Največji »loveruki dnevnik ¥ Združenik državah Velja za Tie leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za Inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 GLAS iJstzsloveiiskih delavcev v Ameriki, Entered ai Second Class Blatter September 21, 1903, at tha Poit Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily in 1 the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 TELEFON: CHelsea 8—3871 NO. 169. — ŠTEV. 169. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 20, 1932. — SREDA, 20. JULIJA 1932 VOLUME — LETNUL TTTT NEZAPOSLENI ZAHTEVAJO PRAVICO DO ZMJENJA V Braziliji je izbruhnila revolucija IZ RAZNIH DRŽAV POROČAJO 0 ODLOČNIH NASTOPIH TISOČERIH ŠTRAJKERJEV IN NEZAPOSLENIH Stavkokazi pri konstrukcijskih delih so streljali na demonstrante. — Osemnajst demonstrantov ranjenih. — Podjetniki so preskrbeli stavkoka-zom orožje. — Stavkarji so pozvali oblasti, naj jih aretirajo. — Obupne razmere v premogovnih okrožjih. — Stavkarji ustavi!i obratovanje elektrarne. TOVARNE PRIČENJAJO OBRATOVATI Iz najrazličnejših delov Združenih držav so dc-pela včeraj poročila o obupnih razmerah, v katerih živi na milijone nezaposlenih. Poročila dokazujejo, da se je delavstvo naveličalo pasivne vloge, ki jo je igralo v boju za primitivne pravice do življenja. V naslednjem navajamo poročila iz držav Illinois, In-diane in Caroline. Delo v čevljarski industriji se je nekoliko izboljšalo. — Tudi železne tovarne so pričele z delom. ZASTRUPLJENJE S SLABO HRANO Nad tristo delegatov komunistične stranke se je zastrupilo z jedjo. — Sto jih je še v zdravniški oskrbi. MARSEILLES, 111., 19. julija. — Pri .gradnji prekopa je bilo zaposlenih tristo unijskih delavcev, ki že več mesecev zahtevajo unijsko plačo. Grarl-nja se vrši pod kontrolo zvezne vlade. Danes so vprizorili demonstracijo, in ko so dospeli v bližino j kempe, v kateri so nastanjeni stavkokazi, so začeli1 slednji streljati nanje. -Unijski delavec Stephen Sutton je bil usmrčen. Osemnajst demonstrantov je bilo ranjenih, trije med njimi zelo resno. Unijski delavci so včerpj ponovno zahtevali unij-ske plače od podjetnikov Stephens Brothers in Miller Hutchinson Co. Družbi se seveda nista brigali za njihove zahteve. Danes so vprizorili ponovno demonstracijo. Bili so popolnoma neoboroženi. S posredovanjem vplivnih podjetnikov so dobili tavkokazi od oblasti orožne liste, dočim so-jih pod jetniki preskrbeli z orožjem. Ko so se približali demonstranti, so začeli stavkokazi brez vsakega najmanjšega povoda streljati nanje. SULLIVAN, Ind., 19. julija. — Na stotine pre-mogarjev, ki štrajkajo že od izza 3 I. marca, ker jim je družba skrčila plače, se ne briga za povelie sodnika Pigga, da štrajkarji ne smejo nositi orožja. Štrajkarji so se približali zaprtim rovom z revolverji v rokah ter začeli pozivati oblasti, naj jih a-' retirajo. Na tisoče delavcev mora živeti s svojimi družinami v obupnih razmerah. Ker jih je kompanija prepodila iz stanovanj in ker nimajo že izza konca marca nikake pomoči, so zgradili ob robu mesta male kočice, in ta naselbina je znana pod imenom *'Hoover-ville'\ V mnogo slučajih stanuje v taki hišici do dvajset oseb. V drugih premogovnih okrožjih zapadne India-ne vladajo iste razmere. Sleherni dan se je bati izgredov proti gospodarjem in oblastim. Podjetniki so že večkrat nameravali poklicati državno policijo na pomoč, pa so se vselej premislili, boječ se, da bi s tem pritirali štrajkarje do skrajnosti. HIGH POINT, N. C., 19. julija. — Ko s<5 tukaj napovedali štrajk organizirani pletilci nogavic, so se jim takoj pridružili delavci iz drugih najrazličnejših tovarn. Skoro vse tovarne v mestu počivajo. Nad osemtiaoč delavcev štraka. Razne skupine so se podale v mesto Thomasville, ki je oddaljeno šest milj od tukaj. Polastili so se ta-mosnje elektrarne in ustavili obrat. Dvajset tovarn za pohištvo v Thomasville je vsled tega prenehalo obratovati. Kot se cuje, bodo šli jutri štrajkarji v Lexington ter skušali pridobiti tamošnje delavce na svojo stran. Boston, Mass., 19. julija. — Industrijska, komisija v državi Massaohusetas jo naznanila, da jr dobilo v juniju tiso«" Ljudi de-]o. ko je bilo odprtih 18 novih industrijskih podjetij, štiri pa ^o razširili Največ se jo oživela čevljarska industrija in ono industrijo, ki .so ž njo v zvozi. V njih je zaposlenih 700 delavcev. Ixnvell and Nashua tovarne za izdelovanje plaht, ki so bilo zaprto od ]. julija, so zopot pričele obratovati. Pri tem je zaposlenih 2000 delavcev. Gadsden, Ala., 10. julija. — Dim ise jo pričel vrteti iz dimnikov tovarn Gulf States Stool Co. in v mostu vlada velika živahnost. Tovarne za železno žico in žeblje so zopot pričele delati. Z dolom .so pričeli tudi v dveh plavžih. Hartford, Conn., If), julija. — Tovarno za' gumrj v Naugatuck obratujejo po 24 ur na dan. Reading, Pa., 10. julija. — 170 delavcev se je vrnilo na delo v tovarnah Reading Iron Co. ZADNJI DENAR ZA DAVEK Cincirmati, O, 10. -julija. — Martin Reardon. star 64 let, je prodal zadnji tueat jajc, da je mogel plačati davek za svojo farmo. Zo veČ tednov jo Reardon zbiral denar, toda prihranil si je samo $44.42; še vodno jo bilo 20 centov premalo. V kurnici še'najde tueat jajc in se odpravil ž njimi v davčni urad. Nek uradnik kupi jajca za 20 centov in je slednjič imel ravno prav za davek. Domov je šel peš. da.^i je imel do farme enajst milj. Massillon, O., 11». julija. — Ker so pri banketu na komunistični konvenciji jedli pokvarjeno hra-' no. so nahaja še vedno sto oseb pod zdravniško oskrbo. Po banketu jih je obolelo nad i .100 m ambulance .so imele mil >- j go opravilo, predno se v.se postr-1-, gle. Več oseb so po j:.-vi oskrbi j opustili, sto jih jo pa šo ved:.> pod zdravniško oskrbo in nekateri med njimi se nahajajo v kritičnem položaju. Jedli so meso, krompirjevo solato in kavo. Takoj po jedi so udeleženci zboleli, med njimi 20 žensk. \'a konvenciji je zavladala velika zmešnjava in takoj so poklicali zdravniško pomoč. Bolniška uprava je takoj poklicala vse zdravnike v mostu in bolniške strežnic^ ^Jter odposlala vse ambulance. Iz bližnje kampe so poklicali boy-scouts, da so prinesli odejo. V bolnišnici so v vsako posteljo položili po dva bolnika in vs? postelje so bile zavzete. Nekateri so morali ležati colo po hodnikir. Nekateri so celo ležali na tra'1 prod bolnišnico, druge .so odpeljali v telovadnico Young Men's Christian Association in v dvorano Knights of Malta. VOLITVE NA ROMUNSKEM Bukarešta, Romunska, 10. julija. — Po uradnih poročilih o romunskih drža vno-zborskih volitvah je dobila narodna kmetska stranka 1,203.400 glasov in izmed 387 poslanskih mest 277 most. Liberalci so dobili saino 400.000 glasov in samo 28 mest. Madžarska istranka je dobila 14 mest. Bratianova liberalna stranka 13 in kmetska strtanka 12 mest. VEDEŽEVALKA JE NAPOVEDALA SMRRT Chicago, ni., 18. julija. — Žena trgovca (ieorga Carla je šil k vedeževalki Susio Ballo ter potegnila tri takozvane "smrtne karte". Ko je povedala to svoje-jemu možu. se je smejal, toda šestdeset ur pozneje so našli moža u-streljenega v njegovi trgovini. Policija je aretirala njegovega svaka Ivana Grilca. TURČIJA JE POSTALA ČLANICA LIGE Ligino članstvo je doseglo število 56. — Združene države, Brazilija in Rusija še niso v Ligi. Ženeva, Švica, 10. julija. — Članstvo Lige narodov jo narast-lo na 56, ko jo bila Turčija sprejeta v Ligo. Turčija jo zadnja država. ki je bila v svetovni vojni na strani Nemčije in je bila sprejeta v Ligo. Pot za Turčijo v Ligo je bila uglajena, ko jo turški zastopnik na razoroževalni konferenci Tev-fik Rušdi boj izjavil, da njegova vlada pričakuje povabilo za vstop v Ligo. — Turška vlada iskreno podpira vsa načela mednarodnoga postopanja, kakor so določena v pogodbi, — je tedaj rekel Tevfik Rušdi boj. — Turčija nima nika-kili tajnih pogob z nobeno državo. Po ligini pogodbi so vse tajne pogodbe prepovedane. Xekateri krogi so domnevali, da je tajna pogodba med Turčijo in Rusijo. Nova članica bo zaprosila za mesto pri liginem svetu, toda je naznanila, da ne bo zahtevala stalnega mesta. Najbrže pa bo skušala stopiti v zvezo z Grško, Bolgarsko in Perzijo. Turški poslanik v Švici Kemal Haisnu hej jo v imenu svoje vlade zavzel mesto pri Ligi. CHOPIN BO POČIVAL NA POLJSKEM Varšava, Poljska, 10. julija. — Chopinova družba je dobila od potomcev Ferdinanda ' Chopina dovoljenje, da sme izkopati ostanke velikega skladatelja v Franciji ter jih prepeljati na Poljsko. Temu gibanju se je pridružilo na tisoče nezaposlenih. Slična poročila prihajajo tudi iz drugih delov dežele. Ako ne bo vlada pravočasno posegla vmes ter preskrbela nezaposlenim najnujnejših življenj-kih potrebščin, se je bati najhujšega. Po zatrdilu predsednika Amer. Delavske Federacije, bo prihodnjo zimo v Združenih držav trinajst milijonov ne zaposlenih. Posamezne države uvidevajo resnost tega problema, in dosedaj se je priglasilo že trideset držav, ki bodo zahtevale posojilo od rekonstrukcijske kor-poracije. Denar, ki ga bodo dobile, bodo uporabile za pomoč nezaposlenim. MATI JO JE OZDRAVILA Chicago, HL, 10. julija. — B0I3 mogoema, kot visa znanost slavnih zdravnikov in bolj zdravilna kot vsi serumi in zdravila, je bila materina prošnja : — Pat. odpri oči. Pat, nasmej se mi. In Patricia Maguire. .stara 27 let, ki ima žo šest mesecev spalno bolezen ,je odprla oči in zakroži-la ustnice v slaboten nasmeh. Odkar je zbolela, so se za njo zanimali vsi slavni zdravniki, ker je bilo to prvič, da je bolnik spal tako dolgo. Na njej so poskušali, da bi jo zbudili, pa ves trud j^ bil zaman. Ves čais njene bolezni so jo hranili skozi nosnice in zdaj zdravniki izjavbjajo. da bo ozdravela. NOVI POBOJI V NEMČIJI Berlin, Nemčija, 10. julija. — V političnih bojih po celi Nemčiji so bile zopet ubite tri osebe, četudi je vlada prepovedala shode na prostem. Dve osebi ste bili ubiti v Wes-seling blizu Bonna v boju med komunisti in fašisti, ko so fašisti hoteli nabiti nek poziv za volitve. V Striegau je bil ubit en fašist. O drugih krvavih spopadih po-ročaljo iz Sehnidemuehl. Schlop-pe. Breslau, Hindenburg in Kre-feld. Breslauški kardinal Adolf Bertram je s škofovske konference v Fuldi poslal kanclerju von Pa-penu nujno prošnjo, da skuša s silo zatreti vse politične boje in izgrede. VLADNE ČETE POD VARGAS0M SO ZAVZELE 3 UPORNA MESTA RIO DE JANEIRO, Brazilija, 19. julija. — Zvezne čete pod poveljstvom predsednika Varga-so so ponesle vojno v ozemlje upornikov v državi Sao Paulo. Vargas je zavzel tri uporna mesta; aero-plani so bombardirali letališče v Sao Paulo. Toda do sedaj še ni bilo opaziti ~~—~~-* velikih napadov proti upornikom. Iz omenjenih treh mo*t so uporniki odšli brez odpora. Rio de Janeiro, Brazilija, 10. julija. — Zvezna vlada je obstreljevala upornike v državi Sao Paulo s suhega in z morja in jo pripravljena postaviti proti upornikom 45,000 vojakov, ako se prej ne podajo. Uradno poročilo naznanja, da so vladne čete zavzele strategič-110 važno mesto Formosa, ki je bilo do sedaj v rokah uDornikov. Pet severnih držav in Mina.s Ce-raes ter Rio Grande do Sul so ostale zveste vladi in tam ni nevarnosti, da bi se upor razširil. Ameriški parnik Delsud je iz Santosa pripeljal 100 beguncev, največ Amerikancev. Kapitan Olson pravi, da je tam še 250 mož, žena in otrok, ki ne morejo dobiti mosta na ladjah. KEMALPAŠA _JE NA DELU Izdal bo novo odredbo za imena. —Prodal bo sultanova zaklade. — Zbirka je vredna sto mi! jo-nov. POTRES V MANILI. Manila> 18. julija. — Včeraj se je pojavil tukaj močan potres ter zelo razburil prebivalstvo. Več hiš je bilo porušenih. Tri osebe so bile močno poškodovane. KOLERA NA _KITAJSKEM V treh kitajskih mestih je pomrlo 500 ljudi. — Bolezen je omejena na domačine. — V Sang-haju je umrlo 29 tujcev. Washington, D. C., 10. julija. Xad 500 Kitajcev je v treh mestih postalo žrtev kolere, kakor pravijo uradna poročila v Wasli-in gtonu. Koliko žrtev je zahtevala bolezen po raznih krajih, kjer je bila povodenj in lakota in kjer so divjali razbojniki, ni znano. Poročila pa pravijo, da se kolera epidemično širi; V šanghajski mednarodni naselbini je umrlo 20 tujcev. V Nan- kingu in Tientsinu tujci niso do sedaj še bili prizadeti. Diplomati, ki so bili v službi na Daljnem Iztoku, pravijo, da se na Kitajskem kolera pogosto pojavlja. da pa so Kitajci proti njej zelo odporni, tujci pa se zavarujejo proti njej « sanitarnimi napravami. V Sanghaju je bilo 16. julija 1337 bolnikov, med temi jih je u-mrlo 82. V tednu med 2. in 9. julijem je 317 oseb nanovo zbolelo in od teh jih je umrlo 21. Tientsin, Kitajska, 19. julija. — Nek neuradni pregld navaja, da je pred 23. junijem umrlo za kolero 350 domačinov in do tedaj še noben tujec. Prvič se je kolera pojavila v šestnajstem stoletju in od tedaj je morila ljudi po Aziji in Evropi. Ponajveč si jo raznesli s svojimi ladjami trgovci iz Indije. (Največja epidemija kolere je i bila leta 1930. Pričela se je na | Daljnem Iztoku; razširila se je po I celi Aziji in Evropi ter je prišla celo v Ameriko. Tedaj je pomrlo na milijone ljudi. Zadnja velika epedimija kolere je bila v Indiji od leta 1910 do 1925. Pojavljala se je v daljših ali krajših presledkih. Samo v Indiji je umrlo nad milijon ljudi, Ištambul, Turčija, 19. julija. — Mustafa Kemal paša, ki korak* po deželi kot velikan, so nahaja v položaju, kot mož. Iti no na jde več sveta, da bi si ga osvojil. Njeg< -ve izpremembe so bile tako drastično in tako dalekosežne, da na kulturnem in družabnem polju ni mogoče pričakovati več nobene izpremembe. Kemal je odpravil fes, je izpre-menil mošeje v »skladišča, je vpeljal latinico, odpravil jo mnogo-ženstvo. je predelal zakonik in j.-poskusil s kazino v sultanovi palači. Preuredil je življenje žensk, je pognal derviše na delo ter je nadzoroval pisanje nove turške zgodovine, ki ima namen dokazati, da je Tučija izvor .vse civilizacije. Zdaj se bavi s tem. kako bi u-redil priimke za svoje državljane. Do sedaj sin po oče-tu ni podedoval imena. Nemogoče je tedaj zasledovati rodovnik kak<* družine. Turki nimajo družinskih imen ali priimkov v našem smislu. •Otrokom dajejo imena po kakem premetu. "Ali", katero ime je zelo fv navadi, pomeni "visok". "Nuri" pomeni luč, "Fait" je osvojevalec, itd. 'Izmed štirih besed Ghazi Mustafa Kemal paša je samo ena beseda pravilna. Ghazi je častni naslov in pomeni "osvoboditelj, ki ni umrl na bojnem polju". "Kemal" je pridevek in pomeni "podjeten" ali "odličen". To ime je dal mlademu dečku njegov učitelj v Solunu. "Paša" je naslov in pomeni splošno "general". Kemal bo najbrže prodal velike zaklade prejšnjih sultanov, ki se nahajajo v palači ob Zlatem Rogu To bo mogoče razburilo nekatere venske in zgodovins*ke duhove, toda državna blagajna si bo zelo opomogla. Ta zbirka ima nekaj zelo dragocenih stvari, ki se morejo primerjati le z ruskimi in angleškimi kronskimi zakladi. Ta zaklad cenijo na sto milijonov dolarjev. Nekateri dragi kamni so veliki kot pest in jih ni mogoče prodati, razun če bi jih razezali. S tem pa bi izgubili svojo zgodovinsko vrednost. BERLINSKA UNIVERZA ZOPET OTVORJENA Berlin, Nemčija, 18. julija. —< Tukajšnjo univerzo, ki je biia vsled dijaških nemirov več dni zaprta, so včeraj zopet otvorili. Okolica univerze je še vedno zastražena za slučaj, da bi se nemiri ponoviU. , C19 VKlVtr =ar YORK* WEDHE8DAY, JULY 20, 1932 THE Liimr BLOTCH DULT ta U.flu of ibovt offlccn' Maw York City. N. I. QUI NilOBA (Me« H tho Ntfk) Day Kxccpt limdlia and HoMdkta mo Tttljft Ust Ameriko | za New Yort m celo leto la Kanado -$6.00 II Za pol IcU--- •h pol leta-----$SJ00| Za laoaematvo celo irto •a četrt leta §7.00 -ISJC •abecrtpttan Yearly $6.00. Advertisement on Agreement "Qlai Naroda" tahaja dan laviwiill nedelj In prasnlkov. podplaa In oeebnoetl ae ne prlob6ajejo Denar naj m blagovoli poMIJatt po lfoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov, io. at nam tudi prejtaje blvalU6e naznani, da Hitreje najdemo naelomlka. "SLAB 1VABODA". «1$ W. ltth Street. Ne« Twk, N Telephone: CHeleea $—$87$ ZAKAJ STO MILJONOV? American Legion je iz svojega glavnega stana ob javila, da ni odgovorna za postavo, ki bo tekom letošnjega fiskalnega leta veljala ameriški narod sto miljonov dolarjev. To je postava, ki dovoljuje vojnim veteranom, pohabljenim ali drugače bolnim, ki niti v vojni niso bili ranjeni, niti dobili svoje sedanje bolezni, posebno odškodnino. Ta postava je bila uveljavljena 3. julija, 1930. Legion izjavlja, da ni nikdar zagovarjala ali pa se potegovala za taka izplačila ter zatrjuje, da je bila ta postava potisnjena skozi kongres v zadnjih dnevih zasedanja in .... .z vso vnemo na delu. da oživlja fcicer na zahtevo predsednika Iiooverja, ki je malo pre.] j naseibmo. v teh težkih, mizernih vetiral povišanje vojaške odškodnine, katero je Legion i časih. Vse priznanje toraj na novo prLstopilim članom, da so tako Dopisi. Pittsburgh, Pa. Pisal bi kaj o delavskih razme rah, kakor to stori večina dopis n i k o v, toda dandanes o tem pi^a ti, se mi zdi. da bi bilo najbolj primerno in na mestu vse povedano. ako bi napravil velikansko; ničlo. j Pittsburgh, nekdaj mesto polno dima od velikanskih topilnic. J je danes skoraj tako čisto kakor j kaka kmečka va.s v starem kra- \ ju. Večina tovarn počiva in takoj trdno spi od prenapornega dela, ■ ki so ga imele poprej, kakor da se ne bodo nikdar več prebudile. Ostale tovarne pa obratujejo po par dni na teden, toliko namreč, da se gre lahko delavec po parkrat na teden umazat, in ne dosti dru-gegra. Vsepovsod sirom mesta vidiš velike gruče krepkih delavcev, ki nemo korakajo po trdem tlaku in zamišljeno zro predse, kdaj .si bodo zopet mogli v potu svojega o-braza služiti svoj vsakdanji kruh. Skoraj vse počiva, samo armada našega župnika C'oxa. katero sem opazoval pred par dnevi, je bila zaposlena pred .svojimi barakami. s pranjem in (sušenjem svojih plavih srajc. To se dela, kakor Tudi Vi želite še enkrat videti domovino! Za denar, katerega potrošite v brezdelju, fahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj. Vožnja od New York a do Ljubljane stane $ 84.23 Za tja in nazaj preko Havre ..... ............. $159.00 Od New Torka do Trsta ............................ $ 90.00 Za tja in nazaj .......................................... $150.00 Na brzoparnikih nekaj reč. Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto. Moderni parnikiVam nudijo vso postrežbo in nepri jetnosti dožive le potniki, ki odpotujejo brez po trebnih navodil. PIŠITE TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA: J) METROPOLITAN TRAVEL BUREAU X) 216 West 18th Street New York, N. Y. e. Zasledovanje zverinskega morilca. Ptuj in vse prostrano Dravsko Sumijo, da je zločin izvršil neki mlad potepuh, ki se je zadnje , i i * i -v ... ..... - j dni pojavil v okolici Hajdine. sem slisal vsled tega. ker se zup-.polje je pod globokim vtisom za-! nik* povrne iz Evrope in .se takoj nemudoma odpravi naprej na konvencijo v Milwaukee, ker se bo Zopet izvolilo novpga predsedniškega kandidata za jesen. Imamo pa tudi tukaj med našim živi jem armado, ki je resno zaposlena in sicer na kulturnem polju. To je nova armada pevcev, pevskega društva Prešeren, ki je radi bestijalnega umora 12-letne pastirice, ki je bil izvršen v gozdu pri Zgornji Hajdini. Ptujski in ostali orožniki neprestano zasle-dujejo doslej še neznanega zločinca. vrše povsod poizvedbe in so že deloma na sledu brezsrčnemu pohotnemu morilcu. Po dognanjih oblastev je bil strašni zločin izvršen takole: zagovarjala. Iz uradnih aktov kongresa je razvidno, da je predsednik Hoover 26. junija, 3930 vetiral predlogo, ki bi bila zelo razširila podlago odškodnine. 7 ipp o- jačili naše redke vrste in s tem omogočili krepkejše delovanje društva v kulturnem pogledu, katerega je v naselbini zelo manjkalo. m J O • !•• • lil ■ „ , . 1 takoj damo občinstvu nekaj Toda julija je podpisal kompromisno predlogo. Kilpopolnoma (]omaeega razvedrila, dovoljuje mesečno plačilo vsakemu veteranu, ki je bil je društvo sklenilo, da priredi dne Vojak saj 90 dni in -ki trpi sedaj ali pa bo trpel pozneie j ^If ti T*!! 1 vatle, basket piknik, na katerega tfaj 25 odstotkov ali vee na t rajlli pohabijenosti, katere ni toraj prinesite jedila seboj. -Kdor dobil v vojaški službi." Ta predloga tudi določa, da se ta odškodnina izplačuje takim bivšim vojakom, ki so bili prosti zveznega dohodninskega davka v letu, predno je bila vložena prošnja fca to odškodnino. Toda, ko je bila enkrat ta odškodnina dovoljena, postava niti ne predpisuje, niti ne dajt* nobene oblasti, da bi se pozneje preiskovalo in skušalo dognati, v kakih finančnih razmerah živi veteran, ki prejema odškodnino Prav lahko je, da se komu razmere zelo izboljšajo, da ni več potreben vladnega plačila, toda vlada se za to ne zmeni. Ta postava kar najočitneje bije v obraz zdravemu yiaeelu, da naj dobivajo vladno odškodnino samo oni veterani, katerih pohabljenost je neposredna posledica vojaške službe. Po odškodninski postavi dobivajo to plačilo bivši vojaki, ki so se poškodovali kjerkoli, bodisi vsled kake avtomobilske nezgode, padca z lestve itd. Vlada ie s to postavo ustvarila posebno prednosten l*azred civilnih pokojnin, ki se z vsakim letom večajo. Leta 1931 je vlada v teli odškodnkiali izplačala — $29,700,000. Letos je izplačala do :?0. junija 75 miljonov dolarjev: v letošnjem fiskalnem letu, ki bo končano 30. junija 1933, pa bo plačala nad sto miljonov dolarjev. Po vladni uradni cenitvi bo dobivalo mesečno pokojnino do 30. junija prihodnjega leta 561,863 veteranov za poškodbe, ki niso v nobeni zvezi z vojno. Ker pa postava vključuje vse poškodbe, ki zadenejo bivše vojake tudi "pozneje", je to dosedaj le majhen del 4,300,000 bivših vojakov, od katerih se jih bo gotovo še mnogo priglasilo za- pokojnino ali odškodnino. \f Zaradi tega je Economy League opozorila predsednika na škodljivost te postave ter zahtevala, da se posta-;va prekliče, ker se bodo drugače ti izdatki večali od leta do leta, dokler ne bodo čez nekaj let dosegli nepojmljive tišine. tega ne more. posebno samci, se bo pa zanje tudi tam dobila kost runo va pečenka in drugi prigrizek. Upajoč, da ne bo v nedeljo nikogar manjkalo, .smo z oziroin na sedanje razmere tudi napravili malo vstopnino. 23e za oisebe. Pri posestniku Franu Horvate ku v Zgornji Hajdini je bila za-j poslena kot pastirrca 12-ietna Ma-i rija Kmetec. Kakor običajno je j tudi v pondeljek 4. julija gnala goispodarjevo živino na pašnik v bližino župnik o ve ga gozda, ležečega med ba no vinsko cesto Ptuj-Sv. Lovrenc. Iver se mala Marija zvečer z živino ni vrnila domov, jo je šel gospodar ves -v skrbeh i kraj. iskat na pašnik. Našel je samo ži- j sraka Veleiznmitelj pred sodniki. (Jašper Pepelnik. 34-letni možak. po poklicu clektromehanik. s 4 razredi gimnazije, je sicer nadarjen, a nesrečen človek, kajti presedel je za zatohlimi zidovi raznih ječ skoro polovico življenja. V ječah jp tuhtal in gruntal in zasnoval načrt veleiznajdbe. ki naj bi po pjiegovem popolnoma prevrnila sedanjo tehniko. Kakor pravi, je iznašel "motor na zračne valove po Teslovem principu", in j .>«* iska! finančnike, ki naj bi to j stvar spravili v svet. Letos v začetku aprila pa so orožniki napravili konec idili pri Bobkovih. Poklicali so Gašperja na odgovor in 8. julijske? je moral zagovarjati zaradi tatvin. Na mizi pred njim so bili razstavljeni najrazličnejši predmeti, tudi violina, o kateri je Gašper trdil.' da jo je pošteno kupi. kajti on je že 22 let velik virtuoz. Gašper je .stopil pred senpt prav čedno oblečen, celo v lakastih čevljih. Kratko je sodnikom dejal: — Gospodje! Vse priznam, razen nekaj malenkosti. a slednjič tudi to, ker je itak brez pomena. Nisem mogel več naprej! Kriza je velika, lani je bila slaba 'etina in največja stiska. Obsojen je bil na 2 leti in ti iiif-se cev zapora ter v izgubo čaistnih državljanskih pravic za 5 let. La-konično je pripomnil: — Nastopim kazen. Sodba je pevisoka in se zato pritožim. Z bogom! | Trije fantje v pijanosti nbili orožnika. Na Jezerskem se je pripethil vsega obžalovanja vreden zločin. Zopet je bil glavni krivec alko hol. ki vzbuja v človeku vsak predsodek. Okrog 23. so rsedeli v Grabnar-jevi gostilni domači fantje Lojze Pavlin. Jože Kern in Miha Dolin-še. Že prej so popivali po raznih gostilnah. Razpoloženje med fanti je bilo zaradi popite pijače zelo živahno in se iim skoro ni dalo spati, tudi tedaj ne. ko je stopil \ gostilno orožniški kaplar Stojan Narančič. ki je napovedal policijsko uro. Fantje so ga pričeli zavračati. rekoč, da se še ne mudi in da naj malo počaka, da izpraz- Ko je pred letom prestal zadnjo kazen, fi let ječe zaradi večje tatvine, se je napotil po lepi drav ski banovini. Romal je iz kraja v Pri tem pa kradel kakor vsakovrstne predmete, zla- vino vso raztepeno. o Mariji pa ni j sti zlatnino, ure. gramofone, sa bilo glasu, čeprav jo je klical po j mokrese. in je nekje pobral tudi imenu. Ker je nastopila nočna to- I 4500 Din gotovine. Na klateškem ma. se je vrnil na dom. Drugo jutro jo je še! is sosedi iskat v bliž- pohodu je prispel tudi v prijaz no zasavsko vasico, kjer se je kma- Gospa profesorjeva je užaljena. Že ves dan čaka. kdaj ji bo njen ljubi možek stisnil v roke lično škatljico in ji čestital. Končno pa se pri večerji ne more več zdržati in se spusti v jok. — Kaj, ljuba moja. — se čudi profesor. —" kaj pa ti je? — Oh. moj Bog. — vzdihuje "go-spa profesorjeva, — ali .si res že čisto pozabil .. . — Kaj pa Ljuba ženka, povej vendar, — prosi profesor ves razburjen. — All. Ivan. — zašepeta vsa skrušena — ali si res mogel pozabiti.' Danes prid 23 leti sva se zaročila. — Jo j. Emica, — vzklikne profesor ves razburjen. — aLi je res že 25 let od tega Sveta nebesa, zakaj pa nisi tega preje povedala. Potem je vendar zadnji, mirno lahko rečem, okrajni čas, da se poročiva! * Rojaku že delj časa nagaja želodec, Mnogo zdravnikov je že obiskal. seveda zaman. Končno gre k znamenitemu spec i ja listu, ki mu pove, da je takoj potrebna nujna operacija. Rojak se ustraši, pa pravi: — Joj. taka operacija pa mnogo stane, jaz pa nimam denarja ... — Tudi v banki ne? — vpraša zdravnik. Rojak odkima. Zdravnik: — Pa ste menda vsaj za življenje zavarovani? nijo isteklenico. Res so fantje ob-j Rojak: — Tisto pač. ampak za-sedeli za mizo. Ko pa je bila ste- j varavalnino izplačajo šele po mo-klenica prazna, so fantje odšli na ' ji smrti, cesto. Počasi jim je sledil tudi Narančič. Nekaj časa je bilo zu- naj popolnoma mi1*11"- naenkrat pa so čuli Grabnarje vi zunaj vpitje in prepir. Čuli so tudi nekaj bolestnih vzklikov, vendar pa se niso d(«sti menili za stvar. Sledilo je grozno presenečenje šele okoli 3. zjutraj, ko so našli ljudje Na-rančiča zunaj na cesti vsega krvavečega s strašnimi ranami na glavi. Ranjenca so v zgodnjem jutru prepeljali v Kranj, kjer pa je zdravnik dr. Božidar Fajdiga mogel ugotoviti, da je (Narančič med prevozom že izdihnil. Zdravnik prav prijazno: — No, dobro, je že vse v redu. Bomo pa kar operirali. nji gozd. Našel jo je pri nekem lu udomačil pri Bobkovih. Tu je grmovju, hudo okrvavljeno, v zadnjiih izdihija-jih. Takoj je obvestil ptujsko o- Žandarmerija na Za društvo "Prešeren' F. O. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REDOES} Si* ne m mo w Naročite fa pri • i * f j KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18tb Street New York City poškodovano, vso | razkladal važnost svojega . vele- j takoj zjutraj dognala, izuma, vsi so bili zaverovani v ženi jal nega izumitelja ter so mu izročili za ženo brhko Francko. Zatrjeval jim je: — Svojo iznajdbo bom prodal v Zagrebu in posta- rožniško postajo in naprosil reševalno postajo za nujni prevoz nesrečne deklice v ptujsko bolnico. Ker je deklica med tem časom že izdihnila, se je reševalni avto vrnil nazaj v Ptuj. Popoldne okoli 16. ure je prišla na lice mesta sodna komisija, obstoječa iz sodnika dr. Lipiča in zdravnikov dr. Vrečka in dr. Brnčiča. Sodna komisija je ugotovila, da je bila dekliea spolno zlorabljena, da so vidni znaki davljenja in da je imela glavo popolnoma razbito. Smrt je nastopila zaradi otrp-nenja možganov, iz česar sklepajo. da jo je moral zločinec po izvršenem pohotnem činu silovito udrihati po glavi, kajti poleg trupla so našli debelo gorjačo vso okrvavljeno. Kako je zverinski zločinec izvabil pastirico v bližnji gozd. še ni pojasnjeno, domnevajo pa. da ji je na poti narsta-vil past. tako da. je pot zaprl z dračjem in je bila pastirica prisiljena se umakniti naokrog v gozd, nakar jo je napadel in izvršil nad njo nečloveško dejanje. Jezerskem je da so Na- rancica. ki je bil splošno znan kot miren, izredno dostojen, a vesten orožnik, napadli pijani fantje s koli. ki so jih potrgali od plota. Patrulja je fante, izmed katerih nem milijonar. Veselo, brez skrbi I sta dva še prav mlada in nista in v blagostanju bomo živeli. Moj izum mi bo prinesel slavo po vsem svetu kakor Edisonu, vam pa veliko srečo. odslužila niti vojaškega roka. izsledila že v teku dopoldneva iu jih izročila zaenkrat v zapore v Kranju. Naznanilo in Zahvala S potrtim srcem naznanim sorodnikom, prijateljem in znap-cem prežalastno vest, d?, je kruta smrt odtrgala od mene nadvse ljubljen/sga soproga — "GLAS NARODA'* — List alovenekega naroda ^ Z Amcrflal — Maročajte gal Franka Cigoy Umrl je po dolgi, mučni bolezni v starosti 48. let. Rojen je bil leta 1884. v Malovšah, župnija* črniče pri Gorici na Primorskim. Umrl je za šu-šico in sicer kar nepričakovano. — 4. julija ;ye zaspal za vedno. Pogreb se je vršil dne 7. julija iz hiše žalosti na St. Mary's pokopališče v Elmhurst, 111. Denarna Nakazila izvršujemo zanesljivo in točno kakor vam pokaže na stopni seznam V JUGOSLAVIJO Din 200 _____________________________$ 4.— Din 300 ........................... $ 5.90 Din 400 ............................... $7.80 Din 500.................................$ 9.50 Din 1000 __________________________ $18.50 Din 5000 ............................ $9150 Z* izplačilo V ITALIJO Ur Lir Lir Lir Lir 100 200 300 . 400 500 . Lir 1000 v«£jih innkov kot zgoraj navedeno, bodisi Urah dovoljujemo ft« bolj« pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati__$ 5.70 S 5.90 .. $ 11.50 .. $ 16.80 ... •$ 22.— .. $ 27— ^ $ 63 25 dinarjih ali $10.00 $15.00 $20.00 $40.00 $50.00 $10.80 $41 .lt) $51.30 Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo ▼ (tolarjih. Najna nakazila Izvršujemo pa CABLE LETTER za prfatojblno t1. METROPOLITAN TRAVEL fetrfiSATT CIS WElT 18th STREET NEW YORK. N. V. Dolžnost me veže, da se srčna zahvalim vsem, kateri so kai dobrega storili za pokojnega in zame od*začetka do konca, ko smo ga položili 'k zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki so ga prišU kropit in so mene tolažili v mojih težkih urah. Dalje se lepo zahvalim družinam kakor tudi posameznim lepe darovane vence in svete maše, in dalje vseto, kateri so dill avtomobile na razpolago. Lepa hvala moji sestrični Ivanki Olušak, ki mi je dovblilci prostor za zemeljske ostanke mojega moža. Lepa hvala srebrnomašniku, Rev. Dr. Hugo Brenu O. F. M. za obrede in ginljiv govor v cerkvi Lepa hvala družinam Rebek, Vrtovec in Ložak za postrežbo v hiši žalosti. Lepa hvala g. Sinogoy za kratek govor na pokopališču. Lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so prišli od blizu in iz daljnih krajev spremit ga k zadnjemu počitku Dra^i Frank, ostaneš mi nepozabljen do tistega dne. ko bodo metali zemljo na me, oziroma dokler se ne snld&Aio zopet, kakor nas sv. vera uči. , Počivaj mimo spanje pravičnega in lahka naj Ti bo tuja zemlja. FRANCES CIOOY, žalujoča soproga, — JOŽET CIGOY, t>nat v starem kraja [WmhUrst/lll. 7. julija 1932. — Ali mislite, gospod doktor, tla bi liiopol doživeti sto let? — Koliko ste stari? — Petdeset. — Ali pijete? — Xe. — Kadite? — Ne. — Igrate karte? — Ne. — Imate ljubico? — Ne. — Potem pn res ne razumem, cenm hi radi tako dolgo živel i. * Ko je Milton oslepel, se je tretjič oženil. Vzel je zelo lepo. toda vrtoglavo in sitno ženo. Lord Buckingham je dejal nekoč v šali. da je gospa Miltonova roža, slavni pesnik je pa pripomnil ki-islo : — Žal ne morem soditi po barvi. temveč samo po trnju. * Prijateljici se pogovarjata o svojih ljuhannih pustolovščinah. — Tale, moj fant. — pravi prva, — je največji nesramnež. kar sem jih kdaj poznala. Včeraj sem mu dejala, da ga nočem videti. — In kaj je storil ? — Luč je ugasnil. * — Zakaj neki je tvoja prijateljica tako dolgo sprta s nvojim zaročencem? — Saj bi se bila že davno pobotala. se ne moreta spomniti, zakaj sta se sprla. * Bolnik na operacijski mizi obrnjen k asistentu: — Ali ne vidite, da mi hoče gospod profesor odrezati zdravo nogo. Asistent: — Vidim, toda rriol-cite za'Boga. to je slaven učenjak in vaša opazka bi ga hudo razža-lila. * Služkinja: — Pravite, da sem malomarna in da moram takoj zapustiti vašo hišo. Gospa : — Da. — Dobro, toda pred odhodom vam hočem še nekaj povedati. Najprej morate vedeti, da sem lepša od vas. To. mi je povedal nam gospod. Drugo, kar bi vam rada povedala, je. da mi vse vaše obleke bolje pristajajo, kakor vam. To mi je povedal tudi sam gospod. Končno pa znam tudi poljubljati bolj vroče in strastno, kakor vi. — Kaj vam je tudi to povedal moj mož? -»— Xe. to mi je pa povedal nas Šoifer. w Y0&&, % rt b* 90, id* TO LABOIIT UOVin DAILY VALENTIN KATAJEV: PISMO Življenje NaUlJe Ivanovne, ki ae jih je Imela sedemnajst. Pismo je jc pričelo < v spominih je to tako1 bilo naslovljeno na študenta s so-lepc> med trkom kroicetplh krogel, Usdnega mesta, katerega je bila med zrcalnim zelenjem divje trte J pred tri in dvajsftimi leti nekoč j no odsevajoče v parke tih in sa-jmed majskim dežjem poljubila in movarju, življenje, polno muštč.io katerem je vedela le še to, da je dačne svetiljke, to očarljivo, deh-tfHh vrtnic polno življenje, je čez št rideset let postalo pusto fcn neznosno. Ostarelo, a &e zmerom mladostno ntino srce, cpustoaeno od vojne in revolucije, se ni moglo opraviti z nertetlmt izgubami in sa- siajco. Nemana radovednost jo je pitvzeia, ko se je dotaknila tega zdavnaj napisanega in neodposlanega pisma, vzela Je lasnico in ga z njo odprla. *«Dragi, srčno ljubljeni!" ir.oto. Spo-naU je, da se v njenem i je Prccitala življenju ne bo zgodilo nič lepega več, da se v obče ne bo nič več zgodilo in da zato ni vredno dalje živeti. Tedaj Je sklenila umreti in na. glo se je jela pripravljati na smrt. Oblekla Je najlepše, kar je imela: volneno obleko, gladko Je počesala suhe. mehke lase; pospravila, zbrala in v pečici sežgala vse papirje, nato pa Se rnkrH pogledala po dolgočasni sobici vzgojiteljice dečjega doma. Potem je v majhen kozarček nasula prahu, ga pričela hitro mežati z obgrizenim držajem žlice in gledala, kako je voda pričela sine?!. Potem je za mižala, se mimogrede prekrižala, naglo odprla oči in ugledal pokra) sebe, prav pri komolcu. — pismo, ki je najbrže padlo iz drugih papirjev in ga prej ni bila opazila. Bila je oska kuverta Iz sivega angleškega papirja, zapečatena. z višnjevim pečatom. Na-;-lov Je razodeval pisavo Natalje Ivanovne in sodeč po velikih črkah, bi človek dejal, da Je bil na-pi»jn pred tri In dvajsetimi leti. ko KJE JE Franc Petrovčič, (Pohkov) iz Borovnice, rojen 1872. Ako kilo knj zna, ee je š'* živ ali mrtev, je prošen sporočiti njegovi sestri zaradi ded-fteine v .stari domovini. — Mary Mehih), 2640 West 8th Ave., Denver, Oolo, (x 6,T3&20) ik. zdaj ne morem priti k sebi. Svi mar res drug drugega ljubila? Da ,tako je, dragi! Nikoli ne bom pozabila tiste temne, deževne noči, ko ste mi dejali "ljubim". Zdi se ni, da je od tedaj minilo že sto let, v rtsnici pa je bilo to včeraj, pomislite — včeraj! Snoči je bilo, ko je vel vetefr, ko je dehtel bezeg in se je pripravljalo k dežju. Šele včeraj je bilo, pojmite vendar. Nisem šla spat in lase imam še mokre od dežja, da bi jih lahko o- j žtla! Ne, tega ni moči napisati. Tako ie človek srečen le enkrat v življenju in nikdar več, nikoli se ne more ponoviti taka noč. Kaj bo potem? Vem — bodočnost je lah-1 ko 5ilnejš3, svetlejša, toda lepša, nežnejša, veličastnejša ne more biti. To je. bil polet. .. Polet, ki je dosegel vrhunec. Dragi, vedite, da se to nc bo nikoli, nikoli ponovilo. Ali ste že kdaj videli otroke, ka-ko me-, čcio kamenje in gledajo, kdo bo višje vrgel? Kamen izpočetka ko' ?trela širne kvišku, potem postaja let zmerom počasnejši in končno kamen doseže najvišjo točko.... Za trenutek se ti zdi, da se ustavil....; Toda samo za trenutek. .. Potem se i ■vbrne in prične padati. Izpočetka počasi, potem zmerom hitreje, hi-; t reje in končno med šelestom listja pade v travo ali na streho. Dragi, ne jezite se name. Vem, da vas KAKO JE LJOBL SLEPEC SVOJO MATER boli, toda treba je tako ... Vedite. siao*i je najina ljubezen dosegla vrhunec. Višje se ne more dvigniti. Čutim to »n vem. Ali se spominjate, kako ste me prijeli za roko in 53 njiine ustnice ... Bliskalo se je že in na glavo so pričele padati prve Loplje dežja. Ta noč se ne bo nikoli več ponovila. To je bil polet, za trenutek sva se ustavila na najvišji točki in ta trenutek se nama je zdel dolg ko večnost. Potem — ali pomnite? — potem se je vlila ploha, stekla sva domov in vi ste me spremili prav do vrat. Vsa mokra in srečna sem odhitela v svojo sobo in da jutra nisem mogla zaspati. Dragi...." Na tem mestu se je prijelo papa ja nekaj suhih, ovenelih brezgo-vila cvetov, okoli katerih so temne-li madeži črnila in vode. Ob pogledu nanje se je Natal ja Ivanovna živo spomnila vsega. Spomnila* se je bežnega in svežega poljuba pred vrati in zrcalnih bliskov, v katerih svetlobi jc. zasijalo bezgovo cvetje. V predsobju je prepih zaloputnil j okno in mokri, odprti dežnik, ki ga ( Je bil nekdo dal sušiti, je nerodno; poskočil, ko je Na tal j a s krilom ( zadela vanj. V popolni temi je od- j šla v svojo sobo, kakor slepa je iz- j tezala roke in otipavala znane piedmete. Tudi po sobi se je širil močan in grenafc mandeljev vonj' po španskem bezgu in dežju. Iztegnila je-roko proti mizi in se s prsti dotaknila nečesa mofcrega, bujnega in težkega. Mehko se je prevrnilo po mizi in v lahnem, naglem curku je pričela teči voda z mize na tla. Tisti trenutek se je za bliskalo in Nataša je ugledala prevrnjen šopek španskega bezga razlito vodo in v zrcalu svoje bledo, lepo, črnooko lice. Potem je pri-žjala svečo, ki je s svojim zlatim in sinjim plamenom slabo posveti- (Nadaljevanje na 4. strani.) Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. PESMI in POEZIJE Akrapolh In Piramide ......................M broširano .......................................80 Aiazrl, t nlo rex................................I.— Italade In ramaiire, trda vez ........1.35 Bob ia mladi sob. trda rex ..............40 Kractiljčkl (Utva) trdo vezano ... .65 m MoJe dhiorje, (Oan/ch ....................1.25 Narcis (»ruden), bro*......................SO Pri morske prsmi, (Gruden), vez......35 Shitne (Albreht), bro*......................30 Pohorske poti (Olaser). brofl...........M Oton Zupančič: Sto nganL...... .50 Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesnlj xa slovensko mladino. Tnlo rezano ............J® ZlatoroK, pravljice, trd« «a ...........60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračnica: lO crrtkov. Vsak zvezek po -------M 10 svexknv skopaj ........................2.50 I mladinskih pesmi (Adamič) 51 NOVE PESMI S SPREM LJE V AN JEM KLAVIRJA Album Rlov. narodnih pesmi (Prelorec) .................................80 iest narodnih pesmi (Prelonrec) JtO MEŠANI IN MOŠKI 2MB (Adamič): Slovenski akordi I. cvesek .... 11. .........75 ...------------------M _____________ II. sv. .......45 Amerlftka slovenska llrm(Holmar) 1 — Orlovske himno (Vodoplvec) ........L23 10 rnoAklh In meAanih zborov — (Adamič) ________________________________.49 MO&KI ZBOR frtje moAkl zbori (PavMč) —a Izdala Glasbena Matica ...........40 Narodna nagrobni«* (Pavčlč) ........iS Corakl odmevi (Laharnar 2. sv. .„..43 DVOGLASNO: RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-N JEM: Domovini, (Foester) .........................40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) četvero ln petero raznih glasov .........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom In priredbo za dvosper.......................«........„........JO V pepel nični noči (Satther), kan-tatnta za soli, zbor ln orkester Izdala Glasbena Matica .............75 Dve pesmi (Prelovec). za mofikl zbor ln bariton šoto ...................20 Knpleti (Grum). Ud eni Mihec. — Kranjske ftege ln navade, Nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj 1.- - PESMARICA GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubs d „..1M cerkvene pesmi Domači glasi. Cerkvene pesmi za inesa n zbor ....................................1. 12. Tan turn Ergo (Premrl) ..M Mašne pesmi za mešan zbor — (Sattner) ....................*_________________.5« 12 Pange iLngua Tantum Ergo Ge-nitori. (Foerster) .......................... 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Gerbič) ...............................5« Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 i>esmi na čast svetnikom (Premrl) _______________________________.41 10 obhajibtih in 2 v častprasv. Sr-eu Jezusovemu (Grum) ..............50 Mlssa In honorem St. Joseph! — (Pogachnik) ....................................M Kyrie .....................................................« Koroške slovensko pesmi (SvlksrSI«) 1. 2., In 8. sv. skuoaj ~................................L MALE PESMARICE: .11 .11 II 18 St. 1. Srbske narodne Umno St. la. 6to čutlS. Srbino tnžnl fit. 10. Na planine_______________ St. 1L Zvečer ____________________ St. 12. Vasovalec ........................1S St. 13. Podokniea ...............11 Slavček; Zhirira MAtb (Medved) ................. Narodne vojaške (Ferjančič) ..........51 Lina, srednješolska, L ln 2. zvezek po M Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali moZki zbor. 15 pesmic. (Pregel) ......1._ Mešani in mofikl zbori (AljaS) — 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dlvna noč __________..40 8. sveSek: Opomin k veselju; Sve- ' ta noč; Stražniki: Hvalit« Go-•poda; Občutki; Geslo _____________41 ?. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodns iskrica; Pri ovadbi; Pri mrtvaSkem sprevodu; Gealo .41 & zvezek: Ti osrečiti jo botl (mega n zbor) ; Prijatelji ln senca (meHan zbor) ; Stoji, tttn&es otoj; KmOtakl hI« ....-----------.44 K svetemu Rešujemo telesu — (Foerster) ...................................41 Sv. Nikolai ___________________________ NOTE ZA CITRE ..64 V Koda n ju živi v zavodu za slepce 18 let star mladenič, Viljem Petersen, ki je te dni napravil *• rekord", ki smo ga lahko bolj veseli, kakor največjih svetovnih rekordov. Ta rekord, ki ga je postavil iz ljubezni do matere, je nekaj ::«.ko čudovitega, da ne bo čudno, če bodo radi tega ubogega slepca fil-mali in kazali potem po svetu kot prav posebno čudo. V zavodu si je tako zelo zaželel matere, da je, ne da bi koga vprašal, zapustil zavod in peš brez vsakega spremstva prehodil v eni noči in enem dnevu 114 km dolgo pot, od Kcdanji do mesteca Kor-£or. odkoder se je hotel z brodom prepeljati na bližnji otok, kjer stanuje njegova mati. Dolga pot je u-begega slepca tako zmučila, da je zgledal, ko je prišel v Korsor, tako slabo in zanemarjeno, da ga je neki vrtnarski pomočnik odpeljal na policijo, ne da bi pri tem vedel, da vodi slepca. Šele na policiji je ubogi fant pojasnil, zakaj je napravil to drzno pot. Tam so ga pogostili in ko so obvestili zavod za slepce, so ga v resnici poslali v spremstvu stražnika na obisk k njegovi materi. Prarv gotovo je bila ta slepčeva pot nekaj tako težkega in napornega, da lahko razumemo, da mu le uspelo to radi tega, ker ga je vodila ljubezen do matere. Kljub temu pa ostane to srečno končano popotovanje za nas, ki imamo zdrave oči nekaj nerazumljivega, če pomislimo, da je na tej 114 km dolgi poti moral iti slepec ves čas po z»?Io prometni avtomobilski cesti okozi velika mesta ter mnogo vasi. Srečno je prehodil lepo število nevarnih križišč in vedno je s svojim izrednim čutom in sluhom kljub svoji slepoti ušel vsaki nevarnosti in nezgodi. Največje čudo pa je doživel potem policist, ki ga ie vodil po cesti sam. Slepec je nam reč neprestano opozarjal stražnika na razne okolnosti, ki jih je kljub slepoti zaznaval in mimo katerih je stražnik šel ne da bi jih opazil. — Siražnik je dejal, da se mu je sko-ro zdelo, da ni slepec slep, ampak da ima oči. Tako sta drug drugega srečno privedla do stanovanja slepčeve matere, kjer je stražnik videl tako medsebojno ljubezen, da se je sam zjokal. Mati pa je bila !a"nko ponosna na svojega nesreč nega fanta, ki je napravil tako ču dovito pot slep, le iz ljubezni do nje. PSI V FASISTICNI SLUŽBI Koželjski: Poduk v igranju na citrab, 4 zvezki ........................851 Buri -pride io. teračnica.....................JM NOTE ža TAMBURICE Slovensko narodno pesni za haks-raikl zbor In petje (Bajuk) ....151 Bom šel na planince. Podpurl slov. narodnih pesmi (Bajuk) ............L— Na Gotrnjskem je fltetno ................1— RAZGLEDNICE Newyorike, Različne, dučat ________.41 Velikonočne, božične in novoletne ducat ...........j...................................44 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .44 NaTodnh noša, ducat .......................41 posamezne po ......................... ..00 Knjige pbftnjtzfio POfttmno protfto "GLAS NARODA91 tu m *M«fc Matija Rupnik, pose.stnik in ba-uovinski cestar v Hotedršici, ima posestvo tost ran državne meje. Precejšen del svojegra zamljišča pa poseduje — kakor vsi tamo-šnji kmetje — tudi v Italiji, kamor ga hodi obdelovat s svojimi ljudmi, izmed katerih mora vsak imeti za prehod čez mejo obmejno karto. Rupnikova žena in mati .sta bili te dni zaposleni na domačem travniku, ki leži v neposredni bližini granice na italijanskem ozemlju. Rupnikova. štiriletna hčerka se je igrala s trganjem rožic in je bila od njiju oddaljena le nekaj metrov. Med tem pa prideta mimo dva fašista v spremstvu nekega civilista. S seboj sta imela dva velika policijska psa volčja-ka. kakrne imajo za pomoč pri izvrševanju obmejne službe. Ko sta psa zapazila otroka, sta se zapodila vanj. ga podrte na tla in ga nevarno obgrizla po obrazu, prsih in nogah. V hipu. ko r navzlic veliki nevarnosti hitela o-troku na pomoč in .je bila tudi samo pri tem nekoliko ranjena. Branila pa sta otroka tudi fašista kakor tudi omenjeni navzoči civilist — menda tajni policist. Xjihovemu .skupnemu naporu se je šele .posrečilo, rešiti nevarno ranjenega otroka izpod krvoločnih psov. Fbogo deklico so prepeljali z reševalnim avtomobilom v idrijsko bolnico. Njeno stanje je resno. Vendar je upati, da ostane pri življenju, ako ne nastanejo komplikacije. BflBJflVflS CLARA VTEBIG 24 Vzdibue. Škoda, dti novo krilo še ni bilo gotovo. Niti blago še ni j>ri.šlo. Kako bi .se sicer jutri postavila na Oberkailn! 'Škoda! Nekaj trenutkov pobesi ustnice, pa takoj nato se ji ustnice obrnejo na smeli. Toda zabavala se bo tudi v stari obleki, saj bo vendar tam lepi orožnik! In če ta ne bo, bo pa kdo drugi! Postane ji vroče, ko pomisli na zabavo in veselje. Nočno srajco se bolj razgali nad prsi. Peter bo moral iti ž njo, bo moral. O, kako veselje bo to! Svojo lepo glavo sklanja nad delom in tilio, pridušeno šnšti znano pesmico. Tedaj pa zaškripljejo vrata in Peter vstopi. Z zatajenim, pa veselim "ježeš" mu skoči okoli vratu. Bil je premrazen; lasje sg bili mokri od megle in so mu viseli čez čelo. Ni mu pustila, da bi se oddahnil.—Peter, kajj ne, jutri gremo na Oberkail ? Z menoj boš plesal, kaj ne ? — Šepeče mu na ulio in ga tesno pritisne na svoje polne prsi. — Kaj pa je? — jo začudeno pogleda. — ^ „„w„ t_________, ... „ _________ Kako naenkrat prideš na to? Kdo Ti je to j Takoj popoldne se umije in se še enkrat postavil v glavo i j lepo napravi. Lasje se ji svetijo kot Žida, in — Tina je bila tukaj, — pravi naglo, -j tudi obleka je bila še dovolj dobra, ko jo .je Rekla je,-da si ji obljubil, da boš šel ponjo, Gb vratu obrobila s čipkami. Zadovoljno se da gresta na Oberkail' Ali gledaš sem? — ogleduje v zrcalu. O, kako ji bleste uhar.i, Obrne mu lice. po čegar beli koži se je vle-ikot čisto zlato. Bili so sicer samo iz lepo o-kla praska. — Prav pošteno sva se prepira- snažene nredi, neki trgovec ji jih je dal zp„ la. Toda se nisem ustrašila. Ježeš, in malo stare cunje. Seveda nekaj kurjega perja mu ki je zijala sredi vrat. Ničesar ni mogla videti, kajti ob znotraj je bila špranja zalepljena — Peter, — zakliče in potrka. Nobenega odgovora. Znotraj mrmranje, kot bi kdo molil ali pa zagovarjal duhove. Zunaj je zatulila nevihta. Piska, hrešči, ropoče in lomi. Divji vihar je trgal slamnato streho. Ni manjkalo mnogo, in mala koča bi bila brez strehe. Bila je strašna noč. Zeblo jo jc v tanki srajci, ki ji je segala samo do kolen. Tresoča se po celem telesu zopet zleze v posteljo.--- Polna jeze gleda Luca Moffert naslednji dan pri*maši na cerkveni obok, na katerem je bila velika luknja, kjer je visel veliki le-stenik. — Zlodej, — mrmra preteče ter stisne pesti v gubah svojega krila. — Ali si moral pasti s stropa, ali nisi mogel en dan počakati i Zdaj pa najbrže ne gremo clanes na Oberkail. S Petrom ni bilo mogoče govoriti. Celo nedeljo je bil v svoji delavnici in je bil siten, ako ga je kdo motil. Zelo pobožno moli k devici Mariji: — da [ bi ji saj koga poslala, ki bi jo vzel s seboj. I ADVERTISE in • GLAS NARODA' poskoči, — že slišim godbo. Kaj ne, Peter, da greva ! — In pogledala ga z zapeljivimi očmi. — Ta Tina, ta predrznica, — mrmra Peter in se nejevoljno popraska za všesi. — Ne grem na Oberkail, nimam časa. — O jej! — Luca se mu zasmeje v obraz, nato pa pravi resnejše: — Cerkovnik je bil tukaj in je hotel videti, kako daleč si že s svečnikom. Hotel je na vsak način vedeti in je rekel, da ga je župnik poslal. Hotela sva pogledati v sobo, poskusila sva — — Ali se tudi kaj takega upaš? — Peter reče tako jezno, tla se mu Luca umakne. Z velikimi koraki skoči proti sobi. potegne v. žepa ključ in ga porine v ključavnico. Nato zaloputne za seboj. Luca je slišala, da je dvakrat zaklenil. Dolgo ostane v sobi. Ko ga pokliče k večerji, je bilo nizko mrmranje edini odgovor. Trka in tolče po vratih. — Peter, ali ne sliši!? Peter! Enkrat moraš vendar že priti, Peter! Nenadoma in s tako silo pride iz sobe. da jo zadene pripognjeno in prisluškujočo glavo. Ni se zmenil za to, da so ji oči zalivale solze. Tiho in naglo použije močnik in neka.i mrzlega obličnega krompirja, ki je ostal od poldne. Ko se nasiti, postane bolj miren. Svojo vročo glavo nasloni na Lueino ramo in objame njeno telo. — To je bila muka, — pravi nehote, — o, jej! — Kaj pa ? — vpraša raztresena. Mislila ,]e samo na ples. Ne da bi odgovoril, stiska glavo vedno nižje. Luca mu mehanično gladi lase; pred njenimi očmi se vrte plesalci. Sam predse mrmra: Pa tudi tak lev meni ne more do živega. — Nato pa naglo pravi: — Luca, veseli se! — Ali greš z menoj na Oberkail? O, ti Peterček! — Veselo presenečena mu pritisne glasen poljub na lice. — Na Oberkail! — Pojdi, s komur hočeš! Pusti me v miru! Naglo vstane in gre v sobo; zopet zapre vrata za seboj.--- Že drugič se je zbudila Luca in še vedno njen mož ni spal poleg nje. Napol v spanju si menca oči. Skozi špranjo pri vratih nad pragom je še prihajala svetloba iz sobe. Zdaj tudi sliši, kako Peter nekaj premet u-je, hodi po sobi in kolne. Mož se ji smili; kako se mora mučiti! Odkar je svečnik v hiši, je bil ubogi Peter kot začaran. Da bi saj zlomek vzel ta lestenik! Tiho se splazi s postelje in preži, sočutno in obenem radovedno, gleda skozi špranjo, je še tudi morala dati povrhu. V priprostem veselju se dolgo ogleduje, nato pa stopi pred hišna vrata, si potisne roke v bok in gleda po cesti. Jezus, Marija, Jožef! Kdo prihaja po vaški cesti z žvenketajočo sabljo? Svojim n-čem lie verjame. Veselo klikne —to je vendar lepi orožnik iz Oberkaila. Zgrabi svoje krilo in mu z velikimi koraki skoči nasproti. Samo da je nikdo ne bi prehitel! Samotna vaška cesta se je naenkrat oživela. Iz vseh oken so molele glave; vrata so loputala. Klicanje, letanje smeli! Bliskovito se je vse oživelo, ko je malo poprej bilo še vse mrtvo. Tam so bile Tina. Veronika in Liza! Mala Bila je tudi prihitela in še cela truma drugih. Lepi orožnik je gledal prijazno na levo in desno in se je smejal iz celega obraza, da so se na njegovih okroglih licih pokazale jamice. Koga je iskal ? Zdaj je bila Luca pri njem. — Poslušaj, ,orožnik; poslušaj, orožnik, — jeclja brez sape in z žarečim nasmehom. — Prekleta sreča — oprosti, hotel sem reči: velikanska sreča! — Dva prsta pritisne na svojo čelado in jo opazuje z izrazom zmagovalca. — Ravno sem mislil na vas, lepa gospa. Potrudi se, da ji reče nekoliko od zgoraj navzdol, toda v resnici je bil tako vesel, da jo je videl, da zadovoljno raztegne svoje ustnice. Mogočno si zavihta brke in pravi: — Neizmerno vesel! NADALJEVANJE SLEDl Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste naili knjigo, ki vas bo z&nimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" r ODA" NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 20, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY to V. 0. A. ■ L J ^ ČIN GOSPODA PIJA KOMAH IE ŽIVLJENJA Za Glas Naroda priredil I. H* o Z ( Nadaljevanje.) PRIMORSKE NOVICE Ker, je Martine odpotoval v Ameriko iz Hamburga, so tudi hoteli, da *e vrne v isto mesto. • Z največjim zanimanjem in sočutjem so pričakovali moža, ki je nad eno leto živel izven svoje osebe, zasledovan po zJi usodi. Slednjič so vsi prišli z ladjo. Njegova zunanjtirst je bila- vabljiva. V njegovih globokih očeh je bilo videti, da še vedno nekaj iiče, četudi je bila veriga njegovega opomina kot sklenjena. V Hamburgu so ga pustili, da jih je Martine sam vodil, toda so ga skrbno opazovali. Večkrat se je obnašal kot otrok, ki stopi v novo deželo; nato pa se je zopet spoznal v krajih, kamor prihaja malokateri tujec. Večerjali so v hotelu, v katerem je bil Martine stalni gost proti avojim odhodom v Ameriko. Hotelir, ki je pozdravil goste, se zgane, ko zagleda gospoda z belimi lasmi. — O, gospod Martine, — pravi nato. stopi k njemu in mu sež* v roko. — Ali ste se zopet vrnili? Sedaj pa »ste bili dolgo na potovanju. In komaj sem vas spoznal. Tamošnji zrak vam je posivel lase. Z bolestnim nasmehom odvrne Martine: — Rajši recite popolnoma pobelil. — Lahno pogladi lase in pravi: — To je posledica težke bolezni. Natakar ga tudi spozna in ga vpraša, ako mogoče hoče imeti vino ihte vrste kot vedno prej. Iz vsega je bilo razvidno, kako je bil splošno poznan in priljubljen. Gospod Barbie je izbral precej izbrano večerjo in je zelo udobno sedel v prijazni s«»bi. kjer je tudi igrala godba in so natakarji brez šuma prinašali jedila. — Vse to se mi zdi kot v sanjah. — pravi Martine. — in posebno še. kar zopet 'Teni. kdo sem. Mnogokrat sem bil vets obupan. Ako ne bi bilo mojega mladega prijatelja in njegove ljubeznjive žene — pomagala ^ta mi v najtežjih urah mojega življenja. Velikanska muka je bila stati izven svojega lastnega jaz i« iskati samega sebe, pa brez uspeha. Vam gospod Hinko se imam zopet zahvaliti za svoje pravo življenje. In vašemu očetu bom povedal — Sedaj ne bomo govorili o tem, gn-pod Martine. Pozabite vse trpljenje, ki je za vami. Veselite se samo. da ste zopet v svoji damovin. Vse drugo bo prišlo samo od sebe. — pravi Ilinko prijazno. Ni še mogel povedati možu. po katerem je prišla tako velika nesreča nad celo družino, da očeta ni več med živimi. Najprej naj .se razvedri, ko je zopet sam sebe našel — — Potovanje po morju je ria razburjene Martinčeve živce kar najbolje vplivalo. Po cele ure je sevigja moč in daje povelja ter postavlja človeška bitja kot podobe na šahovski deski. Turek bi rekel "kizmet", Slovenec pa "kaj mi mar". Ko je administrator Sirotf pre-•vzel upcavo goriške nadškofije, se je v goriškem malem semenišču marsikaj spremenio. Vse dotlej je vods|vo .semenišča skušalo postopati pravično na obe strani. Od- ( t le j pa se je pričela med gojenci v semenišču huda fašistična propaganda. Pred kratkim je semenišče obiskal tudi goriški prefekt Tiengi, pred katerim Ko gojenci prav po fašistovsko manifestirali za iMussolinija in njegov režim. Te dni se je zaključilo v semenišču šolsko leto 3931—32. Zadnje dni preteklega meseca so se vršili izpiti, o katerih »so bili sedaj izdatni statistični podatki. Po teh podatkih posnemamo: Pričetkom šoLskega leta je bilo v malem semenišču 183 gojencev, koncem leta pa 158. Od teh je bilo 135 dečkov iz ozemlja goriške nadškofije. 23 pa iz tržaške škofie. Po narodnosti je bilo med temi +8 Italijanov in 110 Slovecev. Te dni se je pred puljsko poroto pričel proces proti Ivanu Stoko-vrču. ki je obtožen v kontumaeiji, Simonu Viduliu in Gregorju Ko-reniču. ki so vsi doma iz okolice Kanfanara. Stokoviča so obtožili. tožnica se je glasila, da so obtoženi Panbianco, njegova žena 'Negri-čeva. Rusignan, Degra.ssi in Vas-coto leta 1930 na Reki ustanovili tihotapsko družbo in tihotapili kavo iz kvarnerske proste cone v Istro. Ostali obtoženci so bili obtoženi sokrivde. Zakonca Panbiano in Rusignan so bili obsojeni na globo po 3o,000 lir, Vascoto na 31,000 lir. pet drugih obtožencev na manjše denarne kazni. V Vipavi se je pred dnevi vršilo zborovanje vipavrskih fašistov. Zborovanja se je udeležil tudi goriški fašistični tajnik Avenanti. Vipavski politični tajnik Zani je poročal o vipavskih fašistih in njihovih organizacijah, ki so se v zadnjem času. kakor je zatrdil, zelo jačile. Krajevni tajnik je posebej poudaril delavnost ženskih fašističnih organizacij. PISMO (Nadaljevanje s 3. strani.) METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE Pred reškim kazenskim sodiščem so .se te dni zagovarjali 4.1. letni Josip Gladič. 19-letni Marij .Turič, 18-letni Andrej Fazzini in 18-letni Anton Zorzone iz Trsta. Ilili so obtoženi, da so hoteli zbe-žati čez mejo. Josip Glavič je bil da je umoril fašističnega četnika obsojen na 4 mesece ječe in 26(> ]jr denarne kazni. Ostali trije so ranil njegovega tovariša Giuliani-j bili oproščeni. O poslednjih treh ja, Vidulin je obtožen sokrivde. | je zanimivo, da so jih zalotili v 'Korenič pa. da je Stokoviča skri- j bližini obmejnega žičnega omre-val pred zasledovalci i žja. V mesecu maju preteklega leta je baje Stokovič umoril fašistične V bližini Doberdoba so našli te ga četnika liursiča. Zaradi tega dni velike količine črnega mar-ga je zasledovala večja skupina 1 morja. Sedimentarne formacije so karabinjerjev. Karabinjerji so v [ regularne, marmor je kristalen in gozdni jaisi blizu Kafanara tapa- povečini monohrom. žili dva moža in ju pozvali, naj 1 se ustavita. Ker pa sta bežala in I se branila s streli iz revolverju. I Pri Sv. Luciji se je zgodila huso ju zasledovali do šume. A* šil-j da nsreča. Cestni delavec Josip mi pa je eden izmed njiju nena- , Tfijavec je razstreljeval skalovje doma oddal na zasledovalce več j ob neki poti. bil pa je pri tem ta-strelov, ki so pogodili karabinjer-. ko nepreviden, da ga je kamenje, ja Giorgija, da je bil na mestu ki ga je raznesla eksplozija, take 21 Julija: Olympic Hamburg Stutgart Cherbourg r Cherbourg In Hamburg Cherbourg in Bremen težko ranilo, da so ga morali z naglico prepeljati v goriško bolnišnico. Imel je hude poškodbe na glavi in je izgubil obe očesi. V Gorici so karabinjerji aretirali 32-letnega Pranja Sfiligoja in 30-let nega Josipa Vogriča, ki so ju osumili, da sta brez posebnega dovoljenja zbirala razstrelivo. ki je še sedaj ra ljudi iz raz- valnenm sodniku, da je poškodo-nih krajev Julijske Krajine. Ob- val v Saležu drevesce, ki so ga za- .(Dalje prihodnjič.) Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 22. julija: Roma v Genovo Paris v Havre fcelgenland v Havre 23 julija: P.erengarla v Cherltourff Volendam v Boulogne sur Mer R«ma v Genova 28. Julija: Majestii v Cherbourg IfGrassp v Havre 1 »čutne hlarid v Cherbourg In Hamhuig Bremen v Cherbourg In v Bremen 29. Julija: Wesiernland v Havre la v temo. Sedla je pred zrcalo in pr čela ožemati mokre, težke lase. Natalja Ivanovna je vzdihnila, se nasmehnila in pričela čitati dalje: 44Dragi, ljubljeni, ljubim vas. Ljubim bolj ko vse na« svetu. V imenu te ljubezni vas prosim, zahtevam od vas, pojdite od tod kolikor mogoče hitreje, vem, da vam bo hudo, tudi meni je hudo, odpustite mi, dragi, srčno ljubljeni, toda tako mora biti. Ne smeva se več srečati. Saj ste mož. Razumeli me ooste. Naj najina ljubezen ostane na tistem strašnem višku, za zmerom naj ostane tam in nikoli naj ne pade na zemljo. Nikoli, nikoli!.... Tako sem sklenila, čeprav me ine je to veljalo mnogo solz in ko-lebanja. Odpustite mi, ljubi moj! Ohranite me v svojem spominu tako. kakršna sem bila tisto čudežno noč. Ne iščite več srečanja z menoj, moj sklep je neomajen. Naj vam bog da srečo in radost v življenju. Ljubim vas, molim za vas in po:jubljam vase oči. Zbogom. Vaša N." Sivi angleški p3pir je zadrhtel v tanki, suhi roki Natalje Ivanovne. S čudovito jasnostjo se je spomnila tistih časov, ko je bila prvikrat zaljubljena sedemnajstletna gospodična, spomnila se je trka kroket-nih krogel in mušic okoli pokrivala dačne svetiljke. Spomnila se je, 4. ?vMusta: tvojega prvega deviškega romana,' ^'W York v Cherbourg in Hamburg ki se je pričel s tem, nikoli odposlanim turgenjevskim pismom, potem se je spomnila svoje ljubezni ao moža, otrokove smrti, ustrelitve 6" /,v^usta: , huiopa v brata, pa gladu.... Vse njeno srečno, težko, čudovito, neznosno in navadno človeško živ-j .... .... . ! 9 nvgusta: Jjcnje je namah stopilo prednjo j l« viathan v Cherbourg 11 avgusta: /•juitania v Cherbourg Albert Ba.llin v Cherbourg In v llam burg Dresden v Cherbourg in v Bremen ^2. avgusta: J':jrts v Havre 0">mpic v Cherbourg Pt-nnland v Havre 13 avgusta: .Augustus v Genovo Mlnnetunka v Cherbourg Statendam v Cherbourg in v Boulogne sur Mer 15 avgusta: Cleveland v Cherbourg In Hamburg 17 avgusta: r:<~>, hamb< au \ Havr« F'res. Kooscevlt v Cherbourg In » Hamburg 13. avgusta: Berrngaria v Cherbourg Berlin v Bremen Hamburg v Cherbourg lu Hamburg 19 avgusta: i* a jest i c v Cherbourg Belgenland v Havre j 20. avgusta: ij.YiLtt.MA V THHT Milwaukee v Cherbourg In Hamburg Vo'endam v Cherbourg in v Boulogne »ur Mtr 21. avgusta: Columbus v Cherbourg In v Bremen 24. avgusta: UMI ga rt v Cherbourg in v Bremen I "»-utscliland v Cherbourg in v llatu- 6. septembra: VULCANIA V TRST 7. septembra: — Majestic v Cherbourg Manhattan v liavre 8. septembra: Berengaria v Cherbourg Dresden v Cheripourg in Bremen Albert Baliu v Cherbourg lis Hamburg 9. septembra: K v popa v Cherbourg in v Bremen France v ilivre Pennland v Huvro 10. septembra: Conte (Irui'le v Genovo Statendam v Boulogne «ur Mer Cham plain v Havre St. I.i>u.s v Cherbourg in Hamburg 11. septembra: Pennland v Havre 13. septembri: Colunibus v Cherbourg in v firemen 30. Ju'ija: lie de Kranre v Havr« St Bonis v Cherbourg? In Hnmburg Rotterdam v Boulogne ;ur Mer Conte Grande v Genovo 3. »vpuita: V I*!.CA XIA v Trst Mnuretania v Cherbourg i'ft-.s. Harding v Cherbourg in Hamburg 5 avgusta: Homeric v Cherbourg B.ilJand v Havre 14. septembra: lie d.- Pran- 1 Mauritania v Pres. iU>o*cv. ^ x I la vre «"iiei boiirg It v Havre Bremen v Hamburg "herb« »org • I>a\re Boulogne sur Mer ietlOVO u'hei bourg I.a fa yet t e Ve« .ida m sur Mer Cherbourg In v v Havre r Cherbourg in Bremen v Boulogne e enako: sreča in gorje, ljubezen in smrt. Da ni v življenju niti poletov niti padcev. Spoznala* je, da ni treba umreti. Solze pa so tekle, se spajale s črnilom v blede, višnjeve zvezde, podobne ovenelim bezgo-vim cvetom, 'ki so se bili nekdaj prilepili na sivi papir. 15. septembra: Bremen v «"h»-rb«iurg in v Hamburg v Cherbourg in 16. septembra: < »Ivmpic v Cherbourg * Minnewaska v Havre 17. septembra: A<]iiitar>ia v • Tbichanihcan -Volendam v Augustus v < 20. septembra: Bcviathan v 21. septembra: Paris v Ha vri 22. septembra: Stuttgart v Cierlw-urz in v B^mrn Beutschland v t_h»rbourg in v Hamburg 23. septembra: Maje.vij,- v Cherbourg Westcrnla nd v Havre 24. septembra: S ATI" It XIA T11ST 1-afayette v llivr«-Kotterdam v Bou'ogtie sur Cleveland v Cln-rt« urg in i 25. septembra: Rtiropa v • Mi<-rl our-' in v Bremen Western land v Havre 28. septembra: Pres .Harding v Havre 29. septembra: Berengaria v- < ln>ib#»urg Cen. v. Steuben v Bremen X»-\v York v < "herijoijrg in v Hambu g 30. septembra: llonv-rie v Ch *rboi rg M in t:-"tonka v Havre 1. oktobra: It- d.. Krame v Havre Bremen v Ch.-rbot.rc *n v l".r«uien Milwaukee v »"herbourg in v Hamburg Koma v Genov.-> Veendam v ::oi !ogre sur Mer Mer 1 lainbur^ .sadili fašisti v spomin na unylegra Mussolinijevegra brata. V zaporih je Janko Obatl z<*lo trpel zaradi nasilnih zaslisevanj. Štirje dnevi zapora so ga spravili v tsmrt. Pogreb se je vršil v Zgoniku. Kljub temu. da so se zbrali ]>ri pogrebu vcoji oddelki iz vsega okraja, je bil pogreb veličasten. Za krsto je šlo nad 2000 ljudi. Med njimi je bilo tudi okrog 40 narodnih noš. burg Uodba zgoniških fantov je igra-i 26. avgusta: 1.. 1 t,„ v.. i... i i • < C»»nte Bianeamano v Genovo la zalostmke. Na krsti je bil o?ro- „omeric v Cherbourg men bel venec Z rdečim srcem V 1 Weeternland v Havre 27. avgusta: sredi. Po pogrebu t-;o orožniki legitimirali vse narodne noše, nekemu mladeniču pa. ki je pogreb fotografiral, so zaplenili aparat. V Gorici se je zgodil incident, ki se je zaključil z aretacijo 31. letnega brezposelnega mesarja Ri-harda Pa uši č a. Karabinjerji, ki so Paušiča aretirali, so izpovedali, da t*e je spri z nekim fašističnim miličnikom in napadel. Enako izjavo je podal tudi miličnik. Blizu Terranove Pausanije se je pripetila letalska nesreča. Vojaško letalo, v katerem sta bila J podporočnik Mihael Donaio mehanik, je spričo defekta pri motorju padlo na tla in r?e razbilo, j Podporočnik, po rodu iz Kopra, je bil ubit. mehanik pa ranjen. Trn-j pla podporočnika Donaija so pre- ( peljali v Trst, kjer so ga poko-, pal i. ; • le de France v Havre Minnewaska v Cherbourg Rotterdam v Cherbourg in v Boulogne f.ir Mer 30. avgusta: J.eviathan v Cherbourg Lafayette v Havre ]TC5. Harding v Cherbourg in v Ham-Durt: Eiemen v Cheibturg In v Bremen 31 avgusta: Olympic v Cherbourg Aquitanla v Cherbourg Roma v Genovo 1. septembra: Generla v. Stueben v Bremen Xew York v Ci.eibourg in Hambu?^ 2. septembra: Paris v Havre Minnetonka v Havre 3. septembra: Veendam v Boulogne sur Mer V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parnlku PARIS 22. Julija — 2. Septembra ILE DE FRANCE 30. Julija — 27. Avgusta ' LAFAYETTE 6. Avgusta — 30. Avgusta NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agent* SreaeK J&ia 10 STATE STREET. NEW YORK 'uiiiiiiiiiuiiii.iiiiiuiiimui.iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiBiiJiiiiitiiiMiiiiiMiriir VSEPARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: j LEO ZAKRAJŠEK General Travel Servire 1359 Second Ave, New York. N.Y. DHHiKitiKK'. xian^T" mi:?:! ;i!! ira""!!1!1 iiiTrr1 Lffflfng^^aiti-igrrMnBniimiii^dBiiMiBiPBMg CTEiliBKBUSK"'^SCU'via M Pred dnevi se je vrnil v Italijo Izidor Rajec iz Podrage pri Št.! J Vidu na Vipavskem. Zbežal je j čez mejo. ker pa ni našel dela. je prišel nazaj in pe prijavil sodišču. , (Rajec je bil za časa svoje emijrra-j cije obsojen pred ajdovskim so-| diščem na 2000 lir globe in 240 lir j denarne kazni. Bil je aretiran, ker ni mogel plačati globe. Mali Oglasi imajo velik uspeh Pred dnevi se je zgodila v Idriji ob poznih popoldanskih urah huda nesreva. Deček Ivan Pajrer. star 10 let. se je igral na cesti, ko se je nenadoma utrgala žica električnega voda in ga oplazila. Električni tok je dečka ubil. ■ ■ Si Prepričajte se!