko sem se zadnje poletje nahajal tam, sem si tudi to cerkev o-gledal od zunaj in od znotraj in tako ugledal v steni' tudi tablo z vsemi darovalci, ki so kaj prispevali za nove zvonove, a mojega imena ni bilo. Sram me je bilo. Ker nas je bilo več, so mi drugi rekli: Kje si pa ti bil takrat, da te ni med darovalci ? — Tako vidite sem prišel v zadrego. Zato sem pa Ponovcem obljubil, da . sedaj ne bom pri zadnjih in prosim še druge, da pomagajo. — Vesele bo-, žične praznike in srečno novo leto vsem ki to berejo.
Anton Valentinčič 1059 Sherman Ave.
res kar si mi govoril, ampak zdelo se mi je, da je to kar si pravil nekaj nemogočega Sedaj pa vidim, da niso bile sanje, ampak — elektrika bo.
- Kolikor mi je dano v vednost od gotove strani, nam bo zasvetila 15. januarja 1938. — Toliko za danes.
Ludvig Perushek
MR. PERUŠEKOVE SANJE SO SE URESNIČILE
Willard, Wis.
Ko je bil tukaj na Willardu prvj sestanek kako in pod ka kimi pogoji bi se dobila sem elektrika, sem bil navzoč tudi podpisani in celo izvoljen v nekak odbor. Šli smo od rojaka do rojaka ter mu razložil pod kakimi pogoji bi sc dobila elektrika Ko obiščemo rojaka ga nekako tako le nagovorim : No, morda ti še ni znano, da bomo dobili elektriko in morda še to leto ... in razložim mu vse. — Posluša me in odgovori:, Ne vem o čem sanjaš. To so samo vaše sanje. Poprej bom jaz predsednik Združenih držav, kot pa bu na Willardu elektrika. -- Pa mu odgovorim: Predsednik Združenih držav ne boš, a na Willardu bo elektrika prav gotovo, tako gotovo, kot sem jaz sedaj tu in s teboj govorim. — Danes pa se mi je rojak prav prijazno nasmehnil
PRIJATELJU V SPOMIN
Cleveland-Newburg, O.
Ko človek premišljuje svoje življenje na tem svetu, pride do zaključka, da smo kakoi rosa na veji. Tako se je hitro preselil od nas sobrat John Perko. Ostale mi bodo v spominu besede, katere sin o govorili zadnje dni pred njegovo smrtjo. Bilo je 19. novem bra, ko me je vprašal, če bi mu prišel v ponedeljek 22. nov. pomagat v SND., da postavimo in pripravimo vse po trebno za cerkveni bazar, kateri se je vršil okoli zahvalnega dne. Rekel sem, da precej nerad grem, ker da bo morda cerkveni odbor kritiziral in morda rekel, da zakaj se drugi tam silimo, ker je to delo cerkvenega odbora. Vendar, na njegovo prošnjo sem obljubil priti. On je pa še pripomnil, naj ja ne pozabim priti tja ob pol deveti zjutraj, kar sem za trdno obljubil da pridem, če Bog da. Kakor sva se dogovorila, sem prišel, samo s 5 minutno zamudo in že ga vidim na šolskem dvorišču pri delu ter se oproščam, da sem zamudil 5 minut. Dobro pravi, boš pa tudi tako plačo prejel, kakor če bi preje začel. Jaz ti ne bom plačal, Father Oman tudi ne, ampak plačal ti bo Bog. Nato začneva delati. Naložila sva stvari na mali voziček in nama se je pridružil še mežnar John Kegio-vič. Naložili smo še več, da smo imeli dovolj vleči prob' SND., kjer smo delali nekako do poldne, nakar se odpravimo k južini, ob treh pa na nočno delo. iJrugi dan smo spet delali in popoldne pa zopet na delo kot po navadi. Toda ta večer je bil zanj uso-depoln. Že med osmo in deveto^ uro mi je potožil, da se ne počuti dobro, zato sem mu prigovarjal, naj se malo vse-de, potem pa pojde ven na sveži zrak, da mu odleže. Tudi sam je tako mjslil in pričakoval, toda božja volja je bila drugačna. Namesto da bi bilo bolje, se je stvar poslabšala. Okolu desete ure me je prosil, da bi ga spremil domov, ker se sam ne upa iti.
—	Meni postaja hujše, bojim se iti sam domov. Saj ne boš imel z menoj nikoli več posla in sitnosti, nocoj zadnjikrat.
—	Tako mi je govoril, a meni je bilo hudo. Vprašal sem ga, če želi takoj domov, pa mi je rekel, da ne pred enajsto uro ter je še prosil, da bi ga samega ne pustil. Obljubil sem mu, da bom pazil nanj. Poskrbel sem za avto in ga tudi res spremil domov, kjer sem ga izročil prestrašeni soprogi Frances in sinu Josephu. —
sporočeno, da si dragi nepozabni prijatelj, prestal zelo nevarno operacijo. Ko sem te na zahvalni dan obiskal ter sva si kot prijatelja še enkrat stisnila desnice, si .še precej dobro izgledal. Ko sem te pa zopet obiskal 2. dec., se je pa tvoje stanje poslabšalo in ker mi je bilo dovoljeno od bolniške strežnice samo eno minuto obiska, sem se moral posloviti in tedaj sva si zadnjikrat stisnila desnice kot prijatelja. Kljub temu, da si želel, da bi še pri tebi ostal, sem moral zapustiti bolnišnico. — Dne 4. dec. ob 7 uri zjutraj pa slišim oznanilo Rev. Slapšaka: Ta sv. maša se daruje za pok. John Pcrko, ki je umrl nocojšnjo noč. — Tako si se preselil v večnost po svoje plačilo. Saj je bilo tvoje delo za cerkev in Boga. Gotovo boš za ta svoja dela v veli
Dogodki
Sttd Slovenci po A»«triM
Vest iz domovine
Lorain, O. — Tukajšnja rojakinja Louise Konte je precl kratkim prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je v Metliki v Beli Krajini umrl njen oče Martin Molek, ki je dosegel visoko starost 78 let. Pokojni Molek je bil rojen v Boj an j i vasi in je bil v mladih letih v Ameriki, na zapadu v državah Colorado, Montana in Utah. Tudi poročil se je v Ameriki in jc nekako pred 40 leti s svojo družino odpotoval v stari kraj. Tukaj zapušča dve hčeri, zgoraj omenjeno v Lorainu in eno v Canons-
burgu, Pa. V starem kraju pa ki meri poplačan. — Eno de- enega sina'
lo za Boga je pa ostalo še nedodelano in to je, ko si me prosil, da postaviva kapelico^ za dan sv. R. Telesa ko se vrši javna procesija. Božja volja je bila drugačna. — Res, kakor si se izjavil tedaj ko si me prosil, da te spremljam domov, da ne bova nikoli več delala skupaj. — Bil si zvest društveni član in si se tudi potegnil za vero kadar je bilo potrebno. Pogrešali te bomo na naših društvenih sejah. — Ker se vrši društvena seja v nedeljo 26. dec, prosim udeležite se je, kot se. je sej udeleževal pokojni John Perko. — Spominjajmo se ga v molitvah. — Ti pa dragi John, počivaj v miru in večna luč naj ti sveti. Ob enem želim vesele, prečne in z'drave božične praznike in srečno novo leto vsem članom dr. sv. Alojzija, faranom sv. Lovrenqa in vsem prijateljem širom Amerike, Amerikanskemu Slovencu pa r-mogis naročnikov, zlasti ob njegovi 47 letnici. Enako vesel božič vsemu osobju v podjetju Amerikanskega Slovenca.
Fr. Blatnik
70 METROV VISOKA TRAVA
Kdo pa je že kaj takega videl; Sploh nemogoče! In vendar je res. V Indiji raste, in morda še kje drugod, pri nas pa gotovo ne. Imenuje se bambus. Vsak lahko pozna bambusove palice. In bambus je neke vrste trava, ki zraste 30 cm na dan. Torej le ni tako neumen tisti, ki "vidi trave rasti," ka^lcor ljudje na splošno mislijo. Samo v tak kraj mora iti, kjer raste bambus.
Iz mladega bambusa,ki ima še nežno in sočno stebelce kuhajo na vzhodu priljubljeno jed. Nekuhan pa povzroča hujše opekline kot koprive. Kakor rečeno, porabljajo bambus za palice, ki so zelo močne in lahke; iz. njega delajo tudi preproge, razne posodice, kozarčke, kiblc, glasbeno orodje, igle za gramofone, cevi, pipe, peresa, ograje, sulice in sto drugih reči.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Bolezni je podlegel
Milwaukee, Wis. — V tukajšnji okrajni bolnišnici je že 11. decembra podlegel bolezni v grlu, (imel je raka), Frančišek Ks. Veranich, v starosti komaj 49 let. Pokojni je bil urednik in lastnik slovenskega tednika "Slovenija", ki je izhajal v Milwaukee, Wis. in katerega nasledstvo je prevzel sedanji tednik 'Obzor'. Veranich je bil eden najnadarjenejših in tudi najaktivnejših Slovencev v Milwaukee. Prav gotovo gre njemu največja zasluga, da ima mil-wauška naselbina svoj lokalni slovenski list. Navdušen narodni delavec, ki pa ni za svoje delo žel priznanja, je letos spomladi začutil bolečine v grlu. Te bolečine so se izcimile v raka, ki mu je prezgodaj uničil nit življenja. — Rojen je bil v Stražgonjcah pri Cirkovcih na Dravskem polju in je nekako pred 25 leti prišel v Ameriko-Zapušča žalostno soprogo, eneg# sina in eno hčerko. Polopan ie bil iz cerkve sv. Janeza Evang-na Holy Cross pokopališče.
Smrtna kosa na zapadu V Valey, Wash., je umrla J o-hana Meshišnek, v starosti 62 let. Zapušča soproga in šest otrok, ki so že vsi odraščeni-Rojena je bila tukaj.
--o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
DENARNE i POŠILJAT VE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na-
še cene:			
V Jugoslavijo:		V Italijo:	
Za:	Din:	Za:	Lir:
$ 2.55 ...	.. 100	$ 6.50	.... 100
$' 5.00 ...	... 200	$ 12.25	.... 200
$ 7.20 ...	.. 300	$ 30.00	500
$10.00 ...	.. 420	$ 57.00	....1000
$11.65 ...	... 500	$112.50	2000
$23.00 ...	..1000	$167.50	....3000
Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: '
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.P5
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BllllOUghs
Jane je skočila z drevesa popolnoma na tla, da jc s tem vzbujala gladncnm levu ^c večjo slast do plena. Delala je to v upanju, da sestradan lev ne bo zapazil princa Sborova, ki jc v strahu trepetal pod sosednjim drevesom. Kadar je pa lev skočil proti njej, je naglo skočila zopet na vejo in se rešila;
V tem jc pa že tudi Brown spustil z drevesa močan pas in sicer ravno pred princa Sborova, da bi sc ga ta oprijel in bi ga Brown potegnil ua varno v veje drevesa. Toda princ je bil toliko prestrašen, da se ni inojjel cauiti. Zato mu ja Jane zaklicala, naj se oprime po-nujane mu rešitve dokler je ie čas.
"Aleks, primi za pas, predno te zaduha," jo kričala Jane. 7. drevesa je pa vpil Brown: "Ti'revse strahopetnp, zgani se že vendar in zagrabi za rešitev, da tc zverina ne požre na mestu." V tem sc jc princ zdanil in se s tresočih! i rokami oprijel podanega mu rešilnega pasu. Obenem je hotel nekaj reči,
Jane je opazila, da je princ hotel govoriti, zato mu je zabičala naj bo tiho, da ga lev ne opazi, toda že se jc bil obrnil proti njemu in Jane, da bi zopet ubruila pozornost leva na se, jc zopet skočila z drevesa. Skočila jc tako spretno, da je padla na tla prav za levom, ki je bil obrnjen proti princu.
Sobota, 25. decembra 19.37
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran 3
BACILI V SLUŽBI TEHNIKE
Če upoštevamo dejstvo, da se po najrazličnejših tovarnah vedno bolj zamenjava živa človeška sila in delo človeških rok s stroji, bi morda kdo le upravičeno trdil, da je pot moderne tehnike tako rekoč od živega k mrtvemu. Delo, ki ga opravlja mrtev stroj, je postalo vedno bolj upoštevano, vsaj med onimi, ki tega dela prej niso nikoli sami opravljali, med tistimi, ki gledajo, kako bi si čim hitreje nakovali dovolj premoženja in jim je v tem boju za materialnimi dobrinami postalo še tako pridno delo delavskih rok — prepočasno. To so na eni strani suhi, mrzli računi ve-lepodjetnikov, ki so rodili toliko socialnega zla med najnižjimi delavskimi sloji, na drugi strani pa so našli nekako "opravičilo", češ da s temi čudovitimi uspehi le triumfira moderna tehnika, in da je to triumf človekovega razuma, triumf talentov, ki jih mora človek izrabiti in ne zanemarjati, ker jih je zato prejel..
Da pa stroj izpodriva človeka pri delu, to je le delni pojav, ki ga je rodila tehnika. Vendar pa je postal toliko usoden, da se marsikdo še sprašuje, če je sploh še mogoče napraviti korak nazaj. Že So padli tudi poizkusi, kako bi se postavila v službo moderne tehnike spet nazaj nedosegljiva, čudovita sila, ki jo kaže življenje živih bitij,, in kako bi nadomestila mrtvi stroj.
Sem spada brez dvoma tudi poskus dunajskega profesorja Moliša, kako bi pojačal svetlobo ki prihaja od svetečih se bakterij in kako bi to svetlobo porabil v praksi. Veliko stremljenje naj odličnejših fizikov gre posebno v zadjnem času za tem, kako bi dobili luč, ki bi samo svetila in ki ne bi pri tem izžarevala tudi toplotnih žarkov. Da n. pr. električne ali kakšne druge svetil j ke ne izžarevajo samo svetlobnih žarkov, o tem se lahko Vsak prepriča čisto enostavno, če takšno svetil j ko samo malo potipa. Žarnica ali steklo na pe-trolejski svetiljki postaneta po kratkem času tako vroča, da včasih celo roka več ne vzdrži. Električni tok se torej pretvarja le deloma in sicer celo v zelo majhni meri v svetlobo, vse drugo se izrablja brez koristi v toploto, ki se porazgublja. Seveda imamo na drugi strani električne naprave, ki je njihov namen 'e proizvajanje toplote in niti v najmanjši meri ne razsvetljava. Tako n. pr. pri električnih likal-nikih, električnih pečeh, štedilnikih itd.
Najidealnejša bi bila gotovo žarnica, ki bi izžarevala samo svetlobne žarke, pri tem pa se niti v najmanjši meri ne segrela. To bi bila tako imenovana "mrzla luč". To tehnično vprašanje je vsaj deloma tudi že rešeno, čeprav do danes še nima-
mo od tega izuma nobene praktične uporabe. Vedno za nečem novim stikajočemu človeku, so topot priskočile na pomoč bakterije, živi organizmi, ki svetijo. 2<e pred nekaj desetletji se je začel profesor Moliš pečati z mislijo, kako bi praktično izrabil na videz pošastno svetlobo živih bakterij. V ta namen jih je celo redil. Takrat se je prvič tudi rodila misel, kako bi se dalo napraviti luč, ki bi samo svetila in od katere ne bi prihajali tudi nekoristni toplotni žarki. To se«je temu znanstveniku tudi že takrat posrečilo doseči. Bakterijska luč sveti, ne da bi bilo treba neprestano dovajati kak tok, ga prekinjati in stikati, to pa je tudi razsvetljava, ki ne bi mnogo stala. Njena svetloba je tako močna, da je mogoče ob taki mrzli luči brati. Toda, bila je to le novost, ki je pokazala uspeh samo v znanstvenem svetu, v praktičnem življenju pa za to ni nihče vedel, kaj šele, da bi to pridobitev izkoriščal. Tako je ostalo vse do današnjih dni, ko se je znova sprožilo vprašanje po praktičnem izkoriščanju "mrzlih" bakterijskih svetiljk.Ta uporaba naj bi ne bila samo v tem, da bi se morda nadomestile sedanje električne svetilke, saj si je to v resnici težko misliti v sedanjem času, ko vsa tehnika tako rekoč sloni na električni energiji. Začeli pa so delati neke druge poizkuse, namreč, kako bi se s pomočjo teh svetlikajočih se bakterij napravil svetilni plin nestrupen. Tehnika, ki sloni na neživih snoveh, v tem pogledu ni mogla več naprej. Današnje izkustvo je zapisalo stavek, da se je na mrtvi točki "mrtve" tehnike rodilo znova življenje. Gotove bakterije imajo sposobnost, da ob svojem življenjskem procesu uničujejo strupenost svetilnega plina in iz njega naprav-ljajo druge, neškodljive kemične spojine. Morda je tudi to vzrok, da včasih naletimo na svetilni plin, ki ni strupen.
Bakterije na splošno vsak smatra za vse prej, kakor pa za nekaj koristnega. Pa je vendar znanost dokazala, da je bilo prvotno mnenje glede tega dostikrat zmotno. Večina najbrž tudi ne ve, da igrajo pri pravilni pripravi toliko čislanega jogurta (posebne vrste kislo mleko) veliko vlogo ravno bacili. Še manj pa je morda znano, da je ena sama vrsta bakterij zmožna spremeniti dušik, ki je v zraku, v beljakovino, to bi se z drugimi besedami lahko reklo — v kruh. To so bacili, ki žive na koreninah gotovih rastlin, to se pravi, pod zemljo. Lahko si vsak predstavlja, kakšne spremembe bi utegnilo v praktičnem življenju roditi dejstvo, da bi s pomočjo teh bacilov začeli naenkrat pridobivati iz zrakovega dušika beljakovine. To bi bil v resnici za človeka "kruh iz zraka".
PREDSEDNIKOV APEL
" (THE WHITE HOUSE
WASHINGTON J
Memorandum handed to the Secretary of State at 12:30 P. M., December 13, 1937.
v
you X.

61 it
Please tell the Japanese Ambassador when see him at one o'clock:
■ ■
That the President is deeply shocked ,»V and concerned by the news of indis-criminate bombing of American and other .j non-Chinese vessels on the Yangtse, and that he oug&ea6a that the Emperor ■,.
m-
z.
be so advised.

V
tfl :
That all the facts are being assembled and Villi shortly be presented to the Japanese Government.
That in tiie meantime it is hoped the Japanese Government will be considering definitely for-presentation to this Government:
3. Full expressions of regret and proffer of full compensation:
b. Methods guaranteeing against a repetition of any sinjilai ittacii in the future.
^-jy?


Posnetek note, ki jo je poslal pred sednik Roosevelt državnemu tajniku Hullu, v katerem mu je naročil, naj se zadeva glede incidenta na Jangce reki predloži naravnost japonskemu ces:rju Hirohito.
venskega kulturnega, socialnega in političnega življenja v tretji četrti minulega stoletja. Diči ga
Martinu Krpanu je Levstik pokazal slovensko zgodovino v de-seletjih avstrijskega absoluti
neizmerna ljubezen do slovenske ma in rastočih zunanjih težkoč besede in slovenskega naroda. V monarhije.
ZA NAŠE GOSPODINJE
MARTIN KRPAN
Z Vrha je bil doma, močan in silen, da mu ni bilo para. Nekoč £a je pri tihotapljenju angleške soli srečal cesar Janez na cesti v Trst, Krpan je brž kobilico Prijel in s tovorom vred prenesel stran. Silni možak je bil cesarju menda všeč.
Nenadoma je prišel cesar v stisko, pojavil se je namreč na punaju strašen velikan Brdavs in grozil, da ugonobi državo in cesarja samega. V tej stiski se cesar spomni Krpana in ga' pokliče na pomoč. Krpan pride na Dunaj. Cesar ga vodi v orožnico, a v Martinovih rokah se vse cesarsko orožje zdrobi. Sam si nato Krpan skuje orožje, podobno Cesarici, za topor in kij pa poseka lipo na cesarskem vrtu. S tem se smrtno zameri cesarici. Nato izbira v cesarskem hlevu konja, a prj preizkušnji 7, lahkoto izvleče prvega in zadnjega za l'ep čez prag. Poslati morajo po Krpanovo kobilico na Vrh. Na dan sv. Erazma se kontno srečata Krpan in Brdav:, z. lahkoto
položi Martin Brdavsa na tla in mu odseka glavo. Cesarski Dunaj je otet. Vzradoščen mu cesar ponuja v dar hčerko Jerico, a u-žaljena cesarica mu jo odreče, minister Gregor pa, ki mu neo-korni velikan nikakor ni povše-či, se hoče z njim celo ponorče-vati. Martin si izreče v plačilo pismo, da bo brez skrbi tovoril angleško sol po svetu, in še mošnjo denarja, kar mu cesar kot prijatelju rad dovoli. — Krpan zadene kij in mesarico in to so bile njegove zadnje besede pred ceasrjem: "Ko bi se spet oglasil kak Brdavs ali kak drugi, saj veste, kje se pravi na V1'!111 P" Sveti Trojici. Pozdravil bom pa že Vrhovščake in mater županjo. "Zdravi ostanite!" — "Srečno hodi!" pravi cesar, minister Gregor pa nič.
To je povest o Martinu Krpanu. Spisal jo je Fran Levstik, katerega petdesetletnico smrti obhajamo v letošnjem novembru. Levstik je velikan slovenskega slovstva, ocenjevala slo-
IZ ZGODOVINE SOČIVJA
Sočivje je menda blizu toliko staro kakor je star človeški rod. V najstarejših švicarskih izkopaninah, kjer so izkopali stare stavbe na koleh, so našli že ostanke semen raznega sočivja. Iz tega moremo z vso gotovostjo sklepati, da so že pred dobrimi 4000 leti ljudje poznali sočivje, ga gojili in uživali. Zlasti velja to za grah, korenje in pesti-nako.
V bronasti dobi se že kažejo sledovi leče in pozneje boba. Pač pa so kmalu nato Rimljani začeli uvajati v srednjo Evropo nekaj finejšega sočivja, pač zato, ker je bilo vrtnarstvo med Rimljani bolje razvito. Rimsko vrtnarstvo je kmalu vplivalo tudi na druge kraje, tako da so Rimljani kmalu svoje sočivje pridobivali v severnih krajih. Saj so na primer redkev vozili iz severnih krajev, kjer raste redkev tako velika "kakor novorojeni otroci.'' Rimske vojaške kolonije so seveda mnogo semen prinesle v razne kraje, kjer so danes domača jed.
Nekateri stari narodi, ki so dotlej živeli bolj divje in nomadsko življenje, so se le neradi lotili uživanja zelenjave in sočivja. Zlasti stari Germani so najrajši jedli meso, med tem ko so Slovani bili bolj poljedelci ter.bolj vajeni rastlinske hrape. Nemce so njihovi vladarji s silo morali pri-morati, da so n. pr. začeli gojiti zelenjavo.
Mnogo so razvoju sočivne kulture pripomogli samostani, ki so se morali postiti ter so bili zaradi tega toliko dni v letu prisiljeni uživati rastlinsko hrano. Zlasti razne vrste zelja so bila v samostanih poleg solate močno priljubljena postna jed. Zato se je tudi vrtnarstvo krepko razvijalo povsod tam, kjer so so naselili samostani.
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Nedavan gosji vrat
Dobro očiščeni gosji vrat o-soli in na enem koncu zaveži z nitjo. Nadevaj ga s temle nadevom: Dve zemlji namoči v mleku, nato jih dobro otisni in deni v skledo, prideni eno unčo gosje masti, če jo imaš, sicer pa sirovega masla in dobro zmešaj. Nato dodaj eno jajce in en rumenjak, malo soli, popra, peteršilja; nariba-
nekoliko vinskega kisa, da izpuhti. Ali zažgi žveplenih klinčkov in potem prostor dobro prezrači.
nega muškatnega oreha in dve unči drobno narezanih in pre-praženih gosjih jeter. Vse skupaj dobro zmešaj in nadevaj v vrat, nato ga zaveži z nitjo. Prebodi vrat z iglo na več mestih, da ne poči ko se kuha. Nadevani vrat deni v juho kuhati in ko je vrel tri-četrt ure, ga vzemi ven in postavi na hladno. Mrzli vrat zreži na tanke kose, zloži na sredino sklede, okoli naloži žolice in polij z majonezo. Daš kot predjed na mizo. Tako pripravljeni vrat je primeren za goste na ženitovanjih in takih slavnostih.
--o-
Jabolčna torta
Umesi v testo pol funta o-make, pol funta sirovega masla, pol funta sladkorja v prahu, pecilnega praška in eno jajce. Umešeno testo razvaljaj v velikosti posode za torto (malo testa pusti za rob in za potresen je po vrhu). Testo položi v pomazano posodo. Iz koščka testa napravi dolg in tanek svalk in ga položi ob rob posode, da žadrži jabolčni sok, da ne izteče ven. Zdaj nadevaj jabolka. Jabolka olupi, zribaj in zmešaj s sladkorjem. Po jabolkah potresi pest rozin, pest zmletih orehov ali mandelinov in malo cimeta. Po vrhu pa zdrobi ostalo testo. Torto peci približno tri četrtine ure, da se lepo rumeno za-peče. Hladno zreži in daj na mizo.
--o-
Ocvrta krompirjeva kolesca
Pretlači 5 skuhanih, olup-ljenih krompirjev. Prideni 8 Žlice moke in malo soli. Ude-laj testo prav dobro, da postane gladko in se da valjati. Zgneti in pokrij ga. Tako naj počiva četrt ure. Potem ga razvaljaj na dobro potreseni deski. Izrcži male okrogle listke in jih ccvri v razbeljeni masti.
PRAKTIČNI NASVETI
Madeže od vina in sadja odstraniš iz perila, ako namočiš madeže v kislem mleku, nato izpereš v'topli vodi. Tudi vroč limonin sok odpravi sadne madeže iz perila. Perilo pa je treba potem dobro izprati najprej v topli, nato pa še v hladni vodi.
Voni po apnu, ako smo belili prostore izgine, če vlijemo na razbeljeno železno ploščo
ZDRAVSTVO
SNEG IN ZDRAVJE
Kakšen pomen ima sneg? Prva njegova prijetna naloga je pač ta, da prekrije zemljo in ji hrani toploto. Kakor je videti čudno, vendar je resnično, da človeka, ki je zmrznil, še najbolje ogrejemo s tem da g?, odrgnemo s snegom.
Druga naloga snega, ki je običajno ne znamo pravilno oceniti, je ta, da nam sčisti o-zračje. Mestni zrak je poleti slab in komaj znosen. Zato mu ubežimo, kadar le moremo, v naravo. Pozimi pa je mestno ozračje neprimerno boljše, nič nam ni težko dihati v njem — to pa je po velikem delu zasluga sneg-i. Koliko prahu in saj potegu,: sneg ob metežu s seboj na tla! Treba je samo videti kako sive in umazane so prve njegove plasti po mestih. A kar vzame sneg s seboj, tega nam ni treba spravljati, v svoja pliuča. Že davno so zdravniki trdili in ljudstvo je vedelo da je v pravi zimi veliko manj bolezni nego v prehodnih mesecih. Zima in sneg nista sovražnika našega zdravja. Seveda pa je potrebno, da tudi pozimi živimo pametno.
Veselimo se tedaj bele odeje, ki nam jo je po tolikšnem čakanju zima pripravila tako zadostno! Dajmo mladini, naj se po mili volji izzivi v snegu, naj se kepa, postavlja sneža-ke, sanka, drsa in smuča. A tudi sami si privoščimo čim izdatneje osvežujoči in po-mlajajoči zimski import!
-o-
PAR ZDRAVNIŠKIH
Bolniku moramo dajati hrano. le v popolnoma čisti posodi, s čistim priborom, s čistimi rokami, v čisti obleki. Jedi naj bodo okusne in ne preveč tople, ne preveč hladne. Med posameznimi obroki naj bo nekaj presledka, bolnik naj ima časa za žvečenje in požiranje. Ostanki jedi (kom-pot'i) ! naj ne ostajajo ves dan v bolnikovi sobi.
i
To je zdravnikova nesreča, da njegovih nalog tako pogo-stoma ni mogoče postaviti čisto natančno in da jih tudi jasno rešiti ni mogoče, padalje je to njegova nesreča, da po-gostoma ne ve, koliko je sam doprinesel k razvoju bolezni in koliko je doprinesla narava. — Sonderegger.
Najnižji zvoki, ki jih še ču-je človeško uho, sestoje iz IG zračnih nihajev, najvišji pa iz 16,384.
-o--
"Amer. Slovenec" odbija napade na katoliške Slovence in na njihovo vero; katoliški Slovenci podpirajte ga!
Družinska
RAZNOTEROSTI
KAZNJENKE NA TURŠKEM
Turška vlada je odredila, naj se kaznjenke uporabijo za delo v tekstilnih tovarnah, ki imajo baš sedaj mnogo naro-"il. V tovarnah morajo ravnati s kaznjenkami kakor z ostalimi delavci in delavkami, tako da imajo med delom iluzijo popolne "svobode". Toda po delu se ne morejo vrniti domov, temveč jih odvedejo v kaznilnice. Tistim kaznjenkam, ki se bodo pri delu dobro vedle, obeta vlada zmanjšati kazni.
--o-
25,000 ŠOLSKIH TEČAJEV ZA ODRASLE
Po skupnem prizadevanju navadnih prosvetnih ustanov in federalnega WPA programa za vzgojo odraslih, se je nepismenost med odraslimi ljudmi v Združenih Državah skrčila za eno četrtinko zadnjih petih letih — tako izjavljajo federalne oblasti Po ljudskem štetju 1. 1930 je bilo v Združenih 4,283,753 odraslih nepismenčev. Več kot en miljon od teh je od tedaj dobil poduk v pisanju, čitanju in osnovnem računstvu. Prosvetni program je nadalje prišel v stik z drugim miljonom iudi, ki so sicer znali čitati in pisati, ali katerih vzgoja je bila zanemarjena. Dandanes imamo širom dežele približno 25,000 tečajev, namenjenih odraslim, ki ponujajo osnoven poduk, kakor tudi strokovno izurjenje in višjo izobrazbo. Precejšen del teh dijakov tvorijo tujerodci obeh spolov.. To zlasti velja glede tečajev za angleščino in državljanstvo. Informacije o takih tečajih se more dobiti od šolske oblasti v vsakem kraju
-o-
OGROMNA BOŽIČNA POŠTA
Chicago, 111. — Od 1. decembra do zadnjega torka je šlo skozi tukajšnji poštni urad nekaj nad 171 milijonov komadov pošte prvega razreda, kar je za skoraj devet milijonov komadov več kakor v istem času lanskega leta. Nasprotno pa je pošiljanje paketov letos nekoliko padlo. V omenjenem času jih je šlo
skozi urad nekaj manj kakor dva milijona.
-o-
POIZKUS SE NE POSREČI VEDNO Chicago, 111. — Dva fanta-lina, stara 19 in 20 let. sta se oborožila s pištolo za igračo in s tem nedolžnim orožjem se jima je posrečilo, da sta izvršila uspešen rop nad Ma-xom Resnickom, 704 Independence blvd.; vzela sta mu di-jamanten prstan, uro in avto. Oj unačena vsled tega uspeha, sta se spravila kmalu nato nad nekega drugega moškega. Ta pa se jima ni dal tako zlepa, vsled česar sta se pobalina ustrašila in zbežala. Policija pa ju je imela še isti večer.
PREDSEDNIKOVA HČI V BOLNICI
Seattle, Wash. — Že nad teden dni leži v neki tukaj-Jšnji bolnici hči predsednika Roosevelta, Mrs. A. Boettiger, kjer se je morala podvreči neki operaciji. V torek je dobila transfuzijo krvi. Njen zdravnik odklanja, da bi objavil, kako bolezen ima, vendar pravi, da bo pacijentinja za božič že lahko doma.
VELIKO
lasnil&ovo
ZA LETO 1938
Smo ravno prejeli.
Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo \eč siik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane
25 centov
Naroča se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
; ■ V:-,'•,".-=•■:...... '	• t*- »"v1««.* ■	V - ' ,VY-' '-V"
ZA LETO 1938 je dospela.
Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 18 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo
25 centov
Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
Narejena s nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rek. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Mak Cvetke sv. Terezije. Tudi k'pi so vliti iz nezlomljive medenine.
Gena $2.00
— V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom.
"GOD BLESS OUR HOME"
To je krasna nlatica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sred', ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. • Lep kras bo to za vaše sobe.
ftaj F®*
Cena Jbc
Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročiiju priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in pcslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1819 West Cormak Road
Chicago, Illinois
Stran 4
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 25. decembra 1937
ROMAN
m
Spicala B. Orczy Prevedel Paulus
"Uro po solnčnem zapadu."
"Pa zakaj šele točno v štirih dneh? Zakaj ne v dveh ali v treh?"
"Prav tako bi lahko jaz vprašal, zakaj ste si izbrali južne nasipe, gospod? Zakaj ne zapadne? Izbral sem si četrti dan, — ali vam ne ugaja?" je vprašal Chauvelin zbadljivo.
"Ugaja — ? Kaj — ? Nič bi ne moglo bolje ugajati!" se je prijetno nasmejal Blakeney. "Izvrstno —, zares prav izvrstno! Pa kako, da ste si izbrali prav čas ob večni luči — ?"
Vse se je smejalo. Saj so vsi dobro poznali divjanje francoskih republikancev zoper vero in Cerkev.
"Ah —!" nadaljeval Percy. "Že vem zakaj! Lani, veste, tam v Calaisu je bilo, sem vas srečal v duhovniški obleki —. Zdi se da imate posebno nagnenje za take nabožne reči —. Črna duhovniška obleka se vam je tistikrat posebno dobro podajala!"
"Ali ne bi določila podrobnih pogojev dvoboja?" je prekinil Chauvelin val Per-cyjevih zbadljivk ter skušal prikriti svojo razdraženost pod krinko hladnokrvnosti.
"Orožje mislite — ?" se je tedaj vtaknil vmes princ vvaleški. "Kolikor sem čul, je že določeno, da bodeta križata meče."
"Čisto res, Visočanstvo!" je pritrdil BlakChey. "Pa še je treba določiti nekatere podrobnosti, ki so izredno važne. Ali ne, gospod —? Kdo ve —? Moj podjetni prijatelj tule bi morebiti želel, da se dvo-bojujeva v zelenih nogavicah in da bi on smel nositi rdečo cvetko na prsih."
"Materno dušico mislite?" je nekdo pripomnil.	^
"Zakaj ne! Jako dobro bi se mu podajala! In ko bi ovenela, bi dala od sebe zelo močen duh, tako močen, da bi mu nos zavihalo."'
Bučen smeh je pozdravil Percyjeve besede. Vsem je bilo dobro znano, kako strastno sovraži republikanska vlada, in posebej še Chauvelin, njihovega narodnega junaka "Dušico".
"Torej pogoji, gospod!" je pravil Chauvelin nemoteno. "Ali spet vrževa?"
Spet sta vrgla kocke.
Chauvelin je bil čisto miren. Pogoji dvoboja ga niso čisto nič zanimali. Saj je vedel, da se dvoboj sam vobče nikdar ne bo vršil —.
Dosegel je svoj namen.
Kraj in čas sta bila določena in Percy Blakeney bo prišel v "Boulogne. Poznal je svojega nasprotnika, poznal je njegovo neukrotljivo strast za doživljaje in nevarnosti, z njo je računal in prepričan je bil, da Percy gotovo pride na dogovorjeni kraj.
Da —! Percy bo prišel v štirih dneh, uro po solnčnem zapadu na južne nasipe Bou-logna zaupajoč na svojo dobro srečo, na svojo silno telesno moč in na svojo navi-hanost in iznajdljivost.
Ampak tedaj —!
Eno je sklenil Chauvelin, za trdno sklenil, to, da tisti večer ničesar, prav ničesar ne bo prepustil slučaju. Čakal bo na svojega nasprotnika, ne samo s svojo lisičjo pretkanostjo, ampak tudi z močjo —. In če bi bilo treba tisti dan zbrati v Boulog-nu, in v severni Franciji vso vojaško moč
' republike — drzna "Dušica" mu topot ne bo ušla, mu ne sme uiti —.
Njegovo razmišljanje je prekinil Percy-jev vzklik.
"Ah, gospod Chauvelin, — zdi se, da vas sreča zapušča! Slučaj je spet zame odločil, kakor vidite!"
"Torej pa vi napovejte pogoje dvoboja, gospod Percy!" je malomarno dejal Chauvelin.
"Torej pogoji, gospod! — Ne bom vas mučil s podrobnostmi. Borila se bova v površnikih, če bo mrzlo, če bo pa toplo, pa slečeva še tudi suknje, kajne? Ne bom zahteval, da nastopite v zelenih nogavicah, tudi rdeče cvetlice vam ni treba prinesti seboj. — No pa šalo na stran! Poskusil bom in prisilil svoje slabotne možgane, da vsaj za dve sekundi resno mislijo in si izmislijo kako podrobnost, ki bi bila za vas prijetna. — In sedajle se spomnim na orožje! Vam bi ugajal meč, ste dejali, če se prav ne motim. Torej pa vze-miva meč! In še eno uslugo vam storim, — sami si izberite sablje! Lahko si jih kar tukaj ogledate.
Gospod Foulkes," se je obrnil k prijatelju, "prosim, stopite v mojo sobo! Nad pisalno mizo visita dve sablji."
Foulkes je z naglimi koraki 6dšel, gospod Percy pa je veselo in zabavno nadaljeval.
"Mislim, da vam bodeta meča ugajala. Sami lahko izberete. Izvrsten mečevalec ste, o tem sem prepričan. In sami smete odločiti, ali naj ena ali dve praski zadostujeta, da bo maščevan užaljeni ponos gospodične Candeille."
Spet je legel moreč' molk na navzoče.
Waleski princ je gubal čelo ter bistro opazoval Percyja, kot.bi hotel brati na njegovem brezbrižnem obrazu, kake pretkane načrte snuje njegov nikdar mirujoči pustolovski duh. Vsem je bilo nekako tesno krog srca in rahlo mrmranje je šlo po družbi, ko je čez nekaj trenutkov vstopil Foulkes z dvema mečema v usnja-tih nožicah.
Blakeney mu jih je vzel iz rok ter jih položil na mizo pred Chauvelina. Vsi so stezali vratove.
"Kako sodite o njih?" je vprašal in se malomarno naslonil na stolovo naslonjalo.
Chauvelin je vzel enega, ga počasi potegnil iz nožnice in previdno poskušal ostro, kot srebro se blestečo rezilo.
"Staro, dobro delo!" je dejal z glasom strokovnjaka, posnemajoč hladno malomarnost svojega nasprotnika. "Nekoliko težji so kakor običajni francoski meči, pa vkljub temu krasen izdelek orožarske umetnosti."
"Verjamem! Meča sta izdelana v Tole-du na Španskem, dobrih dvesto let bo temu. Kupil sem ju pred davnim časom na svojem potovanju po Italiji."
"Lorenzo Cenci," je počasi prebiral Chauvelin drobne črke na umetno izdelanem ročaju. "Kajne, to je ime umetnika, gospod Percy

(Dalje prih.)
-o-
Katoličan brez katoliškega časopisja je kakor vojak brez puške.
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
















Znanstvene in poučne knjige
ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec:
BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in
oskrbujemo ..................................................................... 40c
DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo.
M. Humek ...............i..................................................$1.50
DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ...................................................................$1.50
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK Fr. Duler..................$1.25
FILOZOFIJA, Fr. Veber ....................................................$1.50
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon..§1.25 GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima
i dužnostima američkih gradjana ................................ 25c
IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in
komunizma ................j...................................................- 75c
IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov-
ništva .................................................................................. 60c
KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H.
Vedenik .............................................................................. 25c
KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege
narodov Daljnega vzhoda ............................................ 45c
KLETARSTVO. B. Kalicky'............................................$1-75
KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. Podlesnik....................$1.00
KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer .............. -............-........$1-00
KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc........................$1.00
MILOSRČNOST DO ŽIVALI ........................................ 25c
MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji.........................$1.00
NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 35c
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Majdič.................... 75c
NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in
strupenih gob ..................................................................$1.50
NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina........................ 50c
OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev- Kreka.............................. 25c
OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amerikancem v
premislek ............................................................................ 25c
OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. I. Matko ...................-........................- 15c
GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za praktično gospodinjstvo ........................................................$1.25
OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA
IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik................................- 75c
OSNUTEK SLOV. 'NAROD. GOSPODARSTVA.
M. Brezigar ................................................................... 75c
OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom	$1.00
PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. .Vsak po........................ 90c
PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem------ 75c
PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ....................... 40c
POGLED V NOVI SVET ............................................... 1Sc
POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ....................$1.50
POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk --------------------
POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos.
Petrič ...............................................................................—
PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sadjerejce................$2.00
PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o lepem vedenju ..............................................................— "c
PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec ------------------------------------ «c
PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus........................................'L0°
RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodnik
in zakon .........................................................................
RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VELJAVI -—..................................................................... 75c
RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov.-
latinsko-nemški. Al. Benkovič .................................... 25c
RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek............................$1-25
REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka................ 45c
SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s
sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c
SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo.......-............................... 50c
SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE.
A. Robida .........................................-........-................... l5c
SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler........ 75c
SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal................51.75
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalinšek....$5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F. Novak. 1. in 2.
60c
25c
del. Vsak po
60c
SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A.
Robida ............................................................................... 9Sc
SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI.............. 25c
SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ 45c
TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v
pouk .................................................................................... 45c
UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv.
Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c
UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušeničnik, 1. in 2. zvezek.
Vsak po ............................................................................$125
UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al.
Ušeničnik ............................................................................ 40c
VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za
pripravo okusnih jedil s skromnimi sredstvi............$1.50
VINARSTVO. Andrej Zmavč .—......................................$2.00
VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih
gojila vladajoča oseba .................................................. 40c
VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL.
Dr. J. Jeraj ...........................-......................-................... 50c
VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca...................... 50c
VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva....................... 85c
ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar ................................................... -- 50c
ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE-
GA PISMA. Fr. Novak ................................................ 50c
ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov.
narod ...................................................-......*....................... 85c
ZDRAVILNA ZELIŠČA .................................................. 35c
ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. Novak ...................................................................................... 95o
ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ....$1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA.
Iv. Grafenauer ................................................................$1.25
ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden.
1.—6. zvezek. Vsak zvezek po .................................... 60c
ZDRAVJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J.
Potrata ................................................................................ 50c
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, HRVATIH in SRBIH. Dr. J. Mal.............................$1.50
RAZNE KNJIGE
KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANI 1. 1923................$1.00
KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA, ka 1. 1921.... 20c
ZLATOROG. Planinska pravljica. R. Baumbach........ 50c
LETOPIS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE, za 1. 1924...... 50c
Pri naročilih prilo'ite potrebno svoto v gotovini ali Money Odru in poS jite na
Knjigarna
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Rd.,	Chicago, Illinois










J


m
Pisano polje
J. M. Trunk
Koga naj zahvalimo?
Današnja Amerika je komaj senca prvotne Amerike. Ni bilo vse le dobro v prvotni Ameriki in danes tudi ni vse le slabo, marsikaka senčna stran se je izpremenila v sončno, marsikaj sončnega pa se je zasenčilo. Lepa poteza iz prvotne Amerika se je še o-hranila in se še ponavlja, ko pride vsako leto — zahvalni dan. Pravijo in zatrjujejo, da je neki blagoslov, ki še zmerom spremlja Ameriko, plači-, lo za to, da se Amerikanci vsaj vobče s hvaležnostjo spominjajo prejetih dobrot. Bistvo zahvalnega dneva je zelo globoko.
Ali pride na zahvalni dan tudi do tega bistva? Nihče ne bo kaj takega pričakoval, saj so vsaj človeška dela pomanjkljiva. Mnogim bo glavno — puran. In dalje: Koliko je še takih Amerikancev dan danes, ki verujejo na osebnega Boga? Poglejte okoli sebe. Kdo in kako naj kdo zahvali Boga, ako sploh na njega ne veruje? Kakšen bo pri ieh zahvalni dan ?
Ni nobeno čudo, ako se je tudi v "Prosveti" prikazala oblika zahvalnega dneva, ki se od bistva tega dneva — bistveno razločuje. I. Molek piše o zahvali in piše, priznam,dosledno po svojem stališču svetovnega naziranja. Prizna potrebo zahvale in našteva tiste, katere naj bi tudi na ta dan zahvalili: delavce v vseh panogah, moške in ženske, fante in dekleta, farmarje, stavbenike, učitelje, umetnike, bojevnike demokracije, očete in matere, prijatelje, somišljenike, pijonirje, napredne pač...in zahvaliti jih moramo vse dni, ne le na zahvalni praznik.
Tako I. Molek. Samo na sebi nimam niti najmanjšega u-govcra zoper to in tako zahvalo. Ugovor pa imam, ako se hoče bistvo zahvalnega dneva tolmačiti na ta način in prenesti le na to stran, da-si je ta stran tudi pri bistvu lahko vključena.
Zahvala. Tu ne gre morda le za kako frazo. Kadar prejme Molek svcj ček za delo, ali se morda globoko priklanja in ponižno zahvaljuje za prejeti ček?? Težko, da bi se, razen morda, kakega običajnega in uljudnega "thanks". Se mu niti ni treba dolgo zahvaljevati. Opravil je svoje delo pošteno, in ček je le enako pošteno plačilo za delo. Čemu toraj še zahvala? Prav. Upam pa, da bi se tudi Molek zahvalno priklonil, ako bi se ček glasil na dvojno, trojno in ne pogodeno vsoto. Kratko: kjer je to ali ono delo primeroma ali po pogodbi plačano, ni treba nobene zahvale in se nikomur ni treba zahvaljevati, nekaj zahvale pa le tam, kjer delo v vrednosti presega plačilo, ali se plačilo odkloni. Zdravnik mi je z operacijo rešil življenje. Ko sem ga vprašal za račun, je dejal: "Let's forget it." Tu se spodobi zdravniku zahvala in je ne bo nikoli dosti. Pa bo T. Molek rekel: "Trunk pač
čenča in čenča in čenča." Obžalujem, če, nimam druge in boljše buče.
Stvari pa še nikakor nismo na dnu. Naj je zahvalni dan zamislil Peter ali Pavel, zahvala je veljala Bogu, in naj bi bilo pojmovanje tudi skriv-ljeno, saj sem čital, da so zahvalni dan imeli že Indijanci, in bi bili ti zahvaljevali le kakega — boga. Ta bog ni bil Bog, /ampak zahvala je bila vrlo dobra.
Omenil sem, da je g. Molek dosleden, če pokazuje tako stran zahvale. Seve je. Ako velja njegov materializem in bi ne bilo nobenega Boga, prav nihče ne bo mogel Boga zahvaliti, ko ga pač ni. Povsem dosledno. Če delavca, u-metnika, učitelja, pijonirja ni, ga rte moreš zahvaliti, najmanj Boga, ako ga ni. Na tem mestu se pa ne bom prereko-val z g. Molkom radi eksistence Boga. Pripomnim pa sledeče: Molek zavživa hrano vsak dan. Kruh n. pr. zavživa. Ali mu morejo prav vsi ljudje narediti le enega pšeničnega zrna? Ne morejo. Odkod je pšenično zrno za kruh ? Jaz pravim, da je od Boga, Molek ne pozna Boga, bo moral toraj reči, da je zrno od narave, . zemlja ga da. Dobro. Čemu je potem pri zahvali iz' pustil — naravo, ali morda Naravo, ko mu vse vrste tistih zahvaljenih niti koščka kruha ne morejo narediti?? Vsaka zahvala pa more veljati zo-pet le osebnosti, in Molek našteva celo vrsto takih osebnosti, pravilno toraj zopet izpusti naravo, saj nihče ni tajk" nor; da bi trdil, da je narava ali Narava osebnost.
Ivan Molek zahvaljuje, toll' ko in takšne zahvaljuje, VA mu vsi ti niti koščka kruha fle morejo narediti, in na ta da11 je navadno na mizi celo Pu" ran.
Jaz sem s to razpravo zda] pri koncu, g. Molek pa za* hvalnega dneva niti načel
Thanksgiving day. Mole^ poreče, da imam jaz le Pra' zno bučo na vratu. Naknadn0 vsaj zahvalim — Boga za in tako bučo, in da bi ostal® buča in zahvaljevala — Boga>

23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala S
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. | zjutraj do 8:30 zvečer.
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal 3817 CHICAGO. ILL.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanj»> Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.