37. številka. V Trstu, v soboto 7. maja 1892. Tečaj XVII. ki*® „E 0 I N 0 S T" ithaja dvakrat na teden, vsako »rede in toboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: ea vse leto gl. 8.— ; izven Avst. 9.— gl. sa polu leta „ 3.—; , , 4.50 „ la četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tratil po fc nov.. ▼ Gorici in t Ajdovščini po • nov. Ms naroebe trei priložen« naročnin* «• ^nravniitvo as ozira. EDINOST Oglasi in oznanila se rakune po 8 nov vrstica v petitu ; za n&alov* * debelimi črkami s« plačuje prostor, kolikor hi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javna zahvala, osmrtnica Ud. račune po pogodbi. Vsi rtopisi <»<> pošiljajo uredni&lvn Piuzza Casernia A t. 2 Vsako pismo mora biti frankovaTiO ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamaciju in inserate (»rajema upravniitvo P iazza Caaerma »t 3 Odprte reklamacije n proste po&tnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. t >V «dlao>t ]• unč. 01) uravnaip vrednote (valuta). in. Dogovori mej obema ministroma gledfc uvedenja zlate vrednote v Avstriji so že dokončani in dotiskane menda že vse dotične zakonske predloge. Kakor poročajo, pridejo zadnje na dnevni red državnega sbora že 10. t. m. Vendar pa dosedaj vemo o njih prav malo gotovega, kajti vlada se boji brezvestnih borznih Špekulantov, koji bi se vsakakor dobro okoristili, ako bi jim bile že naprej znane ponatanj-kosti nove novčne postave. Gotovo pa je, da zbornica ne vsprejme s veseljem tn predloge, kajti to, kar se je dosedaj izvedelo izza kulis o namerova-nem uravnanju, je vzbudilo mnogo pomislekov oelo v onih deželah in krajih, kateri imajo dobro razvito trgovino z inozemstvom ter bi jim morala zlata valuta nasproti srebrni mnogo bolj ugajati. Odpor ta prebudil je tudi mnogo ljudskih zastopnikov v državnem zboru, kateri so se načeloma izrekli proti uvedenju te valute. Vendar pa ni dvomiti, da ne bi obveljala vladina predloga, kajti vlada ima že preskrbljeno svojo, umetno vfcupe spravljeno većino, koja jo zagovarja in podpira oelo pri predlogah in načrtih, od katerih si more upati dobička le kak priveligovan ljudski stan, nikar pa večina davkoplačevalcev. — Posebno se pa razni krogi protivijo relaciji, katera naj bi služila novčni postavi za podlago pri premembi starega denarja v novi. Relacija ta znaša namreč 2*10 frankov t. j. en nai sedanji srebrni goldinar je po tej relaciji 2'10 frankov v zlatu. Kako nizka je ta svota kaže nam naslednje: 1. 1865. veljal je 1 srebrni goldinar = fr. 2*46. Ako si imel tedaj 100 gld. v srebru, zmenjal si jih lehko za 246 frankov v zlatu; danes pa po novo naznačeni relaciji veljalo bode 100 srebrnih goldinarjev samo 210 frankov v zlatu ali 36 frankov manj. PODLISTEK. Spomini na znamenite možć slovenske. Čital Vat roalav Hol« ▼ Čitalnici Tržaški dno 0. aprila 1892. (Dalje) Zanimivo je tudi, kak6 je pokojni Jenko, kar mi je sam pravil, nekoč hotel opijaniti svojega očeta z — briško rebulo. Bivajoč doma na počitnicah, naroči si omenjenega vina in ko dojde, pokliče starca: „Oče, tacega vina pa Se niste pili v svojem življenji!" pravi mu ter mu ponuja piti; ali degavi možak je slutil sinovo nakano, pa je le srebal, dočim se ga je poslednji, kakor je sam priznal, pošteno bil nalezel. In drugo jutro, ko je videl, da je •in nekam pobit, vpraša ga oče : „Janez! Kaj ne da: ti imaš od tistega vina tako bčle laBČP Vidiš: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade !" Kadar je bil dobre volje, pripovedoval je naš Jenko mnogo jednacih Btvarij. V obče mi je razodel marsikaj, kar je skrbno skrivat pred zlohotnim svetom. Ko je bil izdal zbrane svoje pesmi, bolelo ga je neizrečeno, da je slovensko Res je sicer, da je pred francosko-nemško vojno srebro stalo jako visoko, ker njega cena je bila naznačena 60 d., danes znaša pa smo 40y3 ; vendar bi pa moralo 20 frankov v zlatu tudi danes veljati do 12 for. v srebru, dočim danes na-poleoni stoje na 9 for. 50 kr.! Uzrok temu nižanju cene srebra je bila menda največ francosko-nemška vojna, po katerej sti Francija in Nemčija v promet dejali mnogo srebra, iz katerega so bili popred narejeni novci. Vsakakor bi bilo umestnejše, ako bi tudi naša država, ako že uvede novo valuto, upeljala frank, ki bo je dosedaj pokazal kot najboljši in najstalnejši denar. Kolikor je prevideti, ostane sedanji denar še đlje časa v veljavi ter se bode isti po nekoliko letih prisilno izmenjal proti novemu. Prašanje je sedaj, kdo bode izgubil, imejitelj denarja ali država P Novi denar bode obstojal iz krone, ki bode veljala 50 kr. sedanje nominalne vrednosti. Da bi naš denar bil gotov in povsod spoštovan, morala bi po pravici krona veljati franka v zlatu; v istini pa bode po določeni relaciji veljala samo 1*05. Kadar se bode zakonito ukazalo, da se mora ves sedanji srebrni denar zme-njati v državnih blagajnicah, ker se sicer ob določenem času ne bode več prejemal, moral bode vsakdo, ki ima sedanji denar, istega zmenjati aH ga zgubiti, kajti pozneje ne bode imel več nobene veljave. Kako bode tedaj P Ako boš takrat imel 100 for. sedanjega denarja, zmenjati ti jih bode za 200 kron ali za 210 frankov v zlatu. To bi bilo v pravi veljavi za okolu 84 goldinarjev v zlatu. Pri vsacem stotaku bode toraj izgube okolu 16 for. Is tega sledi, da ne bode novi denar boljši od sedanjega, razun tega, da bode isti potem stalnejši ter se tudi naša država pridruži ostalim z zlato vrednoto. Kreditor bode izgubil a dolžnik pridobil in pridobila bode po mnenju neka Časopisje, kakor na neko višje povelje, molčalo o njih. Od tiste dobe udal se je namenoma pijači, katera gaje naposled spravila prerano v grob I . . . Kaj je bil prvotni vzrok njegovemu perečemu cinizmu, to meni ni znano; ali prepričal sem se, da bi se s primernim in potrpežljivim ravnanjem ž jim dalo doseči mnogo ! Jaz sem ga bil nekoč poprosil, da naj mi d& kaj iz svoje pesniške zaloge za „Slovana", kar mi je zagotovil do prihodnjih počitnic, in glejte! neko jutro mesec dnij pozneje prinese mi v Ljubljano polno torbo pesnij, katere so bile potem priob-čene v imenovanem listu s podpisom: „Mirko". Med jimi se kaj lep6 odlikuje pesem o „Kljuk o vi smrti", ki je pisana povsem v duhu narodnih peBmij srbskih. O njej je izrekel laskavo pohvalo pristni poklioanec v jednakih rečeh, pesnik Gregorčič. Pokojni Jenko mogel bi biti dostojni naslednik slavnega brata svojega, ko bi ne bil tolikanj svojeglaven, nekoliko preveč domišljav, da si ni dal dopovedati zlepa nobene blagohotne besede. Jedini mož, kateri mu je bil avtoriteta, bil je pokojni Erjavec ; žal, da se mu je trmasti Jenko približal mnogo prepozno ! Vsekakor pa je terih tudi država na eni strani, dočim ne jej je bati krize na drugej. Vsakakor ni še možno vstvariti si pravega menenja o večji ali manjši vrednosti nove valute. Isto se menda vesele samo Židovi, ki si upajo pri tem mastiti svoje dobro polne mošnjičke. Ako predloga v zbornici prodrč brez sprememb, kar najbrže bode navzlic uporom in ugovarjanju mnogih, za dobro svojih volilcev delujočih poslancev, videli jo bodemo v kratkej dobi v praktičnem življenju, kjer se nam pokaže v a v oje j pravi luči. Čeprav krona in zlata, bode za reveža vendar — trnjeva. L—n. Deželni zbor isterski XII. seja, d n ć 5. aprila 1892. (Konec.) Posl. S b i s h govori o umetnem vinu. Dr. V e n i e r podpira predgovornika in želi, da bi se obstoječi zakon izvajal. (Dobro ! na levici). Odgovarja mu vladni komisar E 1 u-s c h e g g in zatrjuje, da je on deloval po predpisih onega zakona. Govori v tej zadevi še ravnatelj H u-g u o s in stavi predsednik na glasovanje prodloge. Prvega sprejme večina. Druzega a in b ves zbor enoglasno. Dr. Costantini kot poročevalec političnega odbora predlaga, da se pritožba Pavla Sufficha in drugov proti upravi Žininjske občine izroči deželnemu odboru v rešitev. Sprejeto enoglasno. Sledi volitev deželnega odbornika iz skupine kmetskih občin na mesto posl. Spinčiča, kateri je odložil od-borništvo še v lanskem letu. Predsednik čita imena poslancev, kateri imajo glasovati in sicer : Doblanovich, dr. Dukič, Flego, Jenko, dr. Laginja, Man- slovatveno delovanje tega izredno duhovitega možtl zaslužilo nekoliko več — priznanja, nego se to dii izraziti v borih dvajsetih petitnih vrsticah, katere mu je posvetil o njega smrti nek slovenski list. — Od meje Goriške račite me izpremiti zopet v izvoljeno središče obljubljene naše dežele — v belo Ljubljano, da vas tu seznanim s prezanimivim možem, katerega sloveče imč se blesti med prvoboritelji našega naroda. In ta preodlični mož je: Jurčič Josip, najplodovitejši romanopisec slovenski in drugi urednik ,Slovenskega Naroda." O tem pregenijalnem našem pisatelju mi je duša polna blaženih spominov. Saj sem preživel ž jim zajedno v uredništvu omo-njenega glasila posvetno inteligencije slovenske jedenajst mesecev zdržema. S prvim decembrom I. 1872. prevzel sem bil uprav-ništvo „Slov. Naroda." Bil je takrat buren Čas na politiškem polji slovenskem in jaz sem prišel baš v trenotku, ko so si naši „stari" in „mladi" bili v laačh. Prvi človek, ki me je uvedel tu v nepoznane mi razmere, bil je ranjki Jurčič. V gledišči ljubljanskem so igrali tisti večer „Jamsko Ivanko" in po predstavi jo bila v čitalnični restavraciji živahna zabava z vojaško dič, Seršič, Spinčič, dr. Venier, dr. Vcr-gottini, dr. Volarič, \Vassormann. Odda se 11 listkov. 7 glasov dobi dr. Laginja, 4 glasa dr. Venier. Predsednik proglasi, da je za deželnega odbornika kmetskih občin izvoljen dr. Laginja. A ker je bil on do zdaj namestnik dež. odbornika, treba torej tudi tega na novo voliti. Pretrga se seja za 6 minut in se potem vrši volitev na enak način. 7 glasov dobi posl. M a n d i č, 4 glase poslanec Wassermann. Predsednik proglasi torej kot izvoljenega namestnika deželnemu odbornika kmetskih občin poslanca M a n d i č a. V imenu finančnega odbora poroča v zadevi železnice T r s t-P o r e č dr. Venier in predlaga : 1. Deželni zbor s zadovoljstvom sprejme v znanje poročilo o delovanju deželnega odbora v tej zadevi, izreče načelno, pri-čakovaje državni prispevek, pripravljenost, jamčiti podjetnikom do zneska, kateri se bode določil potem, ko bodo prizadete občine prevzele protijamčenje in ustanovile rezervno zaklado že za časa grajenja že-leznioe v onej meri, katero bo določil deželni odbor 8 tem, da bode potem deželni zbor določil stalen znesek prinosa iz deželne zaklade v pomoč občinam pri pokritju eventualne zgube. 2. Nalaga se deželnemu odboru i/poslovati od c. kr. vlade državni prispevek za znižanje zneska, za katerega se bode jamčilo. 3. Podjetniki ostanejo zavezani, spojiti to železnico z državno, ne da bi se s tem dežela bodi si kako na novo obtežila. K tem predlogom govori poslanec Babu d e r in potem dr. Volarič: Ne bodem govoril v imenu stranke, nego samo v svojem imenu. V principu podpiram predloge, ali z druge strani in z obzirom na besede predgovornika, zdi se mi prerano, da so zbor izreče v tej zadevi. godbo. Ondu je bilo toliko ljudstva, da sem jedva ujel košček sedeža v nekem kotu. Tu se vam je jelo in pilo, smejalo in pelo ter zabavljalo vse vprek, da človek ni slišal niti svojega glasu. Meni, prišed-šemu ravnokar z morja, zdelo se je, da sem dospel v raj ! Pa ker nisem bil vajen tolikega vrišča, bito mi je nokam tesno okrog srca, zlasti, ker nisem poznal žive duše, čutil i.em se osamelega v sredi pre-veselo družbe. Sedel sem torej nem mod vrvečo množico ter zrl osupel vso to gonjo, kakor volek novo leso — kar mi zazveni na ušesa : „Hoj ! Kaj pa vi s svojim jeremijskim obrazom tu mod veselimi svati P Glavo po konci! Živio !" Bil je to Jurčič, kateremu sem se bil predstavil isto jutro. Prisedel je k meni ter trčil z inonoj na „veselejšo bodočnost.* Pri tem mi je razkazoval različne goste, razkladal mi njih družbinske razmere in mi slikal veseli razvoj narodnega življenja v Ljubljani s predražestnimi bojami. „No vidite", vzkliknil jo ua glas, „tu nimate povoda, držati so tako kislo, kakor na kakšni sedmini ! Pijte in veBČIi bodite!" Moj izgovor, da sem tukaj nepoznan tujec, izpodbil mi je z besedami : Ingenirur dr. Buzzi naslanja se na izjave interesiranih občin. A pomisliti treba, da oni, ki hoče kaj doseči, ne misli na težave. Mi ne moremo zdaj vedeti, da-li se bo sdržavala železnica. Vsak dan imamo parobrode. Zveza iz Pirana v Trst je vsekakor bolja po morju. V letnem Času je mnogo ugodnejše voziti se s parobrodom. Ne more se torej tako natačno določiti število popotnikov po železnici. Prej treba vedeti, koliko namerava doprinesti država. Vedeti pa bi tudi treba, da-li prevzame dežela garancijo tudi za občine, da-li bi torej ona plačala za-nje, ako občine ne bi mogle. Bolje bi bilo morebiti, da bi se spojila nekatera primorska mesta z državno železnico tako, kakor je spojen Rovinj s Kanfanarom. Ne bom stavil predloga in Bploh izjavljam, da je vse to moje subjektivno mnenje in da nisem pooblaščen od svojih somišljenikov. Poročevalec odgovarja poslancu Babuderu in predsednik stavi na glasovanje predloge. Prvi sprejet je z vsemi proti glasu dra. Volariča. Drugi in tretji sprejeta sta enoglasno. V imenu posebnega odbora za prou-čenje in poročanje o predlogu posl. Jenka in drugov v železniški zadevi, poroča dr. L i u s in predlaga : 1. Z obzirom na sklep deželnega abora iz dne 27. avg. 1883, da bi c. kr. vlada zvezala istrsko državno železnico po najkrajši črti z Reko in z obzirom na predlog posl. Jenka in drugov, natnerava-jočega isto svrho, povdarja deželni zbor ponavljaje potrebo omenjene zveze in to y splošno korist te dežele. 2. Naroča se deželnemu odboru, precej predložiti c. kr. vladi spomenico, da bi ista nenadoma pričela tehnična dela in predložila državnemu zboru zakonsko osnovo, vsled katere bi se zgradila ta železniška zveza na troftke države. Predloga sprejmeta se brez debate enoglasno. Predsednik Bklene sejo, in naznani prihodnjo za danes zvečer ob 7. uri. * * * XIII. (zadnja) seja 6. apr. zvečer. Dvorana lepo razsvitljena. Galerija natlačena. Dr. L i u s čita zapisnik jutranje seje, kateri se odobri brez ugovora. Dr. Fragiacomo čita zakon o varstvu koristnih ptičev, katerega sprejme večina v 3. čitanji. Dr. Stanich stavi nujni predlog v zsdevi zveze Lloydovih parnikov z otoci in Reko in ga potem, ko je sprejeta nujnost, utemeljuje. „Tembolje, ako vas nihče ne pozna, bodete imeli vsaj mir pred zlogolkimi za-bavljivci!" Ko pa mu razodenem svoje pomisleke češ, da ne vem, kako bodem izhajal jaz, neznaten nepoklicanec med toli imenitimi možmi, kakeršnih mrgoli tu okrog mene, postal je nejevoljen ter me je zavrnil z rezkim glasom : »Kuj vraga! Saj jaz tudi nimam ni-kakšne diplome v žepu, pa se ipak ne vetrašim nobenega teh »slavnih* prvakov. Očitajo mi sicer, da sem „skažćn dijak*, asamouk" ; ali prepričan sem, da zbežijo prvi dan vsi skupaj, ko bi jih posadil na moje mesto! — Sicer pa nikar ne mislite, da so to zgolj »modrijani I11 Poglejte tam-le one puhloglavoe, ki se zalivajo s šampanjcem : ako otepete z njih tiste šestice, ne ostane druzega od njih, kakor snop prazne slame ! Torej glavo po konci, tesnoBrčnemu filistru pa pest pod nos !" S temi besedami je končal bodrilni svoj ogovor. In kakor sem videl pozneje, ravnal se je Jurčič res po tem svojem reku. Pa je bilo tudi prilike dovolj ! Dan na dan so mu dohajala tisti Čas pretilna pisma in mož je povžil takrat mnogo žolča Dr. V o 1 a r i č podpira Staničev predlog in navaja razne nedostatke glede zveze mest na otocih samih, kakor tudi glede zveze z istersko obalo in Reko. -Omenja hrvatsko-ogerskega parobrodnega društva. Je za to, da bi se ustanovila nova linija LIoydova, a povdarja, da po novem dogovoru Lloyd ne sme na Rt'ko. (Na galeriji velik nemir. Predsednik prosi poslušalce naj bodo mirni). Dr. V o 1 a r i ć konečno izjavlja, da bode glasoval za Staničev predlog. (Kričanje na galeriji so ponavlja še silneje. Predsednik pravi, da bode ukazal sprazniti galerijo, ako ne bode mirna. Dr. Laginja stavi in utemeljuje v italijanskem jeziku dodatni predlog v smislu, da, ako z Llojdom ni mogoče doseči nameravane zveze, se je obrniti n» hrvatsko-ogersko društvo. Dr. Stanič strinja se s tem dodatkom in se potem enoglasuo sprejme oboje. Predsednik prečita konečni govor pozdravljajo poslance. Dr. L i u s prečita zapisnik te večerne seje. Predsednik na to v imenu co-sarjevem sklene zborovanje. Politični pregled. Notranja dežel«. 123. sejo državnega zbora dne 4. maja zabeležiti treba lapidarnimi črkami v zgodovino parlamentarnega življenja avstrijskega: v tej seji zgodilo se je prvokrat da so obravnavali o predlogu, da se kak avstrijski minister dene pod z a t o ž b o. Na dnevnem redu je bil namreč predlog Mladočehov, da se pravosodni minister grof Schonborn dene pod zatožbo, ker je osnoval novo okrajno sodišče v Teplicah, ne da bi bil popred o tem povprašal deželni zbor Češki, Predlog je utemeljeval posl. Tilšer. Govornik je naglašal, da so Riegra in tovariše kot privatne osebe zvabili k dunajskim dogovorom ter jih vjeli v nastavljeno past; dunajske punktaoije ni smeti smatrati kot spravo mej dvema na-rodona. Ta slučaj znači eklatantno kršenje postave. Človeku mora vskipeti vest, ako mora kaj tacega konstatovati o človeku, ki bi moral biti vrhni čuvar pravice. Slednjič je govornik napal ministra Pražaka, češ, da on (govornik) bi rajše šel drva cepit, nego da bi ostal ▼ tem minister-stvu. Na to je posl. Plener utemeljeval svoj predlog, da se preko tega predloga preide na dnevni red. Posl. Paeak se čudi, da danes vlado zagovarja mož, ki jo je nekoč označil kot najslabejšo na vsem svetu. Ako hoče pravosodni minister v pravosodji tirati politiko, potem se neha v tistem pogubonosnem prepiru, kar mu je vedno izpodkapalo prešibko zdravje ter mu skrajšalo življenje. Vrhu tega pa je de imel baš takrat nadležne spletke s svojo — ljubico. Pravili so, da je bojda hotela skočiti v Ljubljanico, ker nje roditelji niso dovolili, da bi se družila ž jim — no, do-tičnica je zdaj soproga druzega mož& in mati čilih otrok, Jurčič pa spava tam zunaj na pokopališči ljubljanskem . . . Da, kakor sem rekel: Jurčič je bil „tvrd, neizprosen, mož jeklćn", kakor sam veleva v svojem „Tugomeru". Njegovo sovraštvo do oholih Nemcev n. pr. bilo je toli Bilovito, rekel bi, uprav fanatično, da je postal ves uzrujan, ko mu je zazvenela odurna njih govorica na uho. Prav UBmilil se mi je, ko sem ga videl, kako se je boječe branil izpregovoriti katero nemško besedo, često se je dogodilo namreč, da je po pomoti kakšen trgovski agent zašel v uredniško sobo ter pričel razkladati Jurčiču židovsko svojo modrost. „Tam z r ti v e n vprač&jte!" zarezal se je nad krivonosim Abrahomovcem in ko ta le ni odnehal, prosil je meno, da odpravim nadležnega „želodarja" na pravi naslov . . . (Dalje prih.) pravosodje. Govornik je zaklical Nemcem : j ne govorite nam več o parlamentarizmu in konstituoijonalizmu! Ne skrunite i nadalje teh idejalov ! Posl. grof D e y m podal je izjavo, zakaj češki veleposestniki ne morejo glasovati za Tilšerjev predlog. Pravosodni minister grof Schonborn se je zagovarjal izrecno tiaglašajoč, da govori v imenu vsega ministerstva. Govornik je opisal podrobno vso zgodovino snovanja okrajnega sodišča v Teplicah. Staročeski posl. dr. Zucker je rekel, da predlog Tilšerjev treba obravnavati, dasi ga on sam ni podpisal. Najvažnejša izjava tega poslanca je bila ta, da tudi Staročehi ne ostanejo ni tron otek v državnem zboru, ako ga zapuste Mladočehi. Posl. Vašaty je rekel, da postopanje pravosodnega ministra izvira iz sovraživa do naroda češkega. Govornik zahteva, da odstopi grof Taaffe, ker je glavni krivec, sicer se utegne dogoditi da dobimo „rumpfparlament" — z drugimi besedami: da Čebi izstopijo iz državnega zbora. Posl. I Biankini je dogovoril hrvatski povdarjajač solidarnost avstrijskih Slovanov, ki niso in nikdar ne bodo Nemci ali pa Italijani, ampak zvesti in svobodni državljani. Generalni govornik Plener meni, da narodu češkemu ni zadovoljstva v agitatori-ških odnošajih, ki bi nas slednjič doveli do vojne med državljani. Zato bodo Nemci vzlic neke nezaupnosti vender vzajemno z vlado delovali na to, da se dožene sprava. Posl. H e r o 1 d odgovarja Plenerju, da predlog Mladočehov ni namenjen za agitateriške svrhe, ampak jo veren izraz nevolje naroda Češkega, koji naposled izvestno zmaga v tej pravdi. Plenerjev predlog, da se preko predloga Čehov preide dnevni led, je bil potem vsprejet z 238 proti 41 glasom. Ministri, en del konservativcev, antisemitje in Slovenci niso glasovali. V tej seji interpeloval posl. d r. Lueger pravosodnega ministra, hoče-li zaukazati državnim pravdništvom, da tudi narodnemu časopisju dozvolijo toliko svobode za izražanje svojega menenja, kolikor jo uživa kapitalistiško Časopisje židovsko, da se po neprestanem konfisko-vanju ne onemogoči obstoj onih listov P Vnanje države. Kriza v Italiji, ki je permanentna, odkar se je v kabinetu Rudinije-vem pojavilo nesoglasje glede na pokritje velikih stroškov, koje nalagajo italijanskemu kraljestvu njega politiške zveze — postala je akutna. Ministerstvo Rudini vleže se skoro mej mrtve. Vedelo se je sicer, da so mu življenja dnevi šteti, a poslednji udarec je dobil v seji poslanske zbornice dne 5. t. m. Poslanec Giolitti napal je strastno program vlade, a isto tako strastno mu je odgovarjal minister Luzzatti. Slednjič je poslanec Grinaldi predlagal nastopno zaupnico vladi: Odobravajoč vladina pojasnila, preide se na dnevni red. Pri glasovanju pa je propala ta za-upnioa b 193 proti 185 glasom. Rudini sicer nikoli ni imel stalne in gotove večine, a to glasovanje je pokazalo, da mu je večina odločno obrnila hrbet. Rudini je izjavil takoj, da treba počakati, kako bode odredila krona. Ponavljamo še enkrat, kar smo nedavno rekli, da bodo te homatije v Italiji izveBtno uplivale tudi na veliko evropsko politiko. Sveti Oče izdal je poslanioo do francoskih kardinalov, v kateroj naglasa, da treba brezpogojno pripoznati republiko kot državno obliko, došlo od Boga. Po-slanica označuje napade anarhistov kot posledico okolnosti, da se je Francoska odtujila krščanstvu, ter protestuje proti temu, da so Bveti stolici v Italiji ugrabili njo Bvobodo. DOPISI. Iz Materije, dne 14. aprila 1892. [Izv. dop.] Priznati nam jo pred vsem svoje obžalovanje, da se je v „SI. Narodu* iz- rekel dvom o nepristranosti „Edinosti* kot glasila primorskega. Veseli nas da so se megle nejasnih pojmov razpršile. In zopet nam je naglašati, da strankarstvo v nas razvilo se je le glede občinske uprave, i to popolnoma opravičeno, kakor se sploh vsak lehko prepriča iz dosedanjih pojavov o naši upravi. Več ko desetletne izkušnje, katere smo molče, neskončno potrpežljivo nabirali, dovedle so nas do spoznanja, da tako ne moremo nadalje; in mislimo celd, da se v tem oziru niti ne more govoriti o strankarstvu, kajti stvar je vsem jasna kot beli dan. Nasprotstvo izcimilo se je le med neodvisnim prebivalstvom naše občine in med zadolženimi občani, boječimi se maščevanja ; nasprotstvo to se torej niti ne more imenovati strankarBtvo, »impak, to je opravičeni boj svobode proti suženjstvu. Naš nainen je torej pomagati zatiranim, da se otresejo jarma ter sramotnega je-robstva. Da smo pri tem interesovani tudi mi neodvisni, je lehko umevno, kajti tudi mi čutimo žalostne posledice sužnosti naših soobčanov; i to je nagib, da hrepenimo po premembi dosedanjih razmer. Navidemno je ta nagib celo sebičen — a le navidezno, kajti sicer bi se nam mogla sebičnost predbacivati tudi, ako pomagamo gasiti gorečo sosedovo hišo; češ, gasimo le, da ne pogori tudi naša hiša. Nas „občinar* pa piše v „Edinosti", dn e 2. aprila tako zmedeno, dA se no razume, kaj prav za prav hoče. Čudi se, kaj da pišemo, ob jednim pa priznava, da ga tepe jednaka osoda kakor nas, a hoče le a prošnjo to doseči, po čemur sme težiti svobodnim dejanjem svobodnega državljana. Njega besede so izrazi onemoglega sužnja, ali pa tlačitelja, kateri se boji, da ne bi se zatiraneo prekrepko otresel jarma, ki ga žuli. Uprav hinavski se „občinar" boji razpora in sovražtva; mi pa zagotovljamo, da pri nas ne bode niti sledu prepira in razpora, ko se otresemo sedanje uprave. A pri tem se nič ne strašimo niti odno-šajev leta 1882., žalostnega spomina; takrat smo že prorokovali, kam zagazimo po poti, na katero smo krenili šiloma, a sedaj velja kreniti na bolje in, kakor vse kaže, dosežemo gotovo svoj namen pri prihodnjih volitvah. Pogum velja! Ker nam „občinar" očita glede raspusta krajnega šolskega sveta, je pa tako neslano, da ni vredno besedice v obrambo. Smo mar mi zakrivili, da pr&dsedništvo kr. š. sveta ni storilo svoje dolžnosti P Naravnost smešna je pa „občinarjeva" trditev, da imm ugaja slaba uprava, ter da mu usiljujemo prepričanje, da je šolski oskrbnik brez greha, kateremu oskrbniku našteje „občinar" — jeden celi greh: da so namreč kaznovani zanikrneži prote-štovali proti kazni zaradi neopravičenih šolskih zamud, — in da so ukljub protestu morali kazen plačati. To objaviti čutil se je „občinar" prisiljenega . . spokori se š. oskrbnik, dokler je še čas ! Glede delitve preostanka od popravljanja župno hišo pa nikakor niamo trdili, da ni bilo govora, kakor „občinar* pravi. Nasprotno: mi smo trdili, „da se govori mnogo, a ne laskavo za županstvo." To slavno županstvo je prekršilo občinsko postavo (§§ 66 in 87), ter gotovo ni bilo umestno, da je one preostanke izročilo vaškim županom, da jih razdele med žup-Ijane. Kako more neuki vaški župan vedeti, koliko poviškov je kdo vplačal pri davkariji, da bi mogel potem prilično razdeliti svoto P Ako se ue oziramo na ne-postavnost čina obč. uprave, je Se naj priličneje, da vaški župani porabijo nerazdeljene zueske za plače gozdnim paznikom ; pravilneje bi pa vsakako bilo, da se denar porabi v dovršenje poprav pri župni hiši ali za nujno potrebno popravo župne cerkve. Pa kako zmedeno čenča „občinar" v tom oziru. Naj prej šteje vaškim županom v greh, da hočejo denar porabiti za go- zdne paznike ; potem pa priznava, da pri občinski seji se je odredilo, naj se denar za paznike porabi. Kje je tedaj krivda vaških županov P Sicer pa nas veseli, da naš glas ni ostal glas upijočega v puščavi, temveč da se kaj pridno poprašuje po dotični številki časopisa in da je tudi začelo javno odmevati iz krogov volilcev v smislu, našemu glasu prav ugodnem. Le tako naprej, pa bo gotovo znebimo more, ki nas tlači. Različne vesti. Mesti sodnikov v Kopru in Čresu sti menda razpisani. QIed& na to, da je okraj Koperski po ogromni večini slovensk a Čreaki izključijivo hrvatsk — izvzemši par priromanih „Oijožotov* — nadejamo se, da bode višje sodišče pri imenovanju sodnikov postopalo tako, kakor zahtevata narodna jednakopravnost, zajamčena v zakonih, in praktična potreba. Ta naša želja je menda opravičena dovelj. Iz državnega zbora. V seji dne 6. t. m. vsprejela je zbornica v tretjem branji postavni načrt o nameščen j u državnih okrajnih šolskih nadzornikov v Galiciji. Posl. Sohlesinger predlaga resoluoijo proti zlati valuti, ter za amortizacijo državnih dolgov. Kaj nas u66 nasprotniki? Ustanovili smo mi svoje, ustanovili so oni zopet svoje društvo, kojima namen je, osnovljati na rodne šole. Ako pa opazujemo dejanjsko navdušenost in zanimanje, katero se kaže očito na tej in onej strani, pokaže se nam velika razlika med tržaškimi Lahi in mej nami. Oni store veliko več. Prosimo torej zlasti premožnejše naše meščane, da nas razvesele primernim iznenađenjem na ko rist naše družbe; to bi navdušilo naše si romake. Zdaj so res jako važni trenotki za naš obstoj* Ako si hočemo uzgojiti mla dino, ki bi v prihodnosti stala junaško na braniku za sveto stvar, pripomozimo je> vsak po svojej moči. A brez žrtve — ni smage, brez setve ni žetve. Iz daljne Ame rike se nas spominjajo in zbirajo za družbo toliko bolj bi morali skrbeti za-njo mi, k imamo neposredno korist od nje ! Vsi oni, kojim je usoda milejša, naj bi se zložili, ter skupno položili dar na žrtvenik svetih bratov slovanskih. Potem bode tudi slavna družba kropkeje stopala in širila svoj delokrog. Potreba je, da bi se v prihodnje leto vsaj za dečke odprl še peti razred, da bi se dobro usposobili za sređuje šole ali za živenje sploh. — A za vse to jo treba žrtev. Na noge torej vsi, katerim je bila sreča mila! Vrhu tega naj slavno načelništvo prične misliti na par veselic v korist naše družbe. S temi se navdušuje narod, širi zavest in utalaži g. denarničnr. — Na delo ! Dr. Vrhovski. Kako bi prišli do slovenskih Sol ? S tem, da je družba sv. Cirila in Metoda nastopila praktično pot, otvorivši v mestu tržaškem slovensko šolo — smo Slovenci dejanski pokazali, da si moramo le sami pomagati. Da je bila šola prepotrebna, kaže se nam v tem, da je od prvega pri-četka do danes prenapolnjena slovenskih otrok. Koristil nam je družbin zavod pri Sv. Jakobu s tem, da se je koj v drugem letu oglasilo mnogo očetov v prošnji do visokega namestništva, katero naj bi prisililo magistrat, dati nam slovenskih Šol. če tudi ni visoko tržaško namestništvo pripoznalo pravične zahteve slovenskih roditeljev, ter se postavilo na stran mostnega magistrata, se naši očetje vender niso opla-Šili, ampak potrkali so rekurzoui na ministrova vrata. Gospod minister, katerj Bicer ne ljubi kaj posebno slovensko mladine, se je vender še premislil. Zavrnil je namestniški odlok in ukazal komisijonalno preiskavo o bitju slovenskih starišev in njih otrok v Trstu. Ko se nam jo pojavil ta ministorski odlok v mestni zbornici in so pisarili o slovenski „Antifoni" laški listi, smo pričakovali, da se bode naše razum-ništvo in na čelu jim naše časnikarstvo bolje poprijelo tega momenta in obširneje razpravljalo: kaj je storiti, kako bi bilo nevernim Tomažem dokazati, da smo, da smo v ogromnem številu. Kakor en mož bi morali vstati vsi tržaški Slovenci in s prošnjami, z namanj 15.000 podpisi, obsipati vlado i magistrat, češ, ker ste neverni, pa vtaknite prst v naše rane — tu smo! — Kar so ni zgodilo, naj bi se ! Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti oziroma za otroški vrt v Rojanu se je nabralo iz pušice v krčmi konsum-nega društva v Rojanu gld. 10.B0. Iz tajnikovega poročila Slov. Čitalnice posnemljeno nastopno : V prošlem letu je bila odboru glavna skrb, najti primerno stanovanje, v katero se je preselilo društvo mesecu avgustu. Novo stanovanje je trebalo popolnoma predelati ter prirediti za društvene svrhe. Ker pa v ta namen ni bilo zadostno denarja v blagajni, posodil je znani odlični rodoljub, g. Miha Truden, znatno svoto 1470 f. Bodi mu izrečena prisrčna zahvala! Po odhodu {g. prof. Macherja izgubila je Čitalnica izbornega tajnika, ki se je neumorno trudil za koristi društva. Tudi temu gospodu bedi izrečena zahvala. Dne 21. novembra je imelo društvo sijajen koncert, pri katerem sta so9edovala gospa P od gornik o v a in ljubljansk čveterospev. Po sodelovanju tako izbornih moči podal nam je odbor poseben in zares umetnišk užitek. V zimskej dobi prirejalo je društvo plese in zabavne večere. Odbor pa si je bil v svesti, da se samimi veselicami še ni dovršil svoje dolžnosti, ampak pobrinil se je, da se so uvela predavanja o raznih predmetih. Pozivu odbora so se rado-voljno odzvali predavatelji dr. G laser, Fran P o d g o r n i k , Vatroslav Hol z in Gregor Jereb. Vsa predavanja bila so velezanimiva. Želeti bi bilo, da se institucija predavanj ohrani v našem društvu. Mej letom izstopilo je 19, pristopilo pa 28 članov. Društvo je bilo naročeno na 21 slovenskih, hrvatskih in čeških ter na 9 nemških in italijanskih časopisov. Konečno izreka poročilo še enkrat zahvalo vsem onim, ki so z besedo ali deja njem pospeševali razvoj društva, ter izraža nado, da bode Čitalnica po zložnem delovanju vseh nje članov napredovala tudi v bodoče. „Tržaški Sokol" priredi jutri izlet na Opčine. Sokoli se zbirajo na trgu v Škorklji (pred gostiluo „Pri kralju ogerskemu), od koder odrinejo ob 2^ uri popoludne. Slavno občinstvo, ki je namenjeno na Opčine, je naprošeno, da se pridruži Sokolom. Občni zbor „Del. podp. društva." Vse člane tega društva opozorjamo danes še enkrat, da je jutri ob 3. uri popoludne v Mallyjevi dvorani (Via Torrente) občni z b o r ter da je treba, da sti navzoči dve tretjini članov, ker je tudi prememba pravil na dnevnem redu. Od SV. Jakoba nam pišejo: Nastopil je prijetni mesec maj. Vsa narava se oživlja in pomlaja. Posebno pa verne Slovonce veseli lepa cerkvena pobožnost — fimar« nice. A žalibože tega se Slovenci pri sv. Jakobu ne moremo veseliti. Cerkev nam podaje kamen mesto kruha. Ne čujemo domačega petja, ne propovedi ? domačem jeziku. Lansko leto smo čuli v majuiku vsaj dvakrat na teden slovenske prepovedi, a letos so šmamice samo za Italijane. Radi tega je mnogo nezadovoljnosti in mnogi se tudi od cerkve oddaljujejo. Res je, da tudi mi lahho poslušamo propovedi v tujem jeziku, a vprašanje je, jih-li tudi razumemo. Propovedi razumeti v tujem jeziku je vendar kaj druzega, nego v prodajalnici kupiti „cikorijo". Slovenci radi hodimo v cerkev, č. duhovščina nas tudi vabi, a zajedno nas — prezira. Je-li tako postopanje sfe Slovenci, katerih je tu večina, pravično in krščansko ? Vas, preč. g. župnik, pa podpisani v imenu premnogih prosimo, da nam oskrbite i v n;»H sicer ni, vendar pa so sluti nekako vsaj polovico „šmarnic* slovenskih, ker tudi mi smo Vaši farani, kateri spoštujemo cerkev in Vas. Prosimo pa, da ste nam tudi Vi pravični in nam daste, kar nam gre. Hervatin Miha, Šnebelj Jakob, Žvokelj Anton, Samec Matija, ŽniderŠič Josip, Zorn Franjo, Ujčič Jakob, Ferluga Andrej, Nabergoj Matej, Andrejič Fran. Zakrament sv. birme bode delil pre-vzvišeni škof dne 8. maja na Opčinah, dne 9. maja na Prošeku in Kontovelju, dne 28. maja v Repentabru, dne 29. maja v Tomaju, dne 30. maja v Avberju, dne 31. maja v Povirju, dne 1. junija v Divači in dne 2. junija v Rodiku. Anarhisti V Trstu. Včeraj je prijela policija necega anarhista imenom Miani, iz Benetk. Bil je skrit v stanovanji Karla UČekarja, stavca v Lloydovi tiskarni. List „Adria* — priloga uradnega lista L'Osservatore triestino" — priobčujč to vest, tiskal jo ime Učekarja po slovenskem pravopisu, to je z akcentom, akoravno ta list, če je le mogoče, izpušča akcente pri slovanskih imenih. In sh spominjamo dobro, da so „Adrija* in drugi italijanski listi uprav ime tega Učekarja — ko je šo bil predsednik društva „Confederazione Ope-raia" in urednik listu enacega imena — dosledno tiskali aU ccekar," Zakaj pa danes kar naenkrat Učekar? No, vsaj io : mož se je pokazal kot prijatelj anarhistov, zato pa predstavimo ga svetu kot Slovana !! Zakaj no bi Slovencev — mislila si je gospoda pri „Adrii" — malo sumničili, ko je prilika baš ugodna. Mi pa vemo dobro, da je Uccekar persona grata v raznih rudečih društvih. Odbor akad. društva „Slovenija" na Dunajl se je v svoji prvi redni zborovi seji dne 3. majnika 1892. sledečo konstituiral: Predsednik: MihaliČ Anton, drd. medicine; podpredsednik : Regally Fran, stud. juris; tajnik : Žilih Josip, stud. phil.; blagajnik : Benedikt Janko, stud. med. ; knjižničar: Dokler Zvonimir, stud. phil.; arhivar: Župančič Jakob, stud. phil.; odbornik : Omersa Josip, stud. techn.; namestnik: Korenčan Andrej, stud. med. Iz Kanalskih hribov se nam piše: Dolgo časa odlašam že poslati vam sledoče vrstice kot dopiB v cenjeno našo „Edinost". Radi občnega blagra prosim toraj, sprejmite malo notico v svoj list. Ko se je o svojem času oglasil dopisnik, kateri jo hvalil v svoji pohlevnoBti razmere uradovanja pri kanalskem c. kr. okrajnem sodišču, pozabil je gotovo omeniti (ali ni hotel) poslovne uradno ure. Človek X. ali Y. je poklican iz Loma* Lokovca itd. k tukajšnjem sodišču točno ob 8. uri. Mož prido v najhujšem vremenu iz dotičnega kraja v Kanal, menč, da se mu drugače „kaj zgodiu. Truden od težavnega 4 do 5 urnega hoda, komaj čaka, da bi se mogel kaj okrepčati in odpočiti. Pa tukaj mu; zajec pot preteče. Sodišče te kliče ob 8. uri pred-Be; zgodi pa se čeatokrat, da dotični uradnik ni na svojem mestu ob določeni uri. Da se to zgodi enkrat, dvakrat, no naj bo, mislili bi si ; ali godi so to večkrat! (A naglašati moramo, da niso v s i taki.) Toliko naj bo zadosti. Da je v Kanalskem okraju zaradi takih odnošajev velika nevolja, je dobiti dokazov na koše ! Zato pa kličemo prav resno : „Videant consuIesu. Predsedništvo bralnega društva v Na-brežini uljudno vabi vse svoje p. n. gospode ude, da se za gotovo udeleže občnega zborovanja, ki bodo v nedeljo dne 15. majnika ob B uri po poludne v bralnici sć sledečim dnevnim redom : 1. Volitev novega odbora. 2. Polaganje računa za minolo leto, 3. Razni predlogi. Iz Nabrežine se nam piše : Prvi tečaj obrtno-nadaljevalne risarsko šolo zaključil se je dnč 30. t. 1. b povoljnim uspehom. Redni pouk začno se zopet dn6 1. septombra t. 1., vpisovanja pa sprejema vodstvo že od 15. avgusta v naprej. Dnč 10. maja volimo novo občinsko zastopstvo. Volilno borbo v tržaškem zmislu živahno gibanje in to nam bodi v dokaz, da smo tudi mi političko dozoreli. Bog razsvetli um našim volilcetn, dn glasujo složno za možake, katerim je nad vse blagor in korist občine nase in katerim bije srce za mili naš narod. Božji blagoslov prevaž-nemu činu! —i Javna zahvala. Vsim sorodnikom, pevcem iu prijateljem, kateri ste blagovolili spremiti mojo nepozabno soprogo na kraj večnega miru, kakor tudi vsem tistim, kateri sto pismeno svoje sočutje v veliki zgubi mi izrazili, izrekam najiHkrericjo zahvalo. St. Peter na Notranjskem, 4. maja 1892. Mihael Kalan, nadučitelj. Javna zahvala. Podpisani izreka v svojem in v imenu svojih otrok, častiti duhovščini, pogrebcem in vsem onim, koji so »kazali mojej prerano umerlej soprogi zadnjo čast, najtoplejšo zahvalo. Ob enem se tudi zahvaljuje vsem p. n. dobrotnikom za vsa prejeta darila« B"g jiin stotero povrni! V Sežani, dne 4. maja 1892. Josip Sega, železniški čuvaj. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsutn-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se nnjtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna (lomača oko-ličanska vina. Cl. Rfictilria ^MaI/I44 staroznana pod imo-uuauilla „OLUhri , „„,„ „Belladonna", poleg kavarno „Fabrls", priporoča ho Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, iHtotako jo kuhinja izvrstna. Cl. B. Modic in Grebene, 5 in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmnrje in i. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okruHonjo grobnih spomenikov. Cl. Martin Krže, 1'iazza 8. Oiovanni, St. 1. j trgovina z mnogovrstnim losenirn, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. AnHrpi Kalsn čevljar v ulici .Caserma «1111 ■ "J l\aiailj priporoča bo nujtopleje slovenskemu občinstvu. Majolegantnejse ter so-lidno d«lo in točna postrežba. Cl. Gostilna „Alla Croce di Malta" Via Valdirivo fit. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča ho najtoplejo tržaškim Slovoncum in na deželi. Tuči izvrstna vina in prirojujo jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covaeich. luon Pralnn priporoča svoji trgovin Ivan rroiuy v via dei bo«jo št. 2 (uliod na trgu stare mitnice, Piazza Itarriera rcccliia) in v ulici Molln a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kuvo, riž in razno vrsto domačo in vnanjo pridelku. C. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (ldizo tehtnico Rosada) (oči izvrstna vina in prirojujo jako okusna jodila. Prenočišča neverjetno v cono. Cl. Josip Kocjančič, trgovina ■/. mešanim blagom, moko, k:ivo, rižom in raznovrstnimi domačimi in vminjimi pridelki. Cl. Antnn PnnUai nH V0Khl ulic0 Mil IUII ruuftclj, in Ceutlia, toči izvrstno domače žganje ; v tabak ar ni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemsko-slovenske postne tiskanice. Cl Tiskarna „Dolenc" della Casorma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dola po ugodnih cenah. Imamo nu prodaj knjigo „Kim-tijHko borilo1* za nadaljevalno tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stan« 45 kr., trdo vezana <>5 s poštnino vred. Cl. naslednik Jakob Hočevarja, Via Barriera Anton Lampe, v « c c h i a St. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseli vrst, moko, riž, sočivjo, lino moruvško maslo itd. Cl. Ivan Umek, črevljarski mojster, Via Ko-magna St. <1. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko si ada-joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizko ceno. »tO- 80 U. Mrevya, Via Belvedere itv. 19. PrijHfoča slav. občinstvu vsake vrste moke. otrobov, turšice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. Anfnn Vrohoo trgovina z steklevino milUII f IdUCli, lonSenino in lesenino itil. v ulici Via Canale (prva prodajalnioa poleg „Poute rosso") su priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem. Cl. Ivan Kannhol nasproti v»lilt? vojaš ■ wdll IValIUUBI, niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v mnoiinah od & kil. naprej po najnižji ceni. Pronin FlolaU Pi(»zzetta Cordarioli št. nailJU UCIall 3 blizo novega trga, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, olje. čokolado, kakao — po najnižjih cenah. VamaI Polio ignnjarija in tobakarna v IVctl UI OUlJa, ulici Via Arcata, nasproti hifte Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter. Cl. Anton Krajcer, Piazza Bariera vec-chia, pekarija in trgovina 7. različnimi jestvinami: moko, rižem, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnemu občinstva. Cl. „Osteria al Cervo" Ji* STS kavarne „Fabris" priporoča dobra vina in izvrstno kuhinjo. — Za delalski stan hrana opoludne in zvečer neverjetno v ceno. Cl. Antou Ščuka Via Barriera vecchia št. 19 III. nadstropje, izdeluje možke oblake po najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprejemajo se tudi naročila na raznovrstno možko in ienako parilo, koj» so izdeluje lično in po najugodnejših cenah. Cl. Škropilnice proti peronospori zistem Candeo, in drugih zistemov imamo zmiraj r zalogi. Ker pa kaže, da letos se jih bo n nogo potrebovalo, prosimo uljudno gospode posestnike, naj blagovolijo se z naročili hitro oglasiti, da zamoremo o pravem času druge preskrbeti in vsem kupovale eiu postreči. Imamo tudi izvrstne žvepljalke, trdne in lahke, katere le fini prah trosijo, ki «e ves oprime perja, če tudi se naložijo s žveplom v krepah. Cene so jim ostale tiste poprejšnjih let, akopram so ene in druge mnogo zbolj-šaoe, t. j. Candeojove Škopilnice z vso pripravo 10 gold., žvepljalke 5 gold. Priporočamo se tudi za vsakovrstne druge stroje, in za vse kar knjim tiče. Živic in družb. 7— v Trstu, ulica Z o n t a 5. SOL A 10-12 za popolno izvežbanje v krojnem risanji, prikrojevanji ter šivanji oblek in perila po dunajskem načinu: Piazza nuova št. 2 I., III. pekovski Vekoslav Moder, mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolado, vseh vrst moka itd. po najnižjih cenah. Cl. 5 do 10 gold. gotovega zaslužka na dan brez kapitala I in rizika pouuja neka močna bančna hišo vsa-kateremu, ki se hoče baviti s prodajo postavno ' dovoljenih sreček in državnih papirjev. Ponudbe je pošiljati pod „Lose" na: Annoncen-£xpedition von I. Danneberg, AVien, I., Kumpfgasse. 2—10 Dln^ino Tah|i lastnik krčmo k „Ruskim Dlažllla I UIIC, Toplicam", Via Oiulia št. 8, uljudno prosi za mnogobrojni obisk svoje krčme, kjer se pije izvrsten isterBki teran, in se le boljše skrbi za želodec. 13 - 25 Kavarni ,Commercio' in Je- HflQPflt v .CftsermaS glavni shaja- li D9uU liSJi tržaških Slovencev vseh stanov. N* razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporo&a Anton 6 o r 1 i , kavarnor. Cl. Antnn lorif^ Via Farneto St, 18, I. nad-rilllUM JCI lu, stropje — izdeluje moško oblake po najnovejšem kroju, izdeluje tudi obleke Za c. kr. uradnike. — Postrežba točna in hitra. _12—12 Mlekarna Frana Gržine Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišnn opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zalituvanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Cl. Gostilna „Al fiallo CO PO« Nič več kašlja! llalzamski petoralskiprah ozdravi vsnk knfielj, plučni in bronh-jalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai dno Mori" Trst, veliki trg i^katlja velja 30 novč. 33 — 100 lSOS. VINOGRADCI t Varujte va&e trte pred „PERONOSPORA" o pravem času s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudeČega bakrn. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi se lahko več let brez da se pokvari. Bolje so ođ vseh druf(lh. kar jim je pripoznano ne samo z hilj udarni svedo-čeb ampak tudi 350 In več prvih nagrad pri raznih natecanjih. Iznajditelj gosp. Viktor Vennorel Villafranche na Francoskem jo oil odlikovan z kolajno in najvišjem priznanjem. Varovali ho jo ponarejenja. — Edini zastopnik za Avstro-Ogersko: Henrik JPegan v Trstu, VIA SANITA št. 17. Cena prosto carine gl S55.— Brezplačni zaniot. Franko na postajah in na brod v Trstu. 20-10 PLAČA SE NAPRED. Tinktura za želodec katero prireja G. PICCOLI, lekar „pri angeljn" v Ljn-bljani, Dunajska cesta je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tndi pospešuje telesno odprete. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gl. 1-36, z 56 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničica raz prodajaj o se v vsili lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 14 — 25 Službo voditelja prodajalnice jestvin odda „Rojansko posojilno In konsumno društvo" pod ugodnimi pogoji. Zahteva se znanje slovenskega in laškega jezika ter poznavanje tržnih razmer. Prednost imajo neoženjeni prosilci. Prošnje do 1. julija na predstojništvo. Natančnejši pogoji se zvedo v društveni pisarni vsako sredo od 6—7 ure zvečer. — Zahteva se tudi primerna kavcija. 2—4 DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI TRST Corsot Piazza della Legna št,., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčijo iid. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj sko žveplo za žvopljanje trt. Čast u i diplom Zagreb. 1891. Zlata kolajna Tcmesvar. KWIZDE restitucijski fluid Pralna voda za konje — Cena jedne steklenice 1 gld. 40 kr. a. v. Porablja so že 30 po dvornih hlevih in večjih hlevih vojaštva in civila vojačenje pred velikimi napori in zopetno krepčanje po naporih, ko se nogo inpahnejo ali kite otrpnejo itd. usposobi konja za velika dela v vežbanjn. Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj se zahteva izročilo S*T Kwizde restitucijski fluid Dobiva se v lekarnah In drogerijah. I GLAVNA ZALOGA F HAN IV. K W IZDA c. in k. avstr. in kralj. rum. dvorni založnik, okrožni lekar v Korneuburgu pri Dunaju. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINiE« iz Antverpena direktno v New Jork k Ptiiladelfijo koncesijonovana črta, od c. . avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : knn-cesijonovani zaatop 50 — 17 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-n Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck- Ysi stroji 2a kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo ^ mlatilnice, čistilne mline za žito, izbiralnice, rezalnice za krmo, mline za sadje, 11 a ć i 1 n i c e za sadje, tlačilnice za grozdje ni vino, kakor tudi vsakovrstne drugo mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo itd. itd. novo izvrstno konstrukcijo razpošilja najceneje IG. HELLER, DUNAJ 2/2 Praterstrasse 78. Ilnstrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano. Stroji se dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni. 1-20 Cene so se znova znižale!!! 4~20 IiHstnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenr stu.