Posamezne Številke: Navadne Din —'75, | ob nedeljah Din 1*—. J .TABOR' ixh»ia vmV dan, ranren SE nedelje in praznikov, ob 18. uri z g datumom naslednjega dne ter stane = ir.eaečno po poiti O lO—, 2a,no- g nemštvo D 18—, dostavllKl na dom = j) 11*—., na izkaznice D 10-—, « * inserati po dogovoru. S NaroiSa se pri upravi .TABORA" §§ 5= MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 4 ,j= liiiiiiiiHmiHmintiiiiHiniiinniiiiiHiiniiifliiiffli Pešinina plalarta v 0©fi©ttEwl C fena današnje SSev. 75 para TABOR g^miriiniiii? mlimiiiimiJtiNtirttmimirrnijmmtmnmijg jg Posamezne številke* 8 | Navadne Din —*75' j§ p ob nedeljah Din l*—! 1 § UREDNIŠTVO se nahaja v Mari § sš *>°ru» Jurčičev« ul. št. 4, L nad- H S stropje. Telefop inUrurb. št. 276. H =£ UPRAVA se nahaja v Jurčičevi 53 g uIic\ 5t' pritličje, desno. Tele- §: == fon šL 24.^ • SHS postnočekovoi « = račun štev. 11.787. = Na naročil a brez denarja se ne 55 ~ ozira. — Rokopisi Se ne vračajo. || Naslov Ti 11 ca iic hjuhlja ® Ji a a Maribor, sobota 19. Julija 1924. Uradniška protestna stavka v Avstriji. DUNAJ, 18. julija. Danes je Unija telefonskih in brzojavnih nastavi je nteev priredila protestno zborovanje zoper uradniško politiko avstrijsko vlade, ki zlasti omenjeno uradniško kategorijo zapostavlja. Med zborovanjem'; torej približno 4 ure, je bil ustavljen ves brzojavni in telefonski promet. Zopet poskusi % koncentracijsko vlado! Avdijenca Davidoviča, Korošca in Spahe. — Ljuba Jovanovič mandator? BEOGRAD, 18. julija. Danes ob 10.30 je kralj sprejel Ljubo Davidovima. Načelnik demokratske stranike je ostal V vdi-jie državljanska vojna up in nad a boljševikov, bi nastal pravi pravcati komunistični paradiž. Toda komunisti, ki tolikanj poveličujejo teror, si sami jemljejo moralno pravico do vsakega ozira na nje; ker načeloma zanikujejo svobodo, pač nimajo pravice, zahtevati prostost in demokracijo v občevanju z njimi samimi. Zato je popolnoma .prav, da se nasilje zatre nasiljem) tembolj, ker ima vlada zakonito pravico do uporabe nasilnih sredstev, pravico, ki sloni na vseh dosedanjih človeških pojmih'o državi, družbi in pravu. Kakšne ljudi uporablja ruski boljševizem1 za svoje revolucionarne smotre v naši državi, nam kažeta na pr. Radič in srbski komunist dr. Vukašin Markovič. Prvi se je iz same trnie in sovraštva zvezal s komunisti, saj bi se bil zvezal s s ar mitri vragom1, če bi črne bukvo še kaj veljale. Drugi, zdravnik po poklicu, je živel več let kot odmetniik. mod črnogorskimi tolovaji in1 jc te dni zblaznel, ker je bil že izpočetka duševno oslabljen (psihopat). Nasa vlada krepko brzda komuniste, postopa pa neprimerno milejše nego postopajo ruski boljše vik i na pr. s socialnimi detmlokrati; in soc. revohtei jonarji, dasi so ji® oboji miselno blizu. Komunizma se pri nas ne boji noben resen človek, vzlic obilni podpori- iz Rusije ne, kajti mi nimamo na vladi Ker jenskega. Leto: V. — Številka: 163. jatelje Sokolstva na udeležbo. Či-sti dobiček je namenjen za zgradbo sokolskega doma. — Tatvina v ptujski tovarni »Paeto* via«. V noči od sobote ua iniu v '6 je izginila iz začasnega skladišča na podstrešju tovarne »Poetovia« na Bergu pri Ptuju večja množina moških in ženskih čevljev. Škodo cenijo na 8200 dinarjev. —> Storilcev še niso zasledili. — Radič priznava vstop v boljševiškn internaeijonalo. V najnovejši številki »Slobodnega doma« piše Radič o svojem! poslovilnem večeru v Moskvi, na katerem je predsednik slavnega odbora.boj j-ševiško kmečke internacionale Smvraov: izrazil veselje nad tem, da je HESS vstopila v kmečko internacionalo. Zanimivo pa je, da je beograjska »Pravda« oh istem času prinesla zmedeno vest, da bo glavni odbor HRSS šele v septembru podal izjavo, da stranka odklanja vsak sum o zvezi s komunisti in da so bili Radičevci tisti, ki so svojčas rešili Hrvate pred komunisti. Pa pravijo, da naša ljuba opozicija ne kali vode! — Nenavadna bitka. V Kovnu so se pobunili kaznjenci tam-ošnje jetnišuice. Odprli so neka postranska vratu, in skušali prodreti v svobodo. Stražnik, ki je imel službo v bližini teh vrat, je začel streljati na pobunjence, kar je privabilo tudi drugo straže. Ali kaznjenci so bili pripravljeni na to in so odgovorili z re-volversPini streli. Tako se je razvila prava pravcata bitka, ki je bila tem bolj originalna, ker so kaznjenci streljali tudi iz oken, tako, da se je morala straža umakniti. Šele vojaštvo, ki so ga poklicali na pomoč, je napravilo red. Kaznjenci, ki so med bitko pobegnili, so se skrili! v okoliških gozdovih tor so jeli ropati in pleniti v okolici Kovna. Vojaštvo ja šlo nad nje s strojnicami in oklepnimi avtomobili. Ker so bili kaznjenci dobro preskrbljeni z orožjem) in strelivom, so s© zabarikrc! veli in tako se je bitka ponovila. Na obeh straneh je padlo več žrtev, navsezadnje pa so zmagati kari-njenci, ki so se umaknili globoko v gozdove in jih baje še danes niso ujeli. — Kar Vi potrebujete, to je Elzaflmd. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feiler, Stubioa Donja. Elzatrg št 20!, Hrvataka. 2(73$ Doma in do sveta. — Sokolska prireditev ria Polzeli. Sokolsko društvo na Polzeli priredi dne 3. avgusta tl. svoj prvi »mladinski dan«. — •Bratska društva vabim© na poinoc, pri- Mariborske vesti laiibor, 18. julija 1914 TajingSveraa v Mariboru, Pravzaprav ni tnjinstvena in tudi Amerikanka ni. To povemo takoj, da n© bodo čitatclji dali preširokega. dutška svoji fantaziji. Preveč romantike v naši zgodbi ni, jamčimo pa, da je resnična. Zakaj imenujemo junakinjo naše zgodbo ta jinstveno, povemo h konCu; Amerikanka pa je zato, ker pravi, da je bila. del-j časa v Ameriki. Piše se Marija P. in je baje vdova. Pred štirimi leti se je vrnila iz Amerike v domovino in si kupila v ptujski okolici malo posestvece. Tu je živela dokaj samotarsko. Sosedje so začeli govoriti, da je silno bogata in nekateri so resno verjeli, da kar sedi na dolarjih. Menda so jo nadlegovali tudi snubci, zakaj takih ima vsaka bogata vdova dovolj, in kakor vemo, je moška ljubezen prizanesljiva sleherni ženski slabosti, če je le denarna podlaga dobra. Nekega dne se je Amerikanka prestrašeno prijokala k ptujskim orožnikom! ih povedala, da ji je nekdo ukradel zaklad iz gozda. Cenjeni čitatelj spozna, da j« Saša zgodba res nekoliko tajinstveun. Zaklad v skbM Da. Amerikanka je vsak večen MEftisi! ' '....' Eaikopala t g07.fiti za hišo 2000 zlatih dolarjev, ki jih je prinesla iz Amerike _ m Ipazila nanjo ko na punčico v svojem očesu. Kakor hitro se je zdanilo, je»sla ‘po zaklad, m izkopala in odnesla v hišo, Tako je delala iz strahu pred roparji in Uato-vi, ki jih je pričakovala noč za nočjo. [Lahko si predstavljamo, kako presenece-ma je bila, ko je črna noč nenadoma po-■fcrla 2000 zlatih dolarjev! Orožniitvo je takoj uvedlo obsežno preiskavo, toda o človeku, 'ki se jc pola-Stil vdovihega zaklada, ni bilo sledu več. Morda ga še zasledijo, saj je vsemu sve-tji znano, da imamo dobre orožnike in policaje. Vdova pa. je preveč ljubila svoje dolarje, da bi mirno čakala, kedaj ji oblasti izsledijo brezbožnega tatu. Zato je sklenil«, da pojde sama na pot in poišče ukradeni zaklad. Včeraj je došla v najbližje večje ta;e-sto — v naš Maribor. Oglasila se je »a polipi ji in šla iz sobe v sobo, vprašujoč, ali je komu kaj znano o njenih 2000 dolarjih in njihovem) tatinskem lastniku. Dobila je, kajpa, povsod eden. in isti odgovor: Ne vemo! To je našo Amerikanko hudo razljutilo in je ogorčeno odšla ia policijske hiše. Pred. vrati pa ji^ pride nasproti n e ki policijski nadzornik. Ženska ga je srdito premerila z očmi in se zakadila vanj kakor Brini j a v svojo žrtev. Začela mu je dajati s pestmi in kazati obilno darežljivost z zaušnicama). Seveda :je komaj imela toliko časa, da je napravila prve poizkuse, kajti trda policijska roka jo je urno prijela za vrat in vkro-tila. Samo ob sebi se ume, da so Ameri-ikanko spravili v hotel »Graf«, kjer trenutno čaka nadaljnje odločitve. Mogoče pa je celo — in) to je tista ta-jinstvenoet — da ženska sploh ni imela 'dolarskega zaklada, ampak da je to zgolj fikcija, njenega bolnega duha, ki je nastala vsled prevelikega požel jen j,a po denarju. Psihi jatroml {zdravnikom' za duševne bolezni) so taki bolniki dobro znani in se bo že še pokazalo, ali tudi včerajšnja policajska Brini ja ne spada v to ;1tfrsto. * i —O— tel Nedeljski vlaki na progi MnrJltar— Th-avograd-Meža. V dobi od 20. julija do 80. septembra vorA na progi Maribor gl. k —Dravorad-Meža ob nedeljah in praznikih izletniški vlak štev. ITI8 z odhodom U. : —------------------------------- T lools Coupenis: 1;. ■ t Zafifflfalfssi ssd. Roman. (21) ' Njih so so bali colo 'satirji v gozdo-Heam N jih so se ‘bali celo satir j L v gozdovih, a nimfe so se skrivale prod njimi pod debela debla, ki so jih podrli vetrovi. Zadovoljno sedeč na mojem hrbtu, so me lopovi podili vse daljo skozi besno neurje to boljinbolj navzdol. Opotekal sem' se nad kamenjem! ju zlomi j eni mi drevesni-tpjii vejami, ki so ležale čez pot; popolno-tea onemogel sera dospel proti jutru na podnožje gore. Veter ni več tuli tako strašno, toda spodaj je narasla reka besno butala ob skale. Moral som jo pro-ibreefi s tolovaji na hrbtu. Zdaj se niso drznili dalje. Tam' spredaj se je dvigal talin. Stavba se je živo črtala na jutranjem! obnebju. Vsenaokoli so^ ležala s snegom) pokrita polja. Mlinarjevi sužnji bo že delali. Pravkar »o tovorili na voz z [tanko napolnjene vreče. Tedaj so opazili i gža mojem hrbtu tri tolovaje, ki so se postavili nedaleč proč. Nadzornik sužnjev je zavpil nad raz- <»i2nn E?*,’ \v fiiariDcru, ane 19. julija 1021 iz Maribora'gl. k. ob 13.35 in , prihodom V Dravograd-Mežo ob 15.19 ter v nasprotni smeri izletniški vlak št. 1717 z odhodom iz Dravograda-Meže ob £0.21 iii prihodom v Maribor gl. k. ob 22.06. mi Grajski kino predvaja samo še v petek, soboto in nedeljo izborno pum,o-lovno 1 jubavno igro »Živali kakor ljudje« v 5. dejanjih. Ta senzacija kaže vrhunec živalske dresure, ki je po štiriletnem) tru-dapotaem! delu prav izborno uspela. Vredna je, da si jo vsakdo ogleda. Glavne vloge: Psi, zajci, kokoši, opice, kače, miši itd. V pondeljek se začne »Doživljaji nesrečne žene«, drama v 6 dejanjih z Evi Ewa v glavni vlogL ta Zločin ali nesreča? Mizarski mojster Munda, ki ima delavnico Pod mostom1 št. 6, je poslal včeraj zvečer svojega Dietnega vajenca Štefana Kozarja v klet pod delavnico, da jo pomete. V tej kleti se nahaja strugalnica na električen pogon1 in fant je tu pometal redno vsak večer. . Ker ga snočii ni bilo domov, je mlati menita, da ga je mojster pridržal čez noč pri sebi. Danes zjutraj je šla k mojstru in vprašala po sinu. Mojster se j© seve silno začudil. Šli so pogledat v klet in) so našli fanta mrtvega. Ležal je tik strugalnice. Policijska komisija ni mogla dognati, ali: gre za nesrečo ali pa je morebiti bil storjen zločin na fantu. Danes bo preiskovala zadevo posebna' sodna komisija. mi Tatovi z dežele radi iščejo zavetišča V Mariboru, ker mislijo, da jih tu ne bodo tako hitro prepoznali. Tako jo mislil tudi Franc Essig, ki je bil predvčerajšnjimi aretiran zaradi postopaštva. Ob aretaciji smo javili, da naj se oglasi lastnik srebrne ure in verižice, k: so jo našli pri tem) postopaču. Orožništvo v Rušah je danes sporočilo tukajšnji policiji, da je bila srebrna ura in 'A kg. težka srebrna verižica ukradena hlapcu posestnika Grizolda na Smolnika zn da jo je izmaknil Franc Essig. rnJ Kolesarska seziana se čuti v Mariboru na svojevrsten način: tatvine koles so zelo pogoste. Tako so bila včeraj ukradena kar štiri kolesa. Tudi z dežele poročajo o tatvini koles. Pri nakupu starih koles jo tedaj priporočati kar največjo previdnost. m Dvoje nezgod. Zena šolskega sluge v Samostanski ulici Julija Kocbek je Snažlia oknai in padla s lestvice na tla. Ker se je poškodovala na glavi, jo je rešilni oddelek prepeljal v bolnico. — Tja je bila prepeljana tudi hišnica Oiriieve tiskarne Mari ja Blažič, ki je tako nesrečno padla čez stopnice, da se je poškodovala na več mestih telesa. m Tujci v Mariboru. Dne 18. trd1, je bilo prijavljenih 56 tujcev, ki so prenočili. v sledečih hotelih oziroma gostilnah: »Meran« 9, »Privat hotel« 3, »Zamorec« 14, »Črni orel« 8, Halbwidl 7, >Zlati konj« 7, »Kosovo« 4, Zokaly 2, »Domovina« 2. m Mesini kino. »Plamen življenja« rudarska tragedija v 6 činih v glavni vlogi Pristala Dean ter veseloigra »Mala Peg-gy se predvaja/v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. mi Načelstvo Kola jahačev objavlja, da se jahalna vaja v nedeljo, 20. tm. ne vrši. Prihodnja vaja se naznani teta potom1. m V restavraciji »Pri rdečem ježu« (Orovič). V soboto, 19. tm. samo pri lepem vremenu na krasnem, prahuprostem vrtu družinski koncert pomnoženega orkestra. Znano dobra kuhinja. Izvrstna vina (muškat, refoško, šilhar) in vedno ftBapak© aolnierilU' Vroče julijsko solnce zvabi nrarsikb gar, da se sleče in uda njegovim vročim poljubom. Zdravilna je moč solnčnih žarkov, le da jo je treba jemati previdno kakor vsako zdravilo. Ne preveč! To pravilo je marsikateremu prijatelju solnčari ja neznano, zato se masikdo tudi spre s svojim nebeškim zdravnikom, če kdo čuti, da mu med solnčenjem prihaja slabo, da se mu temni pred očmi in da mu srce utriplje hitreje kot navadno, tedaj j© to 'znak, da se njegovo telo zoperstavlja premočni solnčni toploti. Pri solnče-nju velja pravilo: Solnoi se le tako dolgo, dokler ti prija, t. j. dokler imaš občutek ugodja. Seveda velja to zgolj za zdrave ljudi, dočim naj se bolniki ravnaje po zdravnikovih predpisih. Predolgo solnčenje povzroča vnetje kože, ki je včasih prav neprijetno. Zgodi se, da. se posledice občutijo šele pozneje in tudi to, da nastopajo z vročnica Ožgano mesto je treba držati v suhem', zato je čisto nepravilno, da ga nekateri obklada-je z mokrimi ovitki. Tudi vsako drgrienja j© treba opustiti. Dobro učinkuj« s a,lici- Ji d- \*LU LIJ? ZVC*i1S» jpioono, I J .ljj. T x 11 * sveže Gotzovo pivo. Podaljšana policij-* lov puder. V težjih slučajih je potrebna , i C 91? « A ,, »v-« *Ir a r\n i*v«lOO ska ura. 1536 Orjuna. Nujni sestanek čotniške sekcije (akei-jone) se vrši v petek dne 18 julija ob 20. uri v Narod n cm1 domiu. Udeležba obvezna. — Glavar. : 'i Kultura In umetnost x Iz naših revij. V včerajšnji številki je bilo ime poljske revije pomotoma o-značeno. Imenuje sc »KultuTa slowian-elka« in, izhaja v Varšavi. x Iz dni trpljenja, mladnmski spisi od Andreja Rapeta, VIII. zvezek. Izdala ta založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Andrej Rape, znani naš mladinski pisatelj. je podal naši mladini zopet nov da,r za letošnjo počitnice. Knjigo je posvetil svoji ženi. Po Rapetovih spisih rada sega mladina, zato smo prepričani, da bo tudi nova knjiga našla pot med njo, kar je najboljša ocena in najboljše priporočilo za njo. zdravniška pomoč. Pri solnoenju moraš glavo' pokriti, ker solnce povzroča močan dotok krvi v možgane. Če pri solnčenjn kaj bereš, tedaj1 pazi, da bo dotična stran v senci, sicer nastopijo bolečine v očeh, vnetje in drugi neprijetni pojavi. Predolgo solnčenje škoduj© vsemu organizmu. Tudi ne prenesemo vsi. enako. Zlasti trpe živci, čijih fina snovi je naj-kov. Nevrastendkoml zdravniki ne priporočajo solnoenja. Najbolje je, ako združiš na prtoeren bolj prizadeta od močnih solncn m žar-in previden način vodno, zračno irt soln-čno kopel j' — od Vsake malo, a toliko, da se počutiš bodrega in osveženega. Kdor zapušča .kopelj izmučen inj z neprijetnimi občutki na životu ali v telesu, ta j« prav gotovo prekoračil mejo, ki mu jo je določila narava sama. .. Podpirajte obupane slepe in darujte »Podpornemu društvu slepih*'. bojnfki, češ, na.j Izginejo. Saj. jim tako-intako ne kaže čalkati: mioko ;ne dobe. Toda razbojniki so odvrnili, da so voljni dati osla za vreče moke. Nadzornik in sužnji so stopili bližje. Izglodalo jo, da so se mlinarjem'gnusili tolovajski tepci, dočim1 so sc razbojniki plaho ozirali 0-ikrog, ker niso bili vajeni človeških bivališč. Tedaj pa je nadzornik premagal gnus in je stopil čisto k razbojnikom. Sužnji so prinesli vrečo moke in jo vrgli tolovajem', nato pa go srdito prijeli mene in me pridržali. Tolovaji so urno izginili in nadzornik je dejal: > »Šibek oslič je, vendar pa mislita, da bo lahko obračal mlinsko kolo. Tudi če pri temi stegne kopita, ne bo škoda velika.« In tae j© sunil z nogo V zadnji del telesa. Nato so me sužnji odvedli k mlinskim kamtnoau, katere so obračali osli in žločinci. IX. In pesle j seta moral obračati mlinski kam en. Vprežen, zavezanih oči, ^>m mukoma vrtel z leSom) pričvrščeni težki mlinski kamen. Po hrbtu so mi obilno padali udarci biča in gorjač. Vlačil sem brez nehanja in se obračal v krogu. Vlačil sem cente težko breme, pod katerimi se je na spodnjem kamnu drobilo žito. — Prehodil sem) miljo in milje na dan — a vedno v ©nem! in istem! ozkem) krogu. — Vzlic temu, da sem) imel zvezane oči, koso ini možgani utrudili in otopeli. Boljln-boilj iso so spreminjali v možgane pravega osla. Zo se mi jo zdelo, da «eta izgubil celo samo človeško zavest. Obračal seta se, venomer obračal v ozketa krogu, dočim1 se jo zgornji kamen vrtel obenem' z mano preko tistega nepremičnega kamna, pod katerimi so pokala se mleta. zrna. Včasih sem1 smol nekoliko obstati. Kadar se je nadzornik utrudil, so tudi meni sneli jarem. Med kratkimi počitkom sem prežvekoval pičel obrok slabega sena, ki so ml ga- nasuli. Lahko seta se malce ozrl okoli-soba Videl sem, kako se pod streho iz ločju enolično obračajo ostali mlinski kamni. Njih so obračale druge obnetoo-gle tovorne živali, osli in mule; pod nje pa so billi vpreženi sužnji - kaznjenci. Navadno »o imeli lase na pol odrezane, da »o jih lažje spoznali, če so pobegnili z dela. Nosili so tudi nagobčnik, da niso mo* gli jesti moke ati žita, na čela pa so jinS vžgali številke in črke. Izpod cunj, ki so jedva nekoliko zakrival© njih noga telesa, so se videli številni fededovi udarcem od biča ali gorjače. Okoli gležnjev so se jim! ovijali težki železni obroči; sicer sol bili odi glave do nog pokriti z-moko. Bili so tako bledi, izčrpani in onemogli, da so koimiaj odpiralli oči in mehanično premikali roke in1 noge- Ogenj, ki je plamtel iz peči, jim) je ožgal očesne trepalnice in obrvi. Hrbet se jim' je sključil, a noge in roke so se iznakazile* Izglodal© j©,dia jih delo uničuje le polagoma, menda Zato, da bi d el j časa trpeli za svoje grehe, namesto da bi- usmiljena smrt hitro Aončala njih trpljenje. Vedel sem; kako je groZe-polno tako stanje, saj seta sata občutil vse podobne nevolje, ki so popolnoma i®* enačile žival in človeka, ©asi me niso strigli, seta vendar imel dočista gladko 'kožo, na kateri skoraj ni bilo d Jake. Po vseta telesu so se mi gnojile dolge in krvave rane, dočim se mi- je vneto oko neprestano solzilo od prahu moke in od žara ogromnih peči, do katerih sem moral nositi težka vreča. (Dalje sledi.) IKIHLKI OEMlIil. Pohištvo »stoik indeikov za spaha« in je- jšfila« s*b« *ajcen«je t zalogi *«r««r i a d r n i?, Maribor, T*tri»jska ali ca z «r. S. 10® Učenec, kateri bi se porabil za pisarniške posl« z lepo pisavo sisv«askega ia nem8k«g& jezika v govoru ia pisavi zmoien ae sprejme pri tvrdki ,Žit; ri ea*, Aleksandrova cesta ti. 32. 1547 ' 3—2 ffeznašatoc časopisov in kolportar, zanedjiva oseba se sprejme takoi proti dobremu zaslužku. Hinko Sax, fl-rajski > iMg 8. 1555 Kupim staro zlato, srebrn denar in dragoceno kamenje, M. Ilger, urar. 1284 30-13 maljuFalfM Tukal^nja vsleinclu^uja spre!- _ me ^akci ^r^hoBterlstlnio ntm rnhno norrurica oolim ... .... .... .... ... .... .iitii..i(llliiiillfli»iillii...int.. i ..m. .n.. kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini S. MHČ It. Maribor, Gosposka ulica 26 « Najlepšo novosti 128 jugoslovansko državljanko, ki popolnoma ob- ® vlada slovenski In nemški jezik ter je iz- j=L{ urjena strojepiska in nemška stenogra-flnja. Ponudbe pod ,Veleindustrija*, na po-^ šini predal 27, Maribor. 1554 V Podpirajte slovenske tvrdke! E 3171/28-11 Dražbeni oklic. Dne 3. septembra 1924 se bode vržila pri podpisanem so-dižču v sobi it. 27 drakba sledečih n«prem'čnm: ^ 1. Ene nerazdeljene polovice ▼)• s*- ’/ *u »8 d. o. Kamnica, gosposka hiša, viničarska biia, vinogra i, njive, travniki, sa-donosniki in gotd s pritiklinami. Cenilna vrednost 89-65 Din. 13 p., najmanjSi ponudek 55040 Din* . . 2 VI *t 79 101 106 d. o. Kanca, hiša i gospodarskimi napravami, 'travniki niive, sadonostnik. Cenilna vrednost 197.842 Din, ninmanj^i ponndek 181.865 D:n. 3 VI št 72 d o. Hrastje, gospodarska hiša, viničarska hiša, vinogradi, niivo, ‘‘ravniki, sadonosniki. Cenilna vrednost Dim 102.881. najmanjši ponudek _bhoyu um. ''..«* A VI «t 231 d. o. Limbuš njua. Cenilna vrednost Din. 15046, najmanjši jmnndek 8040 Din . . 5. VI. St. 413 d- o. Sv. Magflalena, (Maribo.-) npva (stav-bišče) Cenilna vrednost 47040 Din naimanjSi ponudek 31360 Bin. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. Vse drugo j« razvidno iz drazbeaega oklica na sodni deski. Okrajno sodile v Mariboru, od. IV., dne 7. julija'1924. i.gfflfagtfr filfvfsi jfi ohiSrtVftgftj uc^flnih: Y4jk<#ittv S n 1 ■ d 1 e r. — SKiM.64 MaiAk««*** tklDu-ma i *