matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 14 (1344) Čedad, četrtek, 9. aprila 2009 nas casopu tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it La presidente Dorbolò all’Università di Udine Noi qui, con il nostro ricco e amato fardello Nella prestigiosa sala Politi, sede dell’Università di Udine e culla, nel mondo friulano, di civiltà e lingue dell’Europa Orientale è stata presentata giovedì scorso la pubblicazione “Mi smo tu ...tuka, ...izdé, ...kle, ...tle”. Sono “civiltà e lingue che nella nostra regione si incontrano, a volte si incrociano, ma spesso purtroppo si ignorano, frenando così quella conoscenza e quella vivacità che rarricchimento reciproco genererebbe e, quando avviene, genera”, ha detto Bruna Dorbolò, presidente dell’Istituto per la cultura slovena. “Uno degli scopi del nostro Istituto è proprio questo”, ha aggiunto. “E benché l’Istituto sia di recente istituzione, si avvale dell’esperienza di circoli, cori ed associazioni che nelle valli del Natisone, Torre, Resia sino alla Val Canale, da molti decenni ammano la vita sociale valorizzando e difendendo la propria lingua e la propria cultura cercando di uscire dall’isolamento che fi- nora, da una parte il confine imponeva, dall’altra l’indifferenza o, peggio, la discriminazione determinavano. Queste associazioni continuano con impegno il loro cammino, ma han sentito la necessità di render più visibile il loro lavoro nei vari settori ed armonizzare le tonalità dialettali di ogni valle in un unico coro, la cui potente voce riecheggi in tutto il Friuli ed in Slovenia richiedendo la stessa attenzione e perseguendo gli stessi scopi. È in questa armonia che desideriamo farci conoscere, con le peculiarità di ogni paese e quel profondo legame che le nostre comuni radici han generato ed i nostri progetti per il futuro rendono ancora più solida. Desideriamo poter recuperare e soprattutto dare ai nostri giovani l’opportunità di recuperare tutto ciò che dell’evoluzione linguistica e culturale slovena, per motivi storici e politici, abbiamo perso”. segue a pagina 5 40. Primorska poje Zavarh - Villanova delle Grotte v cerkvi sv. Florijana v nedeljo, 19. aprila, ob 15. uri Nastopili bodo zbori: Zavratec iz Idrije Anton Martin Slomšek iz Zagreba Rečan iz Grmeka Mačkolje iz Doline Komorni zbor Musica viva iz Tolmina Komorni zbor Julius iz Trsta Obala iz Kopra Predstavitve na sedežu Univerze v Vidnu se je udeležil tudi župan Furio Honsell Fotografija in obenem vizitka slovenske skupnosti v Furlaniji Fotografija slovenske skupnosti v videmski pokrajini, neke vrste njena vizitka. Vse to in še veliko večje dvojezična publikacija “Mi smo tu ...tuka, ...izdé, ...kle, ...tle”, ki bo Italijanom, Slovencem in Furlanom omogočila, da boljše spoznajo realnost Slovencev v videnski pokrajini, saj v sliki in besedi podrobno predstavlja njihovo zgodovino, sedanjost in bodočnost. Koristno in priročno knjižico, katere vrednost je obratno sorazmerna z njeno velikostjo, je izdal Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom in Univerzo v Vidnu, predstavili pa so jo v četrtek, 2. aprila, na sedežu Oddelka za jezike in civilizacije srednje-vzhodne Evrope Univerze v Vidnu, kjer se je ob tej priložnosti zbrala res velika množica ljudi. Med gosti, ki so se udeležili predstavitve publikacije, naj omenimo senatorko Tamaro Blaži-na, župana Vidna in bivšega rektorja Univerze v Vidnu Furia Honsella, predsednika paritetnega odbora Bojana Brezigarja, podpredsednika za zamejstvo Svetovnega slovenskega kongresa Tomaža Pavšiča, direktorja Službe za jezikovne in kulturne identitete za deželne rojake po svetu in za izseljence Dežele FJK Marca Štolfa ter predsednika obeh krovnih zamejskih organizacij SKGZ in SSO Rudija Pavšiča oziroma Draga Štoko. (T.G.) beri na strani 5 Predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò, vodja oddelka Giorgio Ziffer in videnski župan Furio Honsell Zbuogam, Mečanac Umrl je Anton Birtič, oče Beneških fantov S pesmijo Oj božime, ki mu jo jev pozdrav zapel moški pevski zbor Matajur iz Klenja, smo se v torek, 7. aprila, v Špetru poslovili od Antona Birti-ča, zavednega Slovenca, kulturnega delavca in ustvarjalca, glasbenika in ustanovitelja ansambla Beneški fantje. Z njim je v vsem slovenskem prostoru vzbudil zanimanje za Benečijo in njene ljudi. Za našo skupnost je zaslužen tudi za številne kulturne iniciative, med nje sodi ustanovitev pevskih zborov Matajur in Naše vasi iz Ti-pane, oba je dolgo let tudi vodil. Fepe besede v slovo so mu izrekli prof. Viljem Cemo, slovenski evropski poslanec Fojze Peterle in Ivan Erzetič v imenu Beneških fantov. beri na strani 8 S. Pietro al Natisone, 17.4.2009 Mons. Pasquale Gujon il patriarca del Matajur Omaggio ad un coraggioso difensore dei diritti della sua gente nel 100° anniversario della nascita ore 18.00 Chiesa parrocchiale S. Messa in memoria di mons. Cujon e degii altri saeerdoti sloveni della Benecìa concelebrata dall’Arcivescovo di Udine mons. Pietro Brollo e dal Vescovo di Capodistria mons. Metod Pirih con la partecipazione del Coro Rečan ore 19.30 Centropolifwizionalecomunale presentazione del volume “Pasquale Gujon il patriarca del Matajur” e del DVD “Mons. Paskval Gujon niatajurski gaspuod nunae, zadnji Čedermac” interventi di Giorgio Banchige Zdravko Likar parteciperanno i cori Oktet Simon Gregorčič, Kobarid eMoPZ Matajur, Klenje/Clenia Inštitutzaslovensko kulturo/Istituto per la cultura slovena# Kulturno društvo/Circolo di cultura Ivan Trinko • Dom • Novi Matajur • Fundacija poti miru'v Posočju • Društvo Čedermac • Društvo TIGR Poklon pokončnemu*Čedefltecu ob 100-letnici rojstva ■Omaggio ad un coraggioso d|„s Idei diritti della sua gente 1 nej 100° anniversario della nisc PASKVAL GUJON OČAK Z MATAJURJA PASQUALE GUJON IL PATRIARCA DEL MATAJUR Četrtek, 9. aprila 2009 2 Assemblea giovedì 16 aprile a S. Pietro presso il Centro sloveno Pro loco Nediške doline, bilancio di cinque anni Cinque anni fa, sulla scia della vincente mobilitazione contro il radar meteorologico sul Matajur, nasceva la Pro loco “Nediške doline-Valli del Natisone”. Si trattava di passare “dalla protesta alla proposta” facendo diventare quell’ambiente naturale e quel paesaggio, che rischiavano di restare stravolti dall’alta torre del radar, una risorsa non solo da difendere ma anche da trasformare in ricchezza per tutti attraverso una valorizzazione turistica intelligente e rispettosa. Ora è tempo di bilanci. Scade infatti il mandato del consiglio direttivo, presieduto da Antonio De Toni, e i soci, dopo aver valutato la situazione, dovranno decidere a chi affidare per il prossimo quinquennio la guida dell’associazione. L’appuntamento per l’assemblea è fissato per giovedì 16 aprile, alle ore 20, presso l’Istituto per la cultura slovena di S. Pietro al Natisone (in via Alpe Adria 65). Sarà un’occasione di dialogo e confronto aperta a tutti, soci e non soci, che potranno intervenire sottolineando quanto di positivo è stato fatto, il molto che resta da fare, quali le priorità. Poi, previa iscrizione alla Pro loco (per chi non ha già provveduto...) si potrà partecipare anche all’elezione del nuovo direttivo. Il consiglio quindi, nella prima riunione, eleggerà il presidente. L’invito è aperto a tutti i cittadini delle Valli del Natisone e a quanti le amano e vogliono contribuire al loro sviluppo. La Pro loco si attende in particolare la partecipazione ed il contributo dei tanti che negli anni scorsi hanno collaborato stretta-mente con la Pro loco per realizzare tante iniziative su tutto il territorio delle Valli del Natisone. “Nel 2003 eravamo partiti con un piano molto ambizioso, che ha ricevuto l’appoggio unanime, con un ordine del giorno, del Consiglio regionale, e che poi la giunta regionale dimostrò con i fatti e anche con appositi stanziamenti economici di voler perseguire - ricorda il presidente De Toni. Purtroppo, col tempo, ci siamo scontrati con alcuni limiti “strutturali” del nostro territorio, in primis la frammentazione istituzionale e progettuale, e quella occasione importante è stata persa. Però la Pro loco ha sapu- to adattarsi alla nuova situazione, cogliendo importanti risultati che qui è impossibile ricordare tutti. Ma non posso tacere la valorizzazione storico turistica del monte Kolovrat, supportata anche da un riuscito progetto Inter-reg, con iniziative che hanno attratto migliaia di turisti, la nascita di un gruppo nutrito di artisti-artigiani che ormai ha un riconosciuto prestigio nel Friuli Venzia Giulia e nel Nordest, l’avviamento dell’ufficio di Informazione e accoglienza turistica a S. Pietro al Natisone, con servizi e professionalità (tutte locali e giovanili), attività quest’ulti-ma che ha portato alla creazione di un posto fisso di lavoro e a diverse collaborazioni professionali con giovani delle Valli. E poi l’attività di visite guidate con un gruppo di guide turistiche capace e dinamico”. Inaugurato a Solarje il percorso circolare transfrontaliero FIASP “Pot miru” Sabato 4 aprile è stato inaugurato a Solarje (Drenchia) il percorso circolare transfrontaliero “Sentiero della Pace - Pot miru”. Erano presenti per la Sezione ANFI di Civi-dale Leonardo Vinci e Mario Bucovaz, per la Pro loco Nediške doline il presidente Antonio De Toni e inoltre il sindaco di Pulfe-ro Piergiorgio Domeniš. Il percorso è inserito tra i circuiti FIASP permanenti attivi nella nostra Regione. Sono quattro, tra questi an- che la “Ta Lipa Pot” di Stol-vizza. A ima I Stojan Spetič Naš premier Berlusconi rad uprizarja presenečenja. Na zadnjem vrhu G20, posvečenem reševanju gospodarske krize, je po svoje reagiral na dejstvo, da seje novi ameriški predsednik srečal z vsemi, le z njim ne. Morda ni pozabil zafrkavanja o zagorelosti... Tako je izkoristil gasilsko slikanje in zakričal znani: »Mr. Obamaaaa, I am Mr. Berlusconiii.« Ogorčeno je reagirala britanska kraljica Elizabeta, ki se je na glas vprašala, kdo se neki tako dere. Sledil je 20 minutni telefonski pogovor, medtem ko je na mostu med Francijo in Nemčijo potekala pomembna mirovna svečanost. Angela Merkel, ki ni pozabila tržaškega »ku, ku«, je užaljena odšla. Mednarodni komentatorji se sprašujejo, čemu se italijanski premier vede tako čudno. Že res, da je v preteklosti kazal roge in žalil evropske parlamentarce, toda tokrat je šel zares preko mere. Zakaj, torej? Zelo verjetno je, da želi ostajati v središču pozornosti, vedno pod žarometi, da bi pri svoji italijanski javnosti ustvaril vtis, da je v mednarodni politiki pomemben, celo odločilen. Zato je svojo glavo vrinil med ruskega in ameriškega predsednika in se nasmihal kameri. Rekli boste, da s tem skuša zamegliti pasivnost svoje vlade pri reševanju krize. Možno, toda glavni razlog je po mojem drugje. Berlusconi se enači z večino prebivalcev polotoka, ki ne marajo zakonov in pravil, saj jih najraje kršijo, ko gre za njihovo korist. Zgled premiera, ki na vsakem koraku krši celo pravila omike in protokola, je torej zgled, ki vleče. In pridobiva glasove. Najbrž ni naključje, daje Berlusconi ponudil Italijanom pravico, da brez dovoljenja razširijo svoje hiše za petino prostornine. In če nimajo denarja za to, naj si ga pač sposodijo pri bankah. Splošna pravica do kršenja gradbenih zakonov pomeni priznati, da so imeli prav vsi, ki so vsa ta leta na črno gradili hiše, bloke in naselja. Celo na zaščitenih arheoloških področjih. Pa ti pride, nepoklican, potres, kije oblast priklical h kruti stvarnosti. Berlusconi mora tokrat ukrepati zares, sicer se bodo ljudje spomnili, kako je pred desetletjem ob podobnem potresu v Giulianu obljubljal moderno rekonstrukcijo, ki je ni bilo. Ko je prišel na obisk, so mu morali asfaltirati cesto in ljudi pripeljati na trg, a je bila svečanost kratka, da bi ga ne izžvižgali. Ubogi ljudje, kijih tepeta kruta slučajnost usode in nečimrnost oblasti. Slovenski bančni sistem je soliden trdi guverner BS Septembra lani so bile slovenske banke v dobri kondiciji, je povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Oktobra so bile zdrave, brez pretiranega deleža problematičnih terjatev in z zanesljivo osnovo virov. Novembra se niso kopale v denarju in so imele problem z zagotavljanjem ustrezne likvidnosti iz tujih virov. Januarja letos je dobra kondicija bank postala odvisnost od uspešnosti refinanciranja na tujih trgih in občutljivost na posledice nadaljevanja finančne krize. Trdnost slovenskega bančnega sistema je po mnenju guvernerja Banke Slovenije v sedanjih razmerah zadovoljiva. “Ne vidimo potrebe po nekaterih izjemnih ukrepih, ne izključujemo pa, da bo to potrebno v bodoče,” je dejal Kranjec. Kriza se je po njegovih besedah začela v finančnem sektorju s slabimi naložbami v strukturirane finančne produkte, slovenske banke pa na srečo s temi produkti niso bile oz. so bile zelo malo okužene. “Ni pa mogoče izključiti povratnega učinka finančne krize na po-slabševanje terjatev upnikov do gospodarskih subjektov. Trenutno pa nam vsi indikatorji kažejo, da banke to obvladujejo,” je še povedal. Sicer stvarna slika kaže nekoliko drugače in gospodarska kriza je že udarila tudi slovensko trgovino, ugotavljajo v Trgovinski zbornici Slovenije. Poročilo o razmerah v tej dejavnosti namreč kaže, da se zadnje mesece indeks prodaje izrazito poslabšuje. Po precej solidnem decembru je februarja slovenska trgovina prodala že za 6,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Trgovci čedalje teže pridejo do denarja, saj se zaostrujejo pogoji financiranja, slabša pa se tudi finančna disciplina. Po ocenah Trgovinske zbornice je bilo trimesečje med novembrom 2008 in januarjem 2009 prodajno še »nad vodo«. Januarja so slo- venski trgovci po oceni zbornice že prodali za 1,3 odstotka manj kot januarja 2008, februarja, kot rečeno, pa celo za 6,6 odstotka manj kot v istem mesecu lani. Takšno je bilo povprečje, sicer pa so bile med panogami precejšne razlike. V zbornici opažajo, da se v povprečju prodaja v nespecializira-nih prodajalnah, v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi izdelki in v večjih trgovinah še vedno povečuje. Zato toliko hitreje upada v, denimo, specializiranih prodajalnah s trajnimi dobrinami in pohištvom ter gradbenim materialom in v malih prodajalnah. Za naslednje mesece pričakujejo nadaljevanje neugodnih trendov ter močno krčenje prodaje v vseh dejavnostih, razen v farmaciji. Težave s financiranjem se kažejo tudi v slabšanju finančne discipline. To opaža 72 odstotkov podjetij. Pogodbeni plačilni roki so se namreč v povprečju podaljšali za 18 dni in pol, zamude pri plačilih pa za 18,7 dneva. V maloprodaji je zmanjšanje nakupov opazilo kar 82 odstotkov trgovcev, še posebno v februarju pa seje zmanjševalo tudi tedensko število nakupov. Da bi ublažili usihanje prodaje, se trgovci zatekajo k prodajnim akcijam in popustom. Skoraj štiri petine jih priznava, da letos lahko enak prodajni učinek kot prej dosegajo le še z njimi. Prepuščanje trga konkurenci je zadnje, kar si lahko privoščijo, zato najpočasneje revidirajo svoje naložbene načrte; 59 odstotkov se jih še ni odločilo zmanjšati investicij, 41 odstotkov jih bo to storilo že letos, posamezni med njimi skoraj v celoti. Novega zaposlovanja razen v redkih primerih (9 odstotkov podjetij) ne bo, skoraj tretjina pa jih bo zmanjševala število zaposlenih. Tako po ocenah Trgovinske zbornice se bo zaposlenost v trgovinski dejavnosti letos vidno zmanjšala, (r.p.) kratke.si Si sta costituendo l’FBI slovena Il 1. gennaio 2010 avvierà la sua attività l’Ufficio nazionale di investigazione (NPU) il cui compito principale sarà la lotta ai crimini commessi in ambito economico in Slovenia. Lo hanno annunciato congiuntamente il premier sloveno Borut Pahor e la ministra degli Interni Katarina Kresal. Sarà un corpo di polizia con deleghe speciali che collaborerà strettamente con la Procura, la Guardia di finanza e l’Amministrazione del fisco. Un milione e mezzo di sciatori sulle piste slovene Sono 32 i comprensori sciistici sloveni (oltre a saltuariamente 13 minori), dove dal 20 novembre 2008 a metà marzo 2009 ha sciato circa un milione e mezzo di sciatori. Sembrava questa una stagione record, ma il maltempo degli ultimi tempi ha fermato il flusso. Abbondante la neve: 6 m sul Kanin, 4 m sul Vogel, 3 m sul Krvavec. Secondo l’Ufficio di statistica negli ultimi tre mesi del 2008, sugli impianti di risalita, hanno viaggiato circa 4 milioni di persone. Eurobarometro: in Slovenia si fuma meno che altrove Quasi un terzo degli europei oltre i 15 anni ammette di fumare regolarmente o saltuariamente. La percentuale più bassa nell’UE si registra in Slovenia dove fuma il 22% della popolazione. La ricerca condotta in dicembre su 26.500 persone di tutti i 27 paesi dell’Ue e in Norvegia ha evidenziato che il 26% fuma regolarmente, il 5% a volte, in Slovenia i fumatori sono il 17%, quelli occasionali il 5%. Il 46% degli europei non ha mai fumato, il 22% ha smesso. I quarant’anni di Radio Študent Radio Študent, la radio non commerciale degli studenti di Lubiana, ha iniziato a trasmettere il 9 maggio 1969. Attualmente trasmette ogni settimana 45 ore di programmi dai contenuti culturali ed artistici, 21 ore di informazione, 3 di formazione, molto importante lo spazio dedicato ai programmi musicali. I festeggiamenti per i 40 anni iniziano in questi giorni per concludersi il 9 maggio con una grande manifestazione degli studenti in piazza ed un concerto. Il tasso di disoccupazione l’anno scorso è diminuito Sulla base dei parametri definiti dall’Organizzazione internazionale del lavoro e dall’Ufficio di statistica europeo-Eurostat, il tasso di disoccupazione nel 2008 in Slovenia era del 4,4%, pari a meno 0,5% rispetto all’anno precedente. Dei 2.033.000 abitanti, quanti ce Aerano in media l’anno scorso, le persone attive erano 996.000, mentre i disoccupati erano 46.000.1 primi erano cresciuti rispetto al 2007 di 11.000 unità, i disoccupati erano calati di quasi 5 mila unità. Beneški Slovenci se oglašajo po radiu in televiziji Slovenija V soboto, 18. aprila, bodo na Lesah snemali “Koncert iz naših krajev ” Danes v Gorici poklon Dorici Makuc Kinoatelje in Zveza slovenskih kulturnih društev bosta danes, četrtek, 9. aprila 2009, ob 20. uri, v Hiši filma na Travniku pripravila večer posvečen Dorici Makuc. Dorica Makuc, goriška avtorica, je svoje življenje posvetila novinarstvu in dokumentarnemu filmu. Z veliko občutljivostjo je izbirala in oblikovala večkrat zapostavljene teme sodobne slovenske zgodovine in nam ohranila neprecenljive dokumente naše preteklosti. Na programu četrtkovega večera bo ogled filmov Soška fronta, 1988 (50 min), Žerjavi letijo na jug, 1975 (33 min), Goriška fronta 1943,1983 (41 min) in Maša za Lojzeta Bratuža, 1990 (39 min). Vsi filmi bodo v izvirnem jeziku z italijanskimi podnapisi. Vstop prost. Dorica Makuc Inštitut za slovensko kulturo vabi na oddajo Koncert iz naših krajev KINK, ki jo bo Radio Slovenija 1. program posnel na Lesah in neposredno predvajal v soboto, 18. aprila. Začetek je točno ob 20. uri. Nastopili bodo Celjski vitezi, zbora Rečan in Mali lujerji ter Harmonikarski orkester GM iz Spetra. V oddaji, ki jo bo vodil Janez Dolinar, bodo sodelovali Aldo Clodig, Bruna Dorbolò, Giorgio Banchig, Iole Namor, Živa Gruden, Miha Obit, Renzo Rudi, Viljem Čer-no, Davide Clodig in Renzo Mattelig. Jadran Strle je za Tv Slovenija te dni snemal v Topolovem pričevanja ljudi, ki so hodili v šolo v času fašizma. Renzo Gariup je povedal tudi pridigo Čedermaca, Alfonso Trusgnach je pa pokazu dokumente tistih let Četrtek, 9. aprila 2009 A Navel le illustrazioni di Davide Toffolo Giovedì 9 aprile alle 19 presso la sede dell’associazione Navel a Cividale verrà presentata la personale “Davide Toffolo (mi piace disegnare)”. Saranno esposti disegni ed illustrazioni inedite del vobtivo cantante dei Tre Allegri Ragazzi Morti, accompagnati dal dj set di The Holly-woods. La mostra si concluderà sabato 16 maggio, con la presentazione di "Davide Toffolo. La vita a fumetti di un allegro ragazzo morto" di Smoky Man (ed. Il Coniglio). “L’Afrika che non sai”, dibattito alla Odòs La libreria turistica internazionale - Circolo culturale Odòs di Udine (via Gen. Baldissera 56) e Onlus time for Africa, giovedì 16 aprile, alle 18, presentano “L’Afrika che non sai”, dibattito sul Turismo sostenibile in Africa. Interverranno Lina M. Calandra e Angelo Turco, autori dell'Atlante del turismo sostenibile in Africa, edito da Franco Angeli. Il paragone più appropriato è quello della farfalla. Delicata e leggiadra. È però dotata di una forza nascosta, non avrebbe altrimenti vissuto tre quarti del secolo passato ed i primi anni di questo senza perdere quella smaghante ironia, quella giocosità che spesso trasmette anche con le sue poesie. Wislawa Szymborska, polacca di Cracovia, premio Nobel per la letteratura nel 1996, mercoledì primo aprile è stata ospite dell’ammi-nistrazione comunale e della biblioteca civica di Udine, facendo riempire in ogni posto il Palamostre, luogo scelto da lei stessa perché raccolto, perché è possibile vedere i propri interlocutori -i lettori - negli occhi. Ed è stato comunque consolante vedere che la gente fa la fila, addirittura rimane fuori dalla porta, per poter ascoltare una poetessa. Udine d’altra parte sembra avere un rapporto privilegiato con i letterati polacchi, proprio a Udine infatti -lo ha ricordato l’assessore comunale alla cultura Luigi Reitani - il giornalista e scrittore Ryszard Kapuscin-ski avrebbe voluto vivere i suoi ultimi anni. Ad accompagnare la Szymborska sul palco c’erano il direttore dell’Istituto polacco di cultura a Roma, Jaroslaw Mikolajewski - che per inquadrare il personag- composta da numerose raccolte poetiche, capaci di vendere, in Polonia, decine di migliaia di copie (in Italia sono Adelphi e Scheiwiller i suoi editori). La Szymborska è stata definita “appartata ma non in disparte”, e si sa che se può evita qualsiasi forma di presenzialismo. Lo si è capito anche a Udine, dove ha offerto appena qualche battuta, riferita all’invito all’incontro, dove l’anno del ricevimento del Nobel era errato, o alla richiesta ricevuta di partecipare ad un’iniziativa chiamata “Polonia ecologica”, alla quale ha risposto dicendo: “Ho la scopa, ma la uso solo per viaggiare”. Il resto dell’incontro, giustamente, è stato incentrato sulla lettura poetica da parte della stessa Szymborska in polacco e di Rosaria Lo Russo per la versione in italiano. Tra un’ode alla “Cipolla” ed uno sguardo su un tema come la morte che, almeno in questo caso, non contrasta con tutta la leggerezza della persona e dei suoi versi, si è chiuso l’appuntamento udinese, per molti indimenticabile, con una grande interprete mondiale della poesia. Non senza un’appendice, la lettura in friulano di una poesia, “Paesaggio”, da parte del poeta Pierluigi Cappello, da lui stesso tradotta. Un omaggio doveroso e ben apprezzato, (m.o.) Il volo leggero di Szymborska La poetessa polacca, premio Nobel, ha incontrato i suoi lettori a Udine La poetessa assieme al direttore dell’Istituto polacco di cultura a Roma gio ha ricordato il pesce di aprile che la poetessa gli aveva fatto quella mattina, telefonandogli per dire che stava attendendo una visita di Berlusconi e si trovava ancora in pigiama nell’hotel, -e Silvano De Fanti, docente al Dipartimento di lingue dell’Europa orientale dell’ateneo udinese, che si è prodigato in un poco fruttuoso tentativo di spiegare un universo poetico alquanto complesso, con una produzione l Wislawa Szymborska (foto Paolo lacob) Nagrobek Tu lezy staroswiecka jak przednek autorka paru wierszy. Wieczny odpoczynek raczìa dač jej ziemia, pomimo že trup nie naležal do žadnej z literaddch grup. Ale tež nic lepszego nie ma na mogile oprócz tej rymowanki, lopianu i sowy. Przechodniu, wyjmij y teczld mózg elektronowy i nad losem Szymborskiej podumaj przez chwilq. Epitaffio Qui giace come virgola antiquata l’autrice di qualche poesia. La terra l’ha degnata dell’eterno riposo, sebbene la defunta dai gruppi letterari stesse ben distante. E anche sulla tomba di meglio non c’è niente di queste poche rime, d’un gufo e la bardana. Estrai dalla borsa il tuo personal passante, e sulla sorte di Szymborska medita un istante. Da “Sale”, Scheiwiller editore ___________________________________I (D SetiA» '*■*>«- vtwwvso VA. . Int. pucčio a. tVSrtAe--l/GftV'- ao\v v ttlUkyKk no /y^j - ""GX-v WAV 'v A-nv«. i waL rrtév» i.Ww Kw- atoAti va j.W Tilfe ‘'"IsacV. vwvtiiu3 '-CGO-Vva ■» _ WJlAMfut) tV_ v ire iMvUiAo -iVtktSlv. Wiù otrU/lfc. Vvrtyk Àt oCLtAC-a. (OAjAXA, 'J/O-uAC _ kv W |/Ka .& cW jÙàV-Aa Ul\ /mwon* v A. •avo — p*w>wv«Jr_ Ì0,vW v »V CÀILW V. - 3 Wv fifcv Mvclilt »v Juiiti jvtUdKi —j ÌC W pitpLčU iiv p-wpClMM) rtll». •JlfcticUnwwi o CvÀSl ÙnvtìtV .UoR-dlt -tvùCfc, Aktualno All'interno del progetto “Pensiamo al futuro, facciamo volontariato” Volontari sloveni a contatto con le realtà della regione Protesti z različnimi obrazi “Pensiamo al futuro, facciamo volontariato” è il titolo del progetto finanziato dalla Commissione europea che coinvolge, nel corso del biennio 2008-2009, un centinaio di anziani in scambi transnazionali tra l’Italia e quattro Paesi della ‘nuova’ Europa: Romania, Slovacchia, Slovenia e Ungheria. Scambi internazionali di volontari, promozione al grande pubblico, sensibilizzazione delle istituzioni locali e creazione di microprogetti è tutto quanto si prefigge un’iniziativa che si basa sulla consapevolezza che nei Paesi dell’Est pochi sono i pensionati che si impegnano nel volontariato, manca inoltre una politica di promozione del volontariato in quanto componente positiva della qualità della vita. All’interno di questo progetto un gruppo di una decina di anziani sloveni, rappresentanti di alcune realtà che si occupano di volontariato e che fanno capo alla Slovenska Filantropija di Lubiana, hanno vissuto per dieci giorni a Roma, a contatto con le istituzioni locali e le associazioni della capitale, per uno scambio di esperienze sulle attività delle persone over 55 legate al volontariato. Per quattro giorni poi si sono fermati nella nostra re- gione dove, venerdì 3 aprile, a Udine, nel centro di aggregazione giovanile di viale Venezia, hanno potuto prendere contatto con tre realtà locali dell’Auser: quella di Pasian di Prato, rappresentata da Bruno Pignolo, quella di Mortegliano, della quale ha parlato Anna La Fata, e quella delle Valli del Natisone, sulla quale si è soffermata Rita Gueli. A conclusione delle relazioni (tradotte in sloveno dal prof. Guglielmo Cerno) molte le domande con le quali i volontari sloveni hanno cercato di comprendere meglio il funzionamento delle associazioni sul territorio friulano, (m.o.) Gospodarska kriza in njeni vzroki vzpodbujajo v Evropi, delno tudi v ZDA, nemire, ki jih ne gre podcenjevati. Nemiri niso našli skupnega imenovalca in političnega predstavništva, vendar bi lahko v kratkem postali resnejši in trajni problem. Demonstracije so spremljale srečanje državnikov skupine G 20. Izgredi z incidenti so izbruhnili v Strasbourgu ob srečanju Nata, ki je sledilo zasedanju dvajsetih. Beležimo pa še drug tip nasilnih protestov, ki ne sodijo v klasične poulične izgrede z razbitimi okni trgovin, z gorečimi avtomobili in s spopadi s policijo. Ob koncu januarja so uslužbenci tovarne avtomobilskih akumulatorjev Ful-men v Auxerreju v Franciji “ugrabili” direktorja in ga v sprevodu peljali po cestah, kot so nekoč dajali tatove na sramotilni oder. Pred vrhom G20 so delavci obkolili podjetnika luksuzne ponudbe Pinaulta in ga “zadržali” v strahu skoraj uro. Podobno se je zgodilo štirim menedžerjem skupine Caterpillar, ki je odpustila 700 zaposlenih. V ZDA, kjer so ljudje morda manj vajeni množičnih demonstracij, so menedžerjem nekaterih bank in zavarovalnic, ki so prejemali previsoke nagrade, organi javne varnosti posredovali zapis, kako se morajo vesti. Ni šlo za menedžerski bonton, ampak za varnostne nasvete, kako se izogniti fizičnim napadom kakega razbesnelega klienta. V ZDA je vzbudilo ljudsko jezo dejstvo, da so si vodje zavarovalne družbe MIG, ki je prejela visoke državne podpore, po prejemu le teh, razdelili milijonske bonuse in odpravnine. Ameriški senat je takoj sprejel zakon, ki obdavčuje za 90 odstotkov nagrade za voditelje podjetij, ki prejemajo javni denar. Še učinkovitejši je bil ne-wyorški šerif, ki je zagrozil, da bo objavil imena dobitnikov nezasluženih nagrad. Mnogi voditelji zavarovalnice MIG so vrnili denar, ker so se ustrašili za osebno varnost. Če Obama grmi proti nezasluženim nagradam, ne smemo pozabiti, da je ruski premier in prej predsednik Putin prepričal ruske tajku-ne k ubogljivosti z zapori in verjetno še s kakim drugim sredstvom, ki gaje kot bivši KGB-ejevec dobro poznal. Putin si je s temi dejanji pridobil veliko podporo ljudstva. Omenili smo zelo različne reakcije na skupen problem. V različnih državah so bili ljudje različno vajeni demonstrirati. V mnogih totalitarnih režimih so bile javne demonstracije prepovedane. V Evropi in deloma v ZDA se Dežela priznala sindikat slovenske šole Deželna vlada je na osnovi deželnega zakona za Slovence in državnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino formalno priznala Sindikat slovenske šole (SSŠ). Sklep, ki ga je predlagal odbornik za kulturo in šolstvo, Roberto Molinaro, ima politične in praktične u-činke: Dežela priznava sindikatu predstavniško vlogo znotraj slovenske manjšine za šolsko osebje, hkrati pa še zakonske pravice, ki že pripadajajo vsedržavnim sindikalnim združenjem (Cgil, Cisl, Uil, Ugl, Snals). Ukrep Dežele bo okrepil vlogo sindikata na krajevni in državni ravni. spominjamo zadnjega vala velikih protestov iz davnega leta 1968. Vendar tega gibanja ne bi mogli primerjati s sedanjimi nemiri. Razlog za proteste je gospodarska kriza, ki pa ima nekatere pomembne značilnosti. Če je bil epicenter potresa v ZDA, je kriza v nenavadno hitrem času zajela število držav in ljudi, kot jih ni nobena kriza. To pomeni tudi, da se je do dobrin, ki niso zgolj preživetvene, povzpela množica ljudi, ki zaobjema različne kontinente in prostor od ZDA, preko Evrope, do Azije, Kitajske, Južne Amerike itd. Ne gre torej za običajno ciklično krizo znotraj zgodovinskih kapitalističnih držav. Kriza ima skupno izhodišče, njena pojavnost pa se razlikuje od situacije do situacije: zato zanjo ni enega samega zdravila. Verjetno že danes težko razmišljamo o enem samem kapitalizmu. Na svetovni šahovnici je danes veliki gospodarski igralec Kitajska. Država ima nekakšen komunističen sistem, s svojo zemljepisno razsežnostjo, z ogromno množico ljudi in mnogimi etnijami pa je vse prej kot homogena država. Mi slišimo pretežno za nemire v Tibetu in vidimo industrijska središča. V isti državi pa se prepletata skrajna modernizacija in srednji vek s svojo agrarno družbo. Podobno bi lahko rekli za Indijo in še za kakšno državo. Plašč kapitalizma so oblekli izjemno različni ljudje, države in sistemi, zato ta plašč ne more biti homogen. Tako ne bodo homogeni protesti. Dejstvo pa je, da so sredstva sodobne komunikacije, kot je internet, vendarle združila množice v zavesti o tem, kaj dejansko pomenijo socialne razlike, kaj pomeni biti bogat in kaj reven. Če se bo kriza nadaljevala, bomo lahko priča mešanici protestov, ki bodo različni v ZDA, v Evropi ali na Kitajskem. Kot je težko ukrotiti krizo, ki iz kraja v kraj mutira kot virus, tako bo težko zajeziti proteste, ki bi kot hudourniki privreli v različnih oblikah in z različnimi energetskimi naboji. Kam lahko privedeta globalna socialna nestabilnost in jeza, ostaja neznanka. Milena Beguš: “Mi smo bolj na začetku” Mileno Beguš iz Goriških Brd, predsednico društva upokojencev Kojsko in koordinatorko v projektu Starejši za starejše, smo vprašali, kako so prostovoljci iz Slovenije doživljali svojo izkušnjo v italijanski prestolnici. “V Rimu - nam je odgovorila - je bilo zelo naporno, sicer smo veliko pridobili in smo spoznali, kako je organizirano prostovoljstvo v Italiji in da ga državne inštitucije podpirajo boljše kot pri nas. V Sloveniji šele sedaj odpirajo centre, kjer organizacije lahko izvajajo svoje iniciative. Mi smo bolj na začetku”. Dijaki četrtega in petega razreda Državnega Tehničnega Industrijskega zavoda Jurij Vega so si 19. marca ogledali raziskovalni center Elettra v Bazovici. Elettra je sinhrotron, ki predstavlja napredno strukturo za pospeševanje elektronskih delcev in njihove uporabe v raznoraznih aplikacijah. Ob vhodu nas je sprejel vodič, uslužbenec sinhrotro-na, in nam najprej razložil, kako je sinhrotron nastal. Povedal je, da so ga hoteli zgraditi na tem območju Krasa iz več razlogov: kra-ško področje je manj občutljivo na potrese, poleg tega pa ta lokacija blizu meje omogoča sodelovanje z univerzami in znanstveniki iz Slovenije, Rusije, itd., skratka z državami vzhodne Evrope, ki imajo veliko tradi- poslušali razlage strokovnega in prijaznega vodiča. Na koncu so si ogledali še računalniški oddelek, kjer nadzorujejo naprave sinhrotro-na. Na računalnikih je nastavljen izključno sistem Linux, ki ga dijaki spoznavajo na šoli in še dodeljena programska oprema imenovana Tango. Ob koncu obiska je vodič dijakom predstavil še možnosti zaposlitve in raziskovanja v centru Elettra za univerzitetne študente in za diplomirane na industrijskih zavodih. Iz raziskovalnega centra so odšli zadovoljni in navdušeni nad vsem, kar so videli in slišali, in z obljubo da bo šola tudi v bodoče ponovno organizirala take ekskurzije. Dijaki Jurija Vege iz Gorice obiskali sinhrotron cijo v raziskovanju fizike in znanosti. Elektrone potisnejo v obroč, kjer se vrtijo 48 ur in prepotujejo tako dolgo pot, kot je obseg sončnega sistema, v skoraj popolnem va-kumu. Magneti povzročijo, da se elektroni vrtijo krožno, toda v določenih točkah jih usmerijo v premočrtno gibanje, ki povzroči, da se ti upočasnijo in oddajo svetlobo, ki potuje po dolgih ozkih ceveh. To svetlobo uporabljajo pri odkrivanju materije, sestavine molekul, onesnaženosti planeta in za druge raziskave. Svetlobne žarke sinhro-trona uporabljajo tudi za zdravstvene namene, kot npr. za mamografijo, saj so mnogo manj škodljivi od Dijaki so se sprehajali po katerih potuje dragocena žarkov x. okoli obroča, opazovali cevi, svetloba, in z zanimanjem Aktualno novi matajur Četrtek, 9. aprila 2009 5 Noi siamo qui, con il nostro ricco e amato fardello segue dalla prima Desideriamo poter recuperare e soprattutto dar ai nostri giovani l’opportunità di recuperare tutto ciò che dell’evoluzione linguistica e culturale slovena, per motivi storici e politici, abbiamo perso affinchè il patrimonio che da oltre 1300 anni è stato gelosamente custodito nelle nostre valli non sia per loro un talento sotterrato né sprecato, ma messo a frutto per arricchire il loro bagaglio linguistico e culturale, facilitandoli nell’approccio sociale ed economico con i nostri vicini. Lavoriamo perché la consapevolezza d’esser detentori di due lingue e due culture ci sproni a dar loro pari dignità mettendo a bando pregiudizi e diffidenza consapevoli d’esser un’ottima struttura per far da ponte fra civiltà, lingue ed economie che nell’Europa vo-glion esser protagoniste. Siamo troppo ambiziosi? Non credo perchè, se la tenacia è la virtù dei forti, leggendo la nostra storia capirete perché oggi “mi smo tu”, noi siamo qui con quel ricco ed amato fardello che a volte c’è parso troppo pesante o forse troppo ce lo facevano pesare, ma ora nel nuovo assetto europeo appare come preziosa eredità. Ma nonostante il nuovo clima europeo, ancor oggi c’è chi fra noi, questo fardello non lo accetta, lo nasconde o ne nega i contenuti cercando di intralciare la strada a chi intende traghettarlo nel futuro. Costoro risvegliano pregiudizi e fobie che appartengono ad un amaro passato contando sul- l’amore per il quieto vivere della nostra gente stanca di divisioni e dissidi. Ma in una più ampia visione del quieto vivere, del colloquio e della collaborazione fra i popoli, con tenacia continuiamo ad impegnarci avvalendoci dell’autorevole aiuto di linguisti, antropologi, storici ed esperti conoscitori della nostra realtà ed è grazie al loro lavoro che oggi possiamo degnamente presentarci con questa pubblicazione. A tutti loro con grande riconoscenza diciamo “grazie”, certi di poter anche in futuro contare sul loro sostegno e sul loro aiuto, come già in passato. Aiuto che ci sarà necessario, in particolar modo, per la realizzazione di un ambizioso progetto Europeo per la collaborazione transfrontaliera, il progetto “Jezk-lin-gua”, nel quale nostro partner è la comunità italiana in Istria, ci permetterà di creare un centro per la formazione e la diffusione della lingua slovena e mettere a disposizione del pubblico tutte le nostre peculiarità con la realizzazione di un museo multimediale, creando così anche in provincia di Udine un punto d’incontro e di riferimento per chi si riconosce di cultura slovena e per tutti coloro che meglio ci vogliono conoscere. In attesa e nella speranza che tutto questo avvenga, noi continueremo il nostro lavoro tessendo ed agevolando una rete di collaborazione fra i nostri vicini e preparando i nostri giovani ad esserne protagonisti. Bruna Dorbolò V Vidnu so 2. aprila predstavili publikacijo o Slovencih v Furlaniji Še en izraz velike energije slovenske skupnosti na Videnskem s prve strani Zamisel, da bi v eni sami publikaciji predstavili celotno slovensko skupnost v videnski pokrajini, od Rezijanov do prebivalcev Kanalske, Karnajskih, Terskih in Nadiških dolin, je nastala že leta 2006 na srečanju med predstavniki slovenskih organizacij in Univerze v Vidnu, ki se ga je udeležil tudi takratni rektor Honsell. Videnski župan sodi torej med pobudnike knjižice, ki je “odlična reklama za ozemlje, kije s kulturnega in jezikovnega vidika izredno bogato, prinaša pa tudi sporočilo bratstva in upanja”. Vodja Oddelka za jezike in civilizacije srednje-vzhodne Evrope Univerze v Vidnu Giorgio Ziffer je med drugim poudaril, da tudi med italijanskimi slavisti vedno bolj rase zavest o tem, daje Italija v določeni meri tudi slovanska država, saj živita na njenem ozemlju slovenska in hrvaška narodna skupnost, ob tem pa, daje tudi sama Evropa v veliki meri slovanska. Predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò je povedala, da si ustanova, ki jo predstavlja, nadeja, da bi ovrednotila kulturo in jezik slovenske skupnosti v videnski pokrajini in da bi ji s tem omogočila izhod iz izolacije, v kateri se je v preteklosti znašla zaradi meje in nasprotovanja oziroma diskriminacije večinskega naroda. Predstavitev knjižice je privabila številno publiko, med njo je bila tudi senatorka Tamara Blažina “Kdor bo v publikaciji bral o naši zgodovini, bo razumel, zakaj smo še vedno tu. Včasih je bilo breme, ki smo ga nosili, zato da smo ohranili svojo kulturo, zelo težko, zdaj pa lahko mirno povemo, da predstavlja ta naša kulturna dediščina pravo bogastvo,” je zaključila Bruna Dorbolò. Marco Štolfo je ocenil, da bo lahko nova publikacija prav zaradi svoje enostavnosti pripomogla k boljše- mu poznavanju manjšinske stvarnosti, ob tem pa poudaril, da mora biti cilj vseh krepitev večjezičnega državljanstva. Senatorka Blažina je izrazila prepričanje, daje izid take publikacije še toliko bolj pomemben v tem trenutku, ko sta znanost in znanje ključna. Pohvalila pa je tudi Univerzo v Vidnu, ki je sodelovala pri tej pobudi, saj je po njenem mnenju prav v takih slučajih vloga univerz nenadomestljiva in jo je treba valorizirati. O sami publikaciji pa sta spregovorila Luigia Negro, kije knjižico uredila skupaj z Marino Cernetig, in eden izmed avtorjev, profesor Roberto Dapit. Negrova je povedala, da je zamisel za publikacijo nastala tudi na podlagi zgledov okcitanske manjšine v Piemontu in germanske v naši deželi, ki sta pred tem že izdali podobni knjižici. “Tako se bomo lahko zdaj tudi mi boljše predstavili vsem, ki nas bodo želeli spoznati,” je zaključila rezijanska kulturna delavka. Profesor Dapit pa je pozitivno ocenil izbiro, daje na platnici prikazan slap. “To je pravzaprav simbol za veliko energijo, ki jo ima slovenska skupnost v videnski pokrajini. To dokazuje na primer tudi s svojimi kulturo, glasbo, arhitekturo, tiskom, in literaturo.” T.G. Le comunità delle valli del Natisone e dell’alto Isonzo si incontreranno venerdì 17 aprile a S. Pietro al Natisone per rendere omaggio a mons. Pasquale Gujon nel centenario della sua nascita. L’iniziativa, promossa dall’Istituto per la cultura slovena, dal circolo culturale Ivan Trinko, da Novi Matajur e Dom, dalla Fondazione Poti miru di Caporetto e dalle associazioni Čedermac e Tigr, si articolerà in due momenti. Alle 18.00 nella chiesa parrocchiale di S. Pietro ci sarà la messa concelebrata dall’arcivescovo di Udine mons. Pietro Brollo e dal vescovo di Capodistria mons. Metod Pirih assieme ai sacerdoti sloveni e friulani del nostro territorio. Parteciperà il coro Rečan In ricordo e omaggio a mons. Pasquale Gujon di Liessa. Subito dopo, alle 19.30, nel centro polifunzionale comunale verrà presentato il volume Paskval Gujon Očak z Matajurja, Pasquale Gujon - Il patriarca del Matajur, realizzato per l’occasione con diversi e importanti contributi sulla sua figura e soprattutto con un’ampia sezione dedicata agli articoli che Gujon scrisse per il quindicinale Dom e per il settimanale Novi Matajur, notevoli per lo stile graffiarne ed incisivo e soprattutto ancor oggi molto attuali. Verrà presentato inoltre un Dvd dal titolo “Mons. Pa- skval Gujon matajurski ga-spuod nunac, zadnji Čedermac”. Interverranno Zdravko Likar e Giorgio Banchig, l’omaggio musicale invece verrà offerto dall’ottetto Simon Gregorčič di Caporetto e dal coro maschile Matajur di Clenia. Mons. Gujon è diventato uno dei simboli della comunità slovena del Friuli, emblematico per la coerenza e la dignità con cui si è instancabilmente battuto per proteggere la lingua slovena e la tradizione religiosa ad essa strettamente intrecciata, ma anche perchè come altri sacerdoti sloveni ed o-peratori culturali della Be- necia fu anche in tempi molto recenti nel mirino dei nazionalisti e di quanti si opponevano al riconoscimento dell’identità slovena della nostra comunità. Mons. Gujon, parroco di Montemaggiore, nacque nel 1909 e nel 1933 fu ordinato sacerdote. Come lui anche mons. Valentino Birtič, mons. Angelo Cracina e mons. Zaccaria Succaglia. Quest’anno inoltre ricorre il 50.esimo della morte di don Antonio Cuffolo ed il 120.esimo anniversario della morte di Peter Podreka, tutti sacerdoti che hanno lasciato una traccia importante nella storia della nostra comunità. L’incontro del 17 aprile prossimo sarà l’occasione per ricordarli e rendere omaggio anche a loro. Težave za slovensko sekcijo konservatorija Na Paritetnem odboru 7. aprila avdicija ravnatelja Tartinija prof. Parovela Vprašanje ustanovitve avtonomske sekcije glasbenega konservatorija Tartini iz Trsta s slovenskim učnim jezikom je bilo v torek, 7. aprila, v središču pozornosti Paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine. Na avdicijo je bil namreč povabljen prof. Massimo Pa-rovel, ravnatelj tržaške glasbene ustanove, ki je s svojega zornega kota predstavil zapleteno problematiko, čla- ni paritetnega odbora pa niso o tem razpravljali, ker je zaradi odsotnosti nekaterih italijanskih članov odbora in posledičnega odhoda Adriana Ritosse zmanjkalo legalno število. Problematika bo na dnevnem redu na prihodnji seji, ko bo prišlo do avdicije tudi predstavnikov Glasbene matice in centra Emil Komel. Naloga paritetnega odbora je spremljati in nadzorovati izvajanje zaščitnega zakona. Osem let po njegovi odobritvi še ni bil udejanjen 15. člen o glasbeni vzgoji, ki predvideva ustanovitev slovenske sekcije na tržaškem konservatoriju in letni prispevek približno 500 tisoč evrov za kritje njenih stroškov. Od tu torkova avdicija ravnatelja prof. Parovela, ki je izpostavil zakonsko neskladje, ki one- mogoča aplikacijo zakona. Po reformi iz leta 1999 so konservatoriji postali akademske in ne več srednješolske ustanove, zakon 38 v 15. členu pa jih še obravnava kot srednješolske ustanove, je dejal. To predstavlja nepremostljivo oviro pri izvajanju zakona, je nadaljeval ravnatelj, v prvi vrsti glede zaposlovanja učnega osebja. Dve sta možnosti: sprememba zakona, kar bo težko doseči, ali pa sporazum med vsemi zainteresiranimi subjekti, ki pa ni lahko dosegljiv in odpira tudi pot možnim prizivom. O tem vprašanju bo paritetni odbor sklepal na prvi seji, ki bo v sredini junija po evropskih volitvah. Naše navade Naš “pierhe tour” smo končale na Solarjeh V nedieljo 5. obrila seje gore zbralo puno eldi Seje končala z delavnico gor na Solarjeh “pierhe tour” oku (nam bližnjega) sveta. 5 obrila se je v Drec pri koči zbralo puno mladih an manj mladih za pisat jajca. Vsi so pra-val, otroc, te veliki, tisti pridni an tisti nomalo bul okorni. Pomembno je, de so se s tolo navado vsi divertii an kej navadli. Mi iz Kobilje Glave upamo, de vam je Lepo pofarbane an napisane jajca an eldje na dieie v telem predvelikonočnem cajtu bluo ušeč, zahval’mo vse tiste, ki so nam pomagal, nad vsim Lucijo Cekovo od društva Ivan Trinko an use tiste, ki so nas sperjel ta-kuo zvestuo: društvo taz Kambreškega, eldi iz Uč an Pro Loco iz Ravaskleta. Se vid’mo drugo beto! Farbejta, praskej-ta, pisajta an pasajta adno Veselo Veliko Nuoc! (m.c.) Te mali an te veliki so fajno pierhe stergai Zornada je bila dažeu-na, po usi pot se je liu; maglica je plesala oku laških vasi an skrivala bre-guove. Vetura seje pliezla nič trudna, čelih so okna jokale, od zuna od daža, od znotra od pare. Skoda. Se bo muorlo pošpegat nazaj v tele prestore ker bo ura sigurna, za videt lieuš, kje zivjo teli eldje, k so nas tle povabil an ta-kuo fajno sperjel. Do zdej Carnia ni bluo ko no ime zvezano z veliko snožetjo an s tistim dobrim sieram. Za Ravascletto sim šla gledat tu Internet, kje se ušafa. Tala vas (kar se je dalo videt) je lepuo perf-likana na snožet an plac, kjer smo se ustavli za srecjat predsednika Pro-loco, Luca Nazzi. Stoji nadse ko naši klanci. Kar smo videl pred nam, ker smo veletiel unz makine, je bila velika, sterma host vesokih smriek šele pod sniegam an kabino kasne (lenta) funivije, k’ se je kumej pingala. Luca nas je naglih peljou kej pit. Ta za mizo je bluo lahniejš pregauorit an se spoznat: ledje biu pretučen že pri-et ko je program začeu. Potle smo znesli pod strie-ho naše pierhe - vic ko šestdeset že napisanih, za pokazat, an še devetdeset pa samuo pofarbanih, za delavnico - an smo začel klast na mizo use kar je korlo za konferenco. Hram (teatro) se nam je zdou prou velik, še prazin je biu: miz je bluo puno, diete dna za dno, ko pod-kou. Sim študierala: kida se use tuole napun? Kumej, de smo finii na-prauljat, so že začel perhaj at otroc, njih mame an še druge žene. Vic ko štierdeset jih je bluo usih kup. Luči so no malo potamiele, za de se bo lieuš videlo, kar smo tiel pro-jetat. Gabriella Cicigoi je pred-stavla naše društvo an na kratkim kar dielamo; Fabio Bonini je pa poviedou an po-kazou odkod smo, duo smo an kuo so se pierhe rounale lieta an beta nazaj. Ker je peršlo mine za gauorit, sim se spliezla na gank. Sim miela naštiete teperve be-siede, za odpriet “gorak” di-skorš, pa komputer je biu še- le “merzu”. Čakat pu minuta, de se dene na mest, se mi je zdielo no uro ande, za na bit ko namalana, ka nisim pogledala du plateo! Velike, bistre oči otročicjou so me gledale na bevo; na desno glih takuo, no malo bul odraščenih lohnej, pa usi so gledal gu me an čakal de jim kej pametnega poviem. Bi diela valj o, de so ble use pla-ve, tiste mierne oči, takuo so bliščale doz mračne sale. Slina se mi je zasušila tu in žlah. Tiste muorje oči mi je arspodilo use besiede: še takuo sim jih kumej deržala na iziku ande so začele plut, ko galobi, k smo vestergale na pierhah. Pierhe! Kabej, sim tle za jm poviedat ka so naše pierhe! Dušica je peršla nazaj tu me, sim hitro začela z jicam an, fotogram za fo-togramom, sim zaperla s ser-cam. Upam, de jih nisim na-štufala. Lepuo jih cjem zahvalit, te male ko te velike, za kar so use tiho an mierno poslušal, potle zak so fajno pierhe stergai - kajšne so jim peršle zaries posebne - an puno an na tanko prašal, kuo jih morjo sami narest tam doma. Marica Cicigoi jih je miela narvic oku sebe, usim je poviedala natanko use, kar so tiel viedet an ni per-sparala besied za peržgat in-tereš na tolo tehniko. An otroc so ušafal taper nji te pravo mestro. Na pozabim lahko, kuo so majhine ročice varvale jice an skerbiele vepraskat, kjer smo jim s krejdo narisal kak pušilc, no zvezdico: do zadnjega, niso pustli diela taz oči. Žene, ko otroc, so se veselile k jim je bluo perložno, bul lahko kok so misinle. Usak je nesu njega pierhice damu. “Sta vergli tako sienje k na bo brez perdiela” nam je jau predsednik Luca Nazzi, ker smo se zbral nazaj taza mizo, usi povabjeni na zakuski. Tle kor ree, de take zakuske mi jih kličemo vičerja, južna: tkaj so nam napravb za jest, de smo ostal. Z gu-štam smo use pokušal, an dvakert, an trikit an use je bluo zalito kok se gre. “Kuo sta berke k’ sta per-nesle an nam vašo navado”, so nam j ale ženice, use da-kordo, de “so šele per cajtu narest pierhice za nevuode”. Adni liepi ženi - plave oči, sivi lasje - so se oči smejale, ker je finila nje pierho. Ko na čeča je vepraskala dva serca perbližana an noter je vepisala dvie iniziali, nje an niega moža. An on je biu na delavnici, an on je popravou, zak tala navada ma an drugo posebnost: se sper-jema ko pošast: duoj’ biu mislu, de naš pesnik Miha Obit se dene pierhe praskat? Al pa segretaria društva Ivan Trinko, moja omonima, k’ je pravla de na zna lapeža deržat tu roc? Goba so se pustila ujet tu tele mrieže k so parie-le dugo cajta pozabjene: je zadost, de din začne ande tek gleda je oštrijan. Lucia P. Trusgnach Škejcova Via Nazionale 31 Pradamano (ss. UD-GO) unmnm di fronte al Cinecity Dl DORONACH R.&D. tel. 0432.671681 - fax 0432.640480 edilvalli Caminetti Stufe in Maiolica Stufe a Pellet Taverne Cucine in Muratura Auguri di Buona Pasqua! da aprile grandi sconti per rinnovo mostra Četrtek, 9. aprila 2009 Quelle usanze pasquali nel paese di Platischis La Ojcènca, la Križauna Pot e gli altri riti In un precedente articolo, contemplando usanze e stranezze, ho parlato della notorietà e importanza del Carnevale di Platischis, il Pust. Questa volta racconterò delle Festività pasquali - Velikonuečne prasnéke e relative usanze a cominciare dalla Domenica delle Palme Ojcènca con la tradizionale benedizione dell’ulivo. I riti pasquali, liturgicamente impegnativi e complessi, occupavano tutta la Settimana Santa. Il lavaggio dei piedi del Giovedì Santo e la Križauna Pòt impegnavano molto il Coro virile che, diviso in due gruppi per meglio interpretare il Passio, coinvolgeva i fedeli in una crescente partecipata emotività. Il Venerdì Santo, sui gradini dell’altare, ai piedi della Madonna, veniva esposto il grande Crocifisso per l’adorazione ed il bacio delle piaghe. La sera, lungo il paese, alla luce di decine di lumini e altarini ricamati con soggetti sacri, si svolgeva la processione. Per tradizione l’astinenza ed il digiuno erano scrupolosamente osservati. Si poteva mangiava unicamente il grano-turco bollito, sièrak kuhèn, senza alcun condimento. La funzione del Sabato Santo comprendeva la benedizione dell’acqua, del fuoco, dei dolci, dei pièrèhè, del pane sedmina (lascito perpetuo dei defunti): a tutti spettava, gratuitamente, una pagnotta che veniva consumata il giorno seguente non prima di aver recitato il Rosario per i defunti. Da Venerdì Santo fino a Pasqua, giorno della Risurrezione, per rispetto al Crocifisso le campane erano zittite. Al loro posto si usavano le dèrljèuke, i kasònè e i klopotače che noi ragazzi riesumavamo dalle soffitte e kliètè. Tutti in gruppo, ognuno col proprio strumento, ci recavamo in piazza per annunciare il mezzogiorno, l’Ave Maria, Odmarjia, l’ultimo termine per il rientro in casa dei bambini Nuèrnueèè, per annunciare le varie funzioni religiose: persino il campanello in chiesa era sostituito dal gracchiarne suono della dèrljèuka. Per divertirci, ci radunavamo in posti diversi facendo baccano: dèrlenje a più non posso! Il gioco terminava a Pasqua con il festoso suono del- le campane che annunciavano la Risurrezione. Per Pasqua Velika Nuèè si preparavano i pièrèhè (uova sode, colorate e lavorate a mano con oggetti appuntiti tipo forbici ecc.). In pratica si grattava il guscio (babe so praskale an črkale jajcdve Zoprne) asportando colore in corrispondenza al disegno desiderato che appariva bianco. In quest’arte alcune donne erano vere artiste. I pièrèhè meglio riusciti, di solito tre, rimanevano esposti nelle vetrina di casa fino alla successiva Pasqua. La bollitura delle uova, la colorazione e l’asportazione del colore dai gusci si chiamava pièrèhanjie. In periodo pasquale nonne, mamme, figlie e nipoti spesso so kòp pièrè-hale. Gli uomini commentavano: Ejaj kako pièrèhajo babe! I pièrèhè meno artistici o soltanto uova colorate erano date ai bambini perché se li giochino. Questa usanza si chiamava stokanjie. Chiunque poteva competere. Si trattava di colpire il pièrèh adagiato ad un muro o altro supporto con una moneta (tipo 1 euro). Il pièrèh era vinto e subito consumato esclu- sivamente quando la moneta rimaneva incastrata nell’uovo. La distanza za stokatè ed il prezzo dei tiri non erano regole fisse ma accordi stabiliti al momento. I più bravi cercavano di accorciare la traiettoria della monetina a circa due metri, sicuri di sé, quindi stabilivano il prezzo dei tiri a un terzo del costo del pièrèh. I meno bravi, raddoppiando la distanza, concordavano il prezzo dei tiri ad una o due lire. Succedeva spesso che i contendenti, accompagnati da crasse risate dei curiosi, pagavano anche due o tre volte il costo dell’uovo prima di poterlo gustare. L’uovo, oltre ad essere simbolo di fertilità, risveglio della natura, del sesso e della riproduzione, è alimento prezioso e polivalente. In periodi di miseria le uova furono importante merce di scambio. Con essi si acquistava sale, zucchero e altre minuterie di prima necessità. Quando bisognava risparmiare su tutto, l’uovo si rivalutava impreziosendosi. I pièrèhè diventavano merce di lusso per mancanza di LEGISA Veselevèlikonocne ► Sesljan 41 •»Tel. 040.299147 equipe parrucchieri 33043 Cividale del Friuli - UD Via Ristori, 19 Tel. e Fax 0432.732452 materia prima: le ragazzine erano le prime vittime. La tristezza delle nipoti e figliolette, suggerì alle nonne e mamme una brillante soluzione: perché non farli finti? Nasce così l’idea dei pièrèhè di stoffa! Si adoperavano piccoli ritagli (soprattutto di velluto rosso o dorato) blekièè che venivano opportunamente sagomati, cuciti e ricamati. Ce n’erano di due tipi: uno minuto di forma ovoidale imbottito di cotone bombaž, l’altro largo non imbottito. Le uova colorate potevano essere giocate, mangiate 0 messe in vetrine, quelle di stoffa no! Bisognava trovare nuove soluzioni per l’uso. Ecco la pensata: i pièrèhè di stoffa sono irresistibile strumento di seduzione. Le ragazzine gironzolando per il paese, ad ogni incontro con 1 giovanotti nei confronti dei quali sentivano del tenero, gli provocavano. Al grido di pièrèho lèlèho, con mano alzata per meglio evidenziare il trofeo, scappavano prontamente inseguite. Durante la corsa, il pièrèh veniva frettolosamente nascosto sotto le vesti. Acchiappata la «preda», che spesso si faceva volentieri prendere, la cosa più interessante era la ricerca del prezioso oggetto. A quei tempi la Chiesa aveva posizioni molto rigide in proposito. Ogni contatto fisico con le ragazzine era problematico e mal visto perché occasione di peccato. Vi racconto una mia esperienza. Una ragazzina mi provocò col pièrého lèlého: ...appena l’afferrai, lei cercò timidamente di divincolarsi, quindi si rintanò in se stessa fingendo di proteggersi, poi, senza opporre resistenza, si lasciò tranquillamente «visitare». Con voluttà feci scivolare le mani assaporando la tenerezza della sua pelle. Cercando prima in posti improbabili per far durare al massimo la ricerca ed il piacere, sfilai da dietro l’elastico delle mutandine l’oggetto misterioso «vestito» di velluto rosso ricamato oro. Sembrava avessi in mano un carbone acceso. Corsi d’istinto verso una casa lanciando quest’ultimo in cima al tetto: era una vera liberazione! Il tutto non durò più di 15 secondi. I giorni seguenti la Settimana Santa erano dedicati alla benedizione delle case e delle stalle. Il parroco con un gesso bianco apponeva sulla porta d’entrata una croce e l’Anno Domini... corrente, perché la benedizione durava dodici mesi. Il sagrestano munèh raccoglieva, mettendo dentro un grosso cesto assieme ad altre, le uova che spettavano al curato. Cencigh Pio Hodin orario Con appuntamento Martedì - Giovedì 08.30- 17.00 Mercoledì 08.30-12.00 15.00-19.00 senza appuntamento Venerdì e Soboto 08.30-17.00 Četrtek, 9. aprila 2009 8 Slovo od Antona Birtiča očeta Beneških fantov Kot glasbenik in pedagog prispeval h kulturni rasti Benečije V soboto, 4. aprila, je na svojem domu v Mečani (Špeter) umrl znani kulturni delavec in glasbeni pedagog Anton Birtič, ustanovitelj ansambla Beneški fantje, pisec glasb in pesmi ter vsestranski kulturni delavec. Kot vzdevek si je dodal ime Meča-nac in z njim postal znan v Benečiji in po vsej Sloveniji. Pogreb je bil v torek, 7. aprila, v špetrski cerkvi. Anton Birtič je bil, kot zapisano, glasbenik, pedagog, skladatelj, publicist in seveda pesnik. Rodil se je v Mečani v Benečiji leta 1924. Osnovno šolo je obiskoval v Petjagu in v Tarčetu. V Čedadu je študiral glasbo. Študij je nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani, kjer je tudi maturiral. Prehod iz domačih krajev v Ljubljano je nedvomno zaznamovala njegova antifašistična zavzetost, saj je med vojno odšel v partizane. Za zavednega Slovenca in partizana pa je bilo po vojni življenje v Benečiji in v videnski pokrajini skrajno težavno in zato se ne gre čuditi, če je Birtič odšel. Ljubljana je nadarjenemu beneškemu fantu nudila možnosti za delo in ustvarjanje, kijih doma nikoli ne bi imel. Po študiju je stalno sodeloval pri tedenski radijski Oddaji za Beneške Slovence, kije bila po ljubljanski RTV v programu od leta 1950 do leta 1957. Nastopal je kot napovedovalec, glasbenik, člankar in urednik. Priredil je veliko beneških pesmi za zbore. Bil pa je tudi med začetniki glasbene zvrsti, kije kmalu zaslovela v Sloveniji in širom po Evropi (Avstriji, Nemčiji, danes jo poznajo celo na Japonskem) in so jo poimenovali kot na-rodno-zabavno. Tako je leta 1952 ustanovil ansambel Beneški fantje. Z njim je Birtič zaslovel po vsej Sloveniji in drugje. Igral je harmoniko in pisal pesmi, ki jih je tudi uglasbil. Sam je o tej svoji dejavnosti takole dejal: “Kot ustanovitelj svojega avtentičnega ansambla Beneški fantje in trajni vodja skupine do danes (1952 -1999) sem že na začetku svoje kulturne poti uvidel, da se moram posvetiti svojim rojakom v celoti. Za pevske zbore sem prirejal izvirne ljudske pesmi iz Benečije, še prej pa sem pisal razne male skladbe za harmoniko in zatem še dosti prijetnih viž v našem tipičnem slogu Beneških Slovencev ter jih opremil z lastnimi besedili. Tako so nastale moje instrumentalno-vokalne Anton Birtič Mečanac z ansamblom Beneški fantje in leta 1984 z njegovimi harmonikarji na vaji na društvu Ivan Trinko skladbe in nekatere so tudi ponarodele.” Z glasbo pa je Birtič ostal tudi sredi Ljubljane zvest domačim krajem in ljudem. Leta 1966 je pri društvu Ivan Trinko izdal svojo prvo tiskano publikacijo. Bila je to knjiga pesmi “Oj božime”, ki je vsebovala nekatere slovenske beneške narodne pesmi, pesmi samega Antona Birtiča, štiri pesmi Petra Podreke, pet pesmi Ivana Trin-ka, deset pesmi Izidorja Predana in štiri pesmi Valentina Birtiča- Zdravka iz Ruonca. Leta 1974 je Anton Birtič gfc vwMi v "u ft IB » m 1 ^ ustanovil pevski zbor Nediški fantje, leta 1987 zbor Naše vasi v Tipani, leta 1990 pa moški zbor Matajur. Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada je kot prilogo Trinkovemu koledarju leta 2005 izdalo knjigo Birtiče-vih pesmi z naslovom “Poezije”. Zbirka vsebuje 74 poezij in 15 uglasbenih pesmi. Anton Birtič je pisal preproste pesmi, ki so želele biti razumljive tudi za beneške ljudi. V tem smislu je nekako nadaljeval tradicijo Trinka in pesnikov, ki pišejo med ljudskim in učenim, v smislu, da se zavestno odrekajo sodobnim tokovom slovenske poezije. Kljub temu je bil Birti-čev jezik kultiviran in je izražal avtorjevo nadarjenost za ritem. Tudi neuglasbene pesmi beremo s “prizvoki” na-rodno-zabavne in zborovske glasbe. Osrednji Birtičevi motivi so bili ljubezen do rodne zemlje, ljubezen nasploh, spomini na otroštvo in dom. Izdajali so globoko narodno zavest pisca, ki jo je želel izpričati v poeziji in glasbi. Anton Birtič ni ostal v Sloveniji, ampak se je vrnil v domače kraje, kjer je preživel svojo jesen. Benečija pa mu nedvomno dolguje “popularnost” in prisotnost tudi med tistimi v osrednji Sloveniji, ki o zamejskih Slovencih vedo malo ali nič. Poznajo pa še glasove Antona Birtiča in njegovih Beneških fantov. Njegovemu spominu se klanjajo seveda Benečani, saj je veliko dal za njihovo kulturo in jezik. Nedvomno bo ostal zapisan med velikimi ljudmi beneške zemlje. (am) II12 marzo scorso Stefano Pericoli ha conseguito la laurea magistrale in Traduzione e mediazione culturale. Lingue dell'Europa Centrale e Orientale presso la facoltà di Lingue e Letterature Straniere deH'Università degli studi di Udine. Ha discusso la tesi dal titolo “O.M. Kozina. I dialetti dei semejskie della Buijatija: genesi e tipo di dialetto. Traduzione e commento” conseguendo il massimo dei voti e la lode. Grande la gioia del papà Gianni e della mamma Laura Tomasetig - Katinina di Clabuzzaro (Drenchia), di tutti i familiari ed amici, grande la soddisfazione del neo dottore che ha presentato una ricerca molto interessante. Si tratta della traduzione La repubblica di Buijatija ed i dialetti dei semejskie Laurea con lode per Stefano Pericoli di un testo di dialettologia russa, dedicato a una comunità particolare del popolo russo, quella dei vecchiocredenti. Vengono chiamati così i discendenti di coloro i quali si opposero alla riforma della chiesa ortodossa russa introdotta dal patriarca Nikon nella seconda metà del XVII sec. che furono per questo tacciati di eresia, perseguitati e successivamente confinati in Siberia, soprattutto nella repubblica di Burjatija, dove assunsero la denomi- L’ANPI informa Iniziative delle ANPI in vista della ricorrenza del 25 aprile, 64° anniversario della Liberazione. Sabato 18 aprile 2009 alle 18 presso l’Antico Fo-ledor Boschetti della Torre a Manzano verrà inaugurata la mostra fotografica sulla Resistenza man-zanese. All’introduzione del prof. Alberto Buvoli, presidente dell’Istituto Friulano per la storia del Movimento di Liberazione, seguirà l’esibizione del coro femminile “Multi Fa-riam”. L’iniziativa è organizzata dalle sezioni di Manzano e di Udine con la collaborazione del Circolo Elio Mauro. Gli orari di apertura della mostra, che sarà disponibile alle visite dal 19 al 26 aprile, saranno dalle 10 alle 12 e dalle 17 alle 19. Sempre sabato 18 aprile, presso la Sala consiliare del municipio di Palazzolo dello Stella alle 16 le sezioni ANPI della Bassa organizzano il ricordo di Duilio Fabbro “Premoli” Partigiano e la presentazione del libro “Diario di un gappista” a cura di Pierluigi Visintin ed edito dalla Kappa Vu. nazione locale di semejskie. Ai dialetti di tale comunità è dedicata la monografia di Ol’ga Michajlovna Kozina. La questione dell’analisi del loro dialetto interessa una serie di fattori comuni a tutti i dialetti della Russia asiatica. Questi dialetti si sono infatti formati tardi nel tempo, come risultato della mescolanza dei diversi dialetti della Russia europea, e hanno subito le influenze delle lingue parlate dalle popolazione autoctone. Ciò spiega la complessa stratificazione che li caratterizza e la difficoltà dei dialettologi nell’ordinarli in una classificazione esaustiva. In questo contesto le parlate dei vecchiocredenti rappresentano una sorta di eccezione. Le comunità semejskie sono sempre state chiuse per ragioni collegate principalmente alla religione. Questo fattore ha influito indubbiamente sulla conservazione di uno stato arcaico della lingua. È proprio questa caratteristica a renderne lo studio particolarmente interessante dal punto di vista linguistico in generale, e dialettologico più nello specifico. Complimenti vivissimi a Stefano con l'augurio che possa avere al più presto altrettante soddisfazioni nel mondo del lavoro. cca 110 H i >1- 3h — p m m 4 te Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi iJj\ H f- —M— —c j cca 110 i [■ ■ \w-.' djiMt, 3 L -14 - Maček po pot skače, veje bere, pincu peče, tje za bank jo vleče. (Il gatto salta per la via, - stecchi raccoglie e cuoce la pinza, - e dietro la panca la pone). E infine: Solnce gre za goro, Marjana gre po vodo, Meneget kuha mesto, in Mela se je opekla za kresto, (Il sole va dietro al monte, - Marianna va per l'acqua, - Meneghetto cuoce la polentina, - e Mela ha bruciato la cresta). Le melodie sono lente, monotone, tristi e spesso senza ritmo. Si canta sempre in coro a due o tre voci. Non ho mai udito degli assoli. Ma pure questi canti hanno spesso un’armonia di una bellezza caratteristica, nettamente distinta da quella dei canti popolari italiani, i quali hanno sempre una nota più vivace e più colorita. Solo nelle melodie popolari friulane s’incontrano frequentemente dei motivi asso-miglianti. (Renata Steccati, Canti popolari sloveni in Friuli, da “Rivista di letterature slave”, settembre - dicembre 1932) SREDNJA KOLONA (Guidac) Če ušafcite an napišete tistih petnajst besied, ki so tle naštiete, v srednji koloni se vam parkaže, kar vam sarčno želijo vsi tisti od Novega Matajurja. 1 - Nie oblačno. 2 - Niso biele. 3 - Vas, kamun pod Kolovratom. 4 - Nie šibka. 5 - Se jo ložejo noviči na parst. 6 - Je buj velika ku žaba. 7 - Miestace nad Kobaridom, po italijansko je Plezzo. 8 - Ima obvezane oči. 9 - Takuo je adan, ki niema zdravja. 10 - Gor na njim je umaru Kristus. 11 - Leč. 12 - So Rečan, Matajur an Pod lipo. 13 - Za vsakega pride tist od življenja. 14 - Je biu predsednik vlade pred Berlusconijem. 15 - Niso okorni. Venerdì 1° maggio si corre la Triajur Venerdì 1° maggio alle 10, organizzata dalla Pro loco Vartacia, Reg. F,V.G. OB. 2 Azione 425, Alpini, Vigili Volontari e Cacciatori del Comune di Savogna, prenderà il via la tredicesima edizione del Triathlon del Matajur, gara non competitiva. Il percorso è suddiviso in tre frazioni. La prima da Savogna (200 mt. s.l.m.) a Montemaggiore (1000 mt. s.l.m.), con partenza dal ponte di Savogna ed arrivo davanti alla chiesa di Montemaggiore, in mountain bike. La seconda tappa da Montemaggiore (1000 mt. s.l.m.) alla cima del Matajur (1647 mt. s.l.m.) presso la chiesetta, a piedi. La terza frazione dalla cima del Matajur (1647 mt. s.l.m.) a Masseris (800 m. s.l.m.), attraverso la Val Polaga e arrivo al paese di Masseris, a piedi. Le squadre possono essere composte da tre atleti, uno per frazione, oppure da uno singolo, adeguata-mente preparato che si cimenterà in tutte e tre le frazioni. Data la durezza del percorso si consiglia la partecipazione ai soli atleti preparati atleticamente e fisicamente. Le iscrizioni dovranno essere effettuate entro le 9.30 del 1° maggio presso il bar da Crisnaro di Savogna o entro sabato 25 aprile presso Bicisport di Cividale del Friuli, telefono e fax 0432733542. Per informazioni ed eventuali iscrizioni rivolgersi a Marino (cellulare 3385877265) o a Germano (telefono 0432 709942). Brava Stefania! Brava Stefania! Siamo tutti orgogliosi di te. Prima il tuo 100 alla matura scientifica, ora la tua brillantissima laurea in medicina presso l'Università di Udine, tenendo conto che in questi sei anni di non facile studio hai anche lavorato. La tua è proprio una grande passione per questa professione: neanche il tempo di una meritata pausa di riposo che sei già sui libri per la specialistica in anestesia. Davvero tanti complimenti e l'augurio di tante soddisfazioni che di sicuro ti aspettano nel corso della vita! (Per chi non lo sapesse, Stefania fa di cognome Butterà ed è di Tiglio). Il Cipa.at in collaborazione con la Kmečka zveza-Associa- | zione Agricoltori organizza una visita guidata a AZIENDE AGRICOLE IN SLOVENIA Sabato 18 aprile 2009 PROGRAMMA ore 7:00 partenza da San Pietro al Natisone ore 9:30 visita alla cantina Vinakoper-Koper ore 11:30 visita az.agr. zootecnica Ore 13:00 pranzo ore 15:00 visita a Portorože ore 17:00 visita frantoio oleario e cantina di vinificazione ore 21:00 rientro a San Pietro al Natisone Per le prenotazioni e per ulteriori informazioni dal lunedì al sabato dalle 8:30 alle 12:30 rivolgersi a: Kmečka zveza-Assodazione Agricoltori, uLAbaMan-l^oni^^Cividale^td^efax 0432 703119, e-mail: kz.cedad@libero.it Loredana Geo od slovenske televizije RAI iz Trsta je pred kratkim snemala v Ocnembardu (Dreka), kuo se pripravlja gubanca. Kar so posneli pokažejo, morebit, konac miesca, po televizijone na deželnin programu 3. mreže Rai. Gabriella Cicigoi, kupe s sestran Roberto an Luciano je pokazala, kakuo se runa gubanco po dreško, pru takuo, ko so učil dielat v laboratoriju, ki ga je društvo Kobilja glava parpravla lansko lieto — Kronaka----------------------- 1 Gubanca po “dreško” po slovenski Tv novi matajur Četrtek, 9. aprila 2009 Kraški maraton: zlo pridne naše žene! Skupina parjateijc s Kobarišega, ki so na Kraškem maratonu v Sežani tekmovale (gareggiavano) s Planinsko družino Benečije. Puno od nas pozna še posebno Tino (četarta s čepar ne), Vilmo (parva s te prave) an Marijano (kleče ta spriet, na čeparni). Na maratonu je bluo puno družin, pa tudi parjateijc, ki so letale, medtem ko njih možje so varval otroke! Tle so Ivana an Graziella iz Špietra. Tle zdol: Flavia je med našim ženam an čečam paršla med te parvimi Ohranite V Sport Risultati 1. Categoria Codroipo - Valnatisone 2:1 Juniores Valnatisone - Fortissimi 2:1 Azzurra Go - Valnatisone rinv. Allievi Valnatisone - Ponziana 3:2 Moimacco - Buttrio 4:0 Giovanissimi Moimacco - Ponziana (ree.) 1:0 Moimacco - Donatello 1:3 Fontanafredda - Valnatisone 0:0 Valnatisone - Bearzi 1:2 Amatori Filpa - Bagnaria Arsa 5:0 Pizzeria al Sole due - Pizzeria le Valli 1:1 Sos Putiferio - Dinamo Korda 2:2 Friulclean - Savognese 0:2 Piaino - Polisportiva Valnatisone 2:1 Calcetto Merenderos - Città di Carlino (ree.) 8:4 Merenderos - Cussignacco 6:5 Dlf Ab.lmp. - Essiccatoio Dorbolò 3:6 Essiccatoio Dorbolò - Artegna 5:5 Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Rojalese 1:3 Pallavolo under 13 misto Futura Palmanova - Poi. San Leonardo 3:0 Prossimo turno I campionati di calcio dilettanti e giovanili, amatori e pallavolo sono sospesi per le festività pasquali. Riprenderanno regolarmente nel terzo week end di aprile. 1. Categoria Valnatisone - Maranese (ree. 15/4) Juniores Azzurra Go - Valnatisone (ree.16/04) Classifiche 1. Categoria Aquileia 55; Maranese* 50; Cjarlins Muza-ne 46; Prata* 44; Codroipo 42; Sesto Ba- gnarola* 41 ; Union Pasiano 40; Varmo 35; Ancona*, Risanese* 33; Paviese 31; Valnatisone* 29; Ricreatorio Latisana 28;Tor-reanese 25; Aurora Buonacquisto 20; Pa-lazzolo 18. Juniores Forum Julii 47; Valnatisone** 44; Serenissima 43; Pasianese*42; Cormons* 39; Sedegliano 31 ; S. Gottardo 30; Tre Stelle 29; Varmo** 27;Torreanese* 26; OI3* 22; Azzurra Go* 18; Assosangiorgina 10; Fortissimi* 6. Allievi (Play-out) San Luigi 8; Valnatisone* 7; Palmanova* 5; Ponziana* 1 ; Extra* 0. Allievi (Provinciali) Tre Stelle 60; Bearzi** 55; Union 91 53; Forum Julii 43; Cometazzurra, Azzurra* 39; Moimacco** 34; S. Gottardo* 29; Buttrio 23; Serenissima**, Comunale Lestizza*, Pagnacco 16; Rangers* 14; Cussignacco*** 4. Giovanissimi (Play-off) Donatello 12; Moimacco, Ponziana 6; San Luigi 0. Giovanissimi (Play-out) Trieste calcio 6; Valnatisone, Nuova San-danielese, Fontanafredda*5; Pasianese* 4; Pro Romans 2. Giovanissimi (Sperimentali) Bearzi 48; Donatello 42; Ancona 41; Tol-mezzo Carnia 33; N. Sandanielese 28; Manzanese, S. Gottardo 25; Pasianese 24; Reanese 21 ; Pagnacco 20; Valnatisone 18; Azzurra Premariacco 3. Amatori Collinare (2. categoria) Pizzeria le Valli 29; Sos Putiferio* 28; Cam-peglio 26; Dinamo Korda, Axo Club Buja 24; Moby Dick Rojalese 22;Pizz. al sole due 20; Sammardenchia 19; Reai Buja* 16; Billerio Magnano* 14; Colugna 9; Gemona* 5. Amatori Collinare (3. categoria) Savognese 29; Blues 28; Polisportiva Valnatisone* 25; Colloredo* 23; Piaino*, Mon-tegnacco* 20; Collerumiz* 19; Racchiuso*, Tuttomeccanica Trep 16; Pingalongalong, Friulclean 13; Il Savio 7. Calcetto UISP Paradiso dei golosi* 38; Merenderos* 29; Reai Feletto* 28; Santa Klaus 25; Boca Ju-niors* 23; Cussignacco, La Viarte* 22; Pizzeria da Raffaele* 17; Santa Maria* 16; Copia & Incolla* 15; Città di Carlino** 13; Artegna*, EAP Udine* 12. Calcetto Collinare Essiccatoio Dorbolò 18; Crazy Team Feletto 16; Lib. Martignacco* 14; Rivignanese 12; Artegna 11; Modus, Dlf Cervignano 10; Torsa 8; Rosanna e Maurizio 7; Abs 5; Bild*, Dlf Abramo Impianti 3. *Una partita in meno - ** due in meno. Le classifiche Amatori sono aggiornate al turno precedente. Con la vittoria sulla Friulclean i ragazzi guidati da Cristian Birtig ottengono la certezza del passaggio di categoria Savognese, salto in Seconda al primo tentativo Valnatisone ko a Codroipo - Buone le prove degli Allievi - La Filpa inizia bene la seconda fase Ciclismo Juniores, venerdì 1° maggio il Gran Premio Città di Cividale Si correrà venerdì 1° maggio il sesto Gran Premio Città di Cividale, gara ciclistica riservata alla categoria juniores organizzata dall'Asd Ciclistica Forum Iu-lii di Cividale del Friuli. La partenza avverrà alle 9.45 da Viale Europa a Cividale, i ciclisti effettueranno sei giri di su un circuito di 13,6 chilometri con il Gran premio della montagna di Ronchi Sant'Anna da scalare ad ogni tornata. La conclusione della gara sarà in Viale Trieste. L'arrivo è previsto attorno alle 12.15. La sesta edizione della corsa, insieme alla San Giovanni al Natisone - Cividale del 4 ottobre prossimo, fa parte di un pro- getto denominato "Itinerari Cividalesi", il cui scopo è quello di aggiungere anche un valenza turistica alle due manifestazioni sportive. Sebbene si tratti di corse regionali, infatti, la presenza di società austriache, slovene e croate conferisce a queste gare un interesse internazionale. Al momento hanno già inviato la propria iscrizione le società slovene Hit Ca-sinos Nova Gorica e Perutnina Ptuj. Il Gran Premio Città di Cividale vanta un albo d'oro di tutto rispetto: tra i recenti vincitori ricordiamo Alessandro Stocco, Piergiacomo Marcolina, Marco Coledan e Simon Špilak. La Valnatisone è tornata a mani vuote dalla trasferta di Codroipo. I padroni di casa hanno chiuso il primo tempo sul doppio vantaggio. Nella seconda frazione di gioco, i ragazzi guidati da Lauro Vosca hanno accorciato le distanze su calcio di rigore trasformato da Alberto Russo. Sabato 11 aprile alle 16, a Mortegliano la Valnatisone giocherà la finale di Coppa Regione contro il Cordenons. Mercoledì 15 aprile alle 20.30 è in programma a San Pietro al Natisone il recupero con la Maranese. Gli Juniores della Valnatisone hanno vinto il recupero con i Fortissimi grazie alla doppietta di Michele Miano. Rinviata a giovedì 16 aprile, alle 19.30, a Capriva la gara con l'Azzurra di Gorizia. Buona prova nei play-out degli Allievi Regionali della Valnatisone che hanno superato di misura il Ponziana. Le tre reti dei valligiani sono state realizzate da Riccardo Miano, Federico Ce-darmas e Gabriele Croatto. Quaterna dei Provinciali che a Moimacco hanno regolato il Buttrio. Le reti vincenti dei biancoverdi sono Michele Miano - Valnatisone state firmate da Enrico Bi-sceglia, Matteo Comini, Michele Sibau e Daniel Feresin. Una vittoria ed una sconfitta per i Giovanissimi Regionali del Moimacco impegnati nei play-off. Una rete di Michele Oviszach ha permesso ai ragazzi guidati da Arnaldo Venica di superare la Ponziana nella gara di recupero. Nel successivo impegno casalingo con la formazione del Donatello è arrivata la seconda sconfitta. La rete del momentaneo pareggio dei locali è stata realizzata da Gabriele Go-sgnach. Ritornano a casa da Fon- tanafredda con un punticino i Giovanissimi della Valnatisone impegnati nei play-out. I ragazzi guidati da Giancarlo Armellini, nonostante le numerose defezioni nell'organico, sono usciti imbattuti dal campo pordenonese. Sconfitta rocambolesca per gli Sperimentali della Valnatisone che a Torreano sono stati superati dal Bearzi. Entrambe le segnature degli udinesi sono state viziate dalla posizione di fuorigioco. La rete dei valligiani è stata realizzata da Luigi Caporale. Buona prova degli Esordienti sul campo dei Rangers. Per i ragazzi allenati da Bruno lussa due le segnature con la firma di Enrico Bacchetti e Fabiano Bledig. I Pulcini dell'Audace, in trasferta a Pradamano, hanno regolato la Serenissima con i gol siglati da Enrico Oviszach e Alessio Dreco-gna, autori di una doppietta, e Cristian Pecchia. Per la formazione A, impegnata con l'Union 91, tre centri di Michael Carlig, mentre per la B è andato a segno Lorenzo Chiabai. Goleada della Filpa di Pulfero nella seconda fase del campionato UISP, dopo il mancato successo in campionato. A farne le spese la squadra di Bagnaria Arsa che è stata travolta dalle reti di Debegnach, Antonio Dugaro, Almir Besič, David Specogna e Walter Rucchin. Nella seconda categoria del campionato Friuli Collinare la Sos Putiferio ha pareggiato la gara casalinga con la Dinamo Korda di Campeglio. Le reti del pareggio savognese sono state realizzate da Massimo Con-giu e Luca Mottes. Alla Pizzeria le Valli ser- viva una vittoria per avere la certezza matematica della promozione, che dovrà conquistare nell’ultima gara. La squadra è partita all’attacco creando numerose occasioni da rete con Smrekar e Pomarico, sono stati però gli avversari a passare alla mezz’ora. Il pareggio è giunto 5’ più tardi con Vanni Oviszach che ha insaccato di testa. In Terza categoria la Sa- Elisa Gus - Pulcini vognese con la vittoria sulla Friulclean (gol di David Specogna e Mattia Cendou) ha conquistato in anticipo la promozione in Seconda categoria. Grandissima ed esaltante l’impresa dei ragazzi guidati da Cristian Birtig che, al loro esordio tra gli Amatori, hanno ottenuto il massimo risultato. La Polisportiva Valnatisone è tornata dalla trasferta di Piaino con una pesante sconfitta che determina la mancata promozione nella categoria superiore. La rete della bandiera è stata siglata da Giorgio Del Ben. Paolo Caffi Sc‘tftrt%žo Venerdì 3 aprile i ragazzi della Prima divisione maschile della Polisportiva San Leonardo hanno perso per 3-1 con la Rojalese. Sabato 4 aprile a Palmanova per la quinta giornata di campionato la formazione della Under 13 misto ha perso con la Futura per 3:0. I campionati di pallavolo saranno sospesi per le festività pasquali. Classifiche Prima divisione maschile Pippoli Team Up. 56; Us. Friuli 54; Aurora Volley 47; Poi. Blu Volley 38; Aspa Lg Computer* 36; Caffè Sport 35; Flusystem 32; Rojalese 30; Mcf Pasian di Prato 29; Volley Ball, Stella Volley 17; Polisportiva San Leonardo 16; Volley Codroipo* 10; Edildue Ausa Pav 0. Under 13 misto Aurora Volley Arancio Udine, B. S. Fiumicello 13; Futura Palmanova 6; Bevande Gemonesi, D. M. Majanese 5; Polisportiva San Leonardo 3. ŽIČNICA ŠPORT PO SLOVENSKO Z/MSKI ŠPORTI S N£G ©Molcr Četrtek, 9. aprila 2009 Dvie čičice v Dreki, upanje an trošt Clabuzzaro/Brieg, Crai/Kraj, Cras/Kras, Drenchia inferiore/Dolenja Dreka, Drenchia Superiore/Gorenja Dreka, Lase/Laze, Malinsche/Malinske, Obenetto/Dubenije, Obranche/Obranke, Oznebrida/Ocnebardo, Paciuch/Pačuh, Peternel/Peternel, Prapotnizza/Praponca, San Volfango/Svet Štuoblank Trinco/Trinko, Trusgne/Trušnje, Zavart/Zavart, Zuodar/Cuoder: so vasi dreškega kamuna. An po tel ih 18 vasi je na 31. dičemberja 2008 živielo 156 ljudi. Bi lahko vsi kupe stal v adnim velikem hramu (condominio). Jih je bluo kiek vič parvi dan ženarja 2008:162. Od telih 72 so bli možje, 90 pa žene. Pravi čudež za tel mikan kamun je, de v teku lieta sta se rodila dva otroka: dvie čičice! Limarlo je devet ljudi: tri možje an šest žen. V kamun je paršlo živet šest moških an tri žene, vsieh kupe devet. Proč jih je šlo pa osan: šest moških an dvie žene. Takuo, ki smo napisal, na 31. dičemberja 2008 je dreški kamun šteu 156 ljudi, šest manj ku na začetku (na fotografiji: Dolenja an Gorenja Dreka) CAI Sottosezione “Val Natisone” Planinska družina Benečije 19 aprile 2009 Escursione sul Carso superiore Izlet po Gornjem Krasu (Slovenija) Itinerario anulaie: partenza dal paese di Kazlje (Sežana) - valle del torrente Raša - sosta in "osmica" a Vrabče e rientro a Kazlje. Possibilità di visita al tipico paese carsico di Štanjel sulla via del ritorno. Difficoltà e tempi: turistico, 4 ore complessive escluso soste. Ore 730 - Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Per informazioni: Boris (0481-81965) - Donato (0432-727428) Dost jih je v Garmiku? Čeglih v garmiškem kamunu je še kar mladih družin, vseglih videmo, de stvari, za kar se tiče demografsko gibanje (movimento demografico), na gredo tudi tu previč dobro, saj tudi v lietu 2008 je število prebivalstva (numero dei residenti)šlo na manj. V cielim bete se je rodiu samuo an otrok, an puobič. Umarlo je osam ljudi, an mož an sedam žensk. V kamun je paršlo živet šest moških an pet žensk, vsieh kupe danajst, proč jih je šlo pa na osamnajst: danajst moških an sedam žensk. Parvi dan lieta 2008 je v Garmiku živielo 427 ljudi ( 205 moži an 222 žen), na 31. dičemberja 2008 pa na 413 (200 moži an 213 žen). Tuole pride reč, de v adnim liete so v telim kamunu “zgubil” 14 ljudi. W o’*' -. .Joy m;1 ~ VJS Pogled na Liesa PODBONESEC Ruonac / Kanada Zapustu nas je Luigi Butterà V Ruonac je tele dni paršla žalostna novica, de v petak 20. marca je an sin tele zemlje umaru deleč tle od duoma, v miestu Ottawa v Kanadi. Klicu se je Luigi Butterà, po domače je biu Vančinu iz Butere. Rodiu se je beta 1933, lu-ja bi biu dopunu 76 bet. Zapustu je njega rojstno vas za iti dielat v Kanado petdeset novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B m Včlanjen v USPI Associato airUSPI bet od tega. Vsakoantarkaj je “parskoču” sam za pozdravit žlahto an parjatelje, ki tle živijo, še posebno dvie sestre an njih družine: Silvano, ki živi le v Ruoncu, an Marijo (Marica), ki živi pa v Landarju. Tam v Kanadi pa stoje drugi njega brati an sestra: Giovanni, Pietro an Ameba. Z njega smartjo je v žalost pustu nje, ženo Santino, kije Batajkina iz Uodnjaka, si-nuove Fabia an Dennis an hčere Dolores an Nancy, na-vuode, kunjade an vso dru- 8. aprila Silvano Qualizza, Hlaščanju iz Sriednjega, bi biu dopunu beta... bi biu, saj mu nie bluo dano zak adno beto od tega nas je pustu same na teli zemlji. Imeu je samuo 52 bet. Piskuline na vprašajo malomanj nič za vsako lieto se prerodit. Samuo malo zemlje an malo sonca, de ugreje njih dušo an njih sarce. Takuo sem teu živiet niesam učaku, de zastopeta, an sada plujem veseu an gledam te naumne. Vsi umieramo, odkar se rodmo. V sredu je življenje an je lepo. Sam šla na Kamenico an sonce je svetilo skuoze perja, ki umierajo. Imajo take lepe barve, kar sonce jih tiče, ki pari, de seda so nargorè življenja. Pa za malo cajta vietar jih ponese. Pa druge bojo drugo leto an sonce bo le še. Veseu rojstni dan! Romilda, na Varte tih iz Topoluovega, ki pa je šla za neviesto v Starnadicjovo družino v Oblico, čeglih z nomalo zamude, želi veseu rojstni dan hčeri Jole (9. marca), navuodi Simoni (12. marca) an neviestam Micheli Partenovi iz Lombaja (17. marca) an Patrizi Flipovi (20. marca) iz Bijač. “Vse dobre v vašim življenju vam pru s sarcam želim!” go žlahto. Njega pogreb je biu v pandiejak 23. marca. Paršli so ga pozdravjat tudi njega parjatelji, ki so bli ankrat ka-rabinijeri, ku on, kar je biu mlad puob tle doma. SVET LENART Ušivca Smart mlade žene Zapustila nas je Emma Dugaro - Humarjova po domače iz naše vasi. Mlada žena, imiela je 58 bet, je umarla v čedajskem špitale. Puno bet je živiela po sviete, v Avstraliji, kar se je varnila damu je šla spet živet v nje rojstno vas. Venčni mier bo počivala v Kravarje, kjer je biu nje pogreb v saboto 4. obrila zju-tra. SOVODNJE Čeplešišče Pogreb v vasi V čedajskem špitale nas je zapustila Paola Vogrig, uduova Martinig. Učakala je 88 bet. Paola je živiela puno bet sama, saj nje mož, kije biu zlo poznan zak je biu ma-ringon, je umaru že puno bet od tega. Tudi Paola je bla poznana, zak je znala lepuo šivat, je bla žnidarca. Novico nje smarti so sporočile sestre, navuodi an žlahta. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v torak 7. obrila popu-dan v Čeplešišču. ^ f fr/A? Kadar je umaru Josif Visarjonovič Stalin nie-so viedel, kam ga pod-kopat, zatuo sovietski politburo od Pcus se je zbrau za odločit, deci-dit. Adan politik je jau: - Za me, njega pravi prestor bi biu na Krem-line zatuo, ki je prema-gu fašizem an udobiu to zadnjo svetovno vojsko. - Ne - je odguoriu an drugi - na Kremlin ne! Je ries, de je premagu fašizem, ampak je pošju tudi tavžinte an tavžin-te nadužnih j udi umie-rat v Siberijo! Zatuo ist bi jau za ga podkopat tudi njega gor, v tisto marzio zemljo! Te treči politik je jau: - Za me, njega prestor nie na Krembne, ker je naredu puno sla-vega, pa nie tudi v Si-beriji, ker je naredu tudi kiek dobrega, zatuo ist bi naredu takole: podkopajmo ga tu dno nevtralno deželo, v Izraelu! - Eh ne, v Izraelu ne! - je zaueku adan - ker v tisti deželi puno bet od tega so bli podkopal ad- nega drugega, ki tri dni potle se je nazaj prebu- diu (resuscitato)! ★ ★ ★ Klin iz Škrutovega, ki je močnuo jeu, za veliko nuoč je šu v oštarijo, kuazu kuartin čarnega, se usednu an poprašu: - F... f... f... Fran... Francesca, a i... i... imaš le... le... lepo ka... ka... ka...kaligrafijo? - Sigurno Klin, jo imam zlo lepo, znam pisat tudi na Stampateli - A... a... alora č... č.. če je ta... ta... takuo, na... na... napisajmi “Bu... bu... buona Pa... pasqua go...gor na... na... ja... ja... jajca! ★ ★ ★ V ambulatorje od žvinozdravnika, veterinarja, so ble dvie kan-dreje, gor na adni je bluo adno ice an gor na ti drugi pa adna kakuoš. Nomalo cajta potle žvi-nozdravnik se je parka-zu na vrata an poprašu: - Kduo je paršu te parvi od vas drugih dvieh? - Boh....!?!? VENDONSI arieti ed agnelli di razza plez-zana. Informazioni cell. 333 - 4581123 PRI TEŽAVAH S KRČNIMI ŽILAMI IN ODPRTIMI RANAMI SE | OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI V PORTOROŽU - DR. SCI.MED. J. ZIMMERMANN, SPECIALIST kirurg. Specialistični pregledi štandrež (GO), VIA DEL SAN MICHELE 141, TOREK 16H -20H; TRST, VIA DELLlSTRIA 214, SREDA 16H - 20H. TEL. 00386 31 837 2181 Četrtek, 9. aprila 2009 12 “Muoj brat Tommaso je pru velik” “Draga Alma, vas zahvalemo za pismo...” Puno krat se čudvamo, kakuo naši ljudje, ki so po sviete že lieta an lieta, znajo lepuo guorit an pisat po sloviensko. Deleč od duoma, v juški deželi, kjer se guo-ri an guorijo drugi jezik, pa vseglih se na pozabejo na materni jezik. pru rada še prebjaram Novi Matajur an se veselim kadar videm ki lepega, posebno lepe uspehe naše mladine, mi je tudi zlo žal za slabe, ki so pa del življenja. ... Sam preživela več kot šestdeset let proč od moje zemlje ma je močno v mojim sarcu, in bo dok bom živa...” Tuole nam je napisala Alma Znidarjova iz To-poluovega iz kraja Melbourne v Avstraliji. An še an-krat nas je ganila. Bohloni Alma za vaše lepe besiede an Buog vam di uživat še puno dni v mieru an zdravju s troštan, de se srečamo še kak krat v vaši rojstni vasi, v Topoluovem. (Na sliki: motiv iz Topoluovega) mislit, de ima, tri al štier miesce, za resnico poviedat niema še adnega ne, saj seje rodiu na 22. marca! Isabella an Tommaso živ-ta v Teglio Veneto, njih tata Giordano Zanotel je iz tistega kraja, pa njih mama je naša, je Cristina Martinig, an naši so tudi nje noni Bruna Chiuch - Flipova iz Kosce an Aldo Martinig - Var-huščaku iz Podsriednjega, kjer živi tudi bižnona Lina. Sevieda, Bruna an Aldo sko-čejo zlo pogostu v Teglio za jih povarvat, an kar na gredo, dol so pa drugi, ki jih zvestuo figotajo. So noni Paola an Aldo, bižnoni an še druga žlahta. Isabelli an Tommasu žel-mo vse, kar je narlieušega na telim svietu. Planinska družina Benečije 13. aprila - velikonočni ponedeljek Mala gora v Vipavski dolini m. 1.032 (lahek, primeren za družine / escursione facile, adatta alle famiglie) ob 7.30 zbirališče v Spetru (Belvedere) / incontro a San Pietro al Natisone ob 8.00 Čedad / Cividale (piazza Resistenza) ob 9.30 Kamnje in začetek hoje (2 uri) / inizio camminata (2 ore circa) za kosilo vsak naj poskarbi za se, ali pri koči na Mali gori /pranzo al sacco o presso rifugio a Mala gora Odg.: Giampaolo 0432/7271111 Imiet taka dva otroka v družini je pru veliko veseje: zdravi, lepi an barki. Isabella niema še tri lieta, saj jih do-pune na 19. junija, pa ku mama Cristina an tata Giordano sta jo poprašala, če jim bo pomagala var-vat bratraca, je hitro j ala, de ja. Ga varje zvestuo, ga ima zlo rada an je zlo vesela na bit vič sama. Nje bratrac se kliče Tommaso an čeglih je že ta-kuo velik (pezi štier kile an je dug 53 centimetru!) na stuojta VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 12. APRILA Ažla (kjer so fabrike) Q8 Čedad (na poti pruot Šenčurju) 13. APRILA, VELIKONOČNI PONEDELJEK Api Čedad (na poti pruot Manzanu) DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it Četrtek, 9. aprila Po nižinah in ob morju bo prevladovalo jasno vreme. Pihali bodo krajevni vetrovi. V hribovitem svetu bo dopoldne jasno, popoldne pa bo več spremenljivosti z možnostjo kakšne krajevne plohe. Petek, 10. aprila Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do pretežno jasno vreme, pihali bodo lokalni vetrovi. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 8/11 11/14 Najnižja temperatura (°C) 9/12 12/15 Najvišja temperatura (°C) 21/24 16/19 Najvišja temperatura (°C) 22/25 17/20 Srednja temperatura na 1000 m: 10°C Srednja temperatura na 1000 m: 10°C Srednja temperatura na 2000 m: 3°C Srednja temperatura na 2000 m: 3°C SPLOSNA SLIKA V naslednjih dneh bo anticiklon, ki se nahaja nad vzhodno Evropo in Rusijo varoval našo deželo pred vdorom atlantske fronte. OBETI V soboto bo prevladovalo jasno vreme, v nedeljo pa zmerno oblačno do spremenljivo. .. . Zmanjšana Megla vidljivost Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. OG’Beso.e = - Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) I ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c 3-6 m/s >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse T ardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponočje na razpolago «guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 |20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan “ samuo tu nediejo an ob praznikih Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 7. JUNIJA 2009 Iz Čedada v Videm: ob 6.00,6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 114.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč ., 113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481-773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 10. DO 16. APRILA Čedad (Fornasaro) tel. 731175 - Srednje 724131 Rezija 353004 - Ukve 60395 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Fontana Čedad: od 11. do 17. aprila