Vestnik. Učiteljski dobrotnikk Društvu za zgradbo učiteljskega koavikta so darovali: Tvrdka Leskovic & Meden, trgovina špecerijskega blaga na Jurčičevem trgu v Ljubljani 20 K; tov. Lojze G o r u p v veseli družbi v Postojni prikrošnjaril 3*54 K ; g. Fran M a s e 1 j , e. in kr. stotnik v Ljubljani, 2 K; tov. Eudolf W u d 1 e r iz Griž nabral pri sestanku v St. Petru v Savinski dolini ob priliki godovanja dveh Fran.cel.jnov 2'40 K; tov. Josip Arabrožič iz Oateža ob Savi zanovoleto2K. Bog plati. Letnino za nčiteljski konvikt so plačali: tov. Janez P o k o r n iz Horjula; tov. .Martin Eepič iz Eakovca; tov. Alojzij B a č i č , tov. Mari.ja E a č i 6 in tov. Marija V i d e r , vsi iz Boštanja. Živili! Sotrndnikom. Ob vstopu v 48. leto se obrača naš list do vseh sedanjih sotrudnikov in sotrudnic s prošnjo, naj mu ostanejo zvesti tudi letos. Dela je mnogo, zato bi moralo biti tudi mnogo delavcev. Od dopisnikov pa si žo limo tudi redu, ki je pri listu med glavnirai stvarmi. Naj nam pošiljajo rokopiseo pravem času: članke in daljša poročila takoj začetkom tedna, drobne vesti pa moramo imeti v s a j d o srede opoldne. Kar pride pozneje, ne raore več v list dotičnega tedna. Vedno naj uporabljajo samo naslov, ki je označen na čelai strani. — Poročila naj borjo točna, jedrnata in aktualna. Okrajna učiteljska društva — iu sičer vsa in gotovo! naj nominujejo po svojem okraju, recimo za vsak sodoi okraj, po enega zanesljivega dopisnika, ki nas bo obveščal takoj in redno o vsera in vsakem, kar se dogodi v okraju in utegne zanimati naše bralce. Kdor sprejrne ta posel, postane zauj obvezna dolžnost; to zahteva moška čast. Le na ta način se da organizovati naše redno in stalno sotrudništvo. Takega obsega lista ne zmore samo urednik, pa če bi ne bil nič drugega. Zato je treba skupnega dela, da pospeširao skupne zadeve. Mi : prosimo ; vi: bomo ! Proti uditeljstvu. Sobotni -Slovenec" piše doslovno: .Učiteljski Tovariš" od 3. t. ra. z ozirom na naša izvajanja, da bomo liberalne zagrizence med učitelji pognali, kamor spadajo, za dobre in vestne vzgojevalce ljudstva pa poskrbtli, piše sledeče: _Naj se zgodi tako! Naj pridejo vsaj dobrim ueiteljem dobri časi, druge naj vzame vrag, če je že tako določila -Slovenčeva" volja! Samo prosimo, po katerem zakonitem določilu?" Gospodje ofividno mislijo vedno le na povišanje svojib plač, 5eš, če jih boste povišali, j'ih boste morali vsem in ne boste mogli razločka delati kakor tudi nebeški oče ne, ki pusti solnce sijati na dobre in slabe. No, nam se pa to ne zdi ravno glavna stvar. Prvo kar liberalni učitelji potrebujejo, je moralna podpora od strani ljudstva in povišanje njihovega ugleda, da morejo vspešneje delovati. Tega pa liberalnim hujskačem med kranjskimi učitelji nihče drugi ne more dovoliti kot ljudstvo sarao, ki je v tem oziru suvereiino. Mi pa nič drugega ne pravimo kot to : Aktivna rezistenca proti škodljivcem Ijudstva na vsej črti! Boj proti njim v vsakern društvu in v vsaketn zastopu! Zato nobenib zakonitih določil ni treba. Zgled po drugih kronovinah kaže, da tudi krajni šolski zastopi kaj premorejo, ako se postavijo. Ljudstvo kratkomalo ne roara liberalnih ,,vzgojevaleev" rnladine, ampak hoče krščanske, ki ga ljubijo in umevajo. Brez zakonov vara pokažemo vrata. Bomo videli. koliko boste napravili sami, kako boste prenesli svojo ,,splendid isolation"! Zelo smo radovedni. — Taka pisava ,,Slovenčeva" je čisto navadno hujskanje in nič drugega. Posvečeni in neposvečeni uredniki tega lista alarmirajo proti učiteljstvu pravo vojsko. a k sreči satno proti MIiberalnira hujskačem med kranjskimi učitelji." Iz tega se vidi, da ne sega moč teh podpihovalcev preko mej bla žene dežele Kranjske. Oe se zgodi kje kako tolovajstvo io ee pride neuko Ijudstvo zaraditega v konflikt z zakonitimi določili, bomo vedeli kje je temu iskati vzroka. Takrat se utegne zgoditi, da pokažejo vrata narodovim zavodnikom, in sieer ona vrata, ki jih zapirajo — jetničarji. Saj menda vendar še vedno veljajo zakoni tudi na Kranjskem, kjer pogan.ja klerikalno rokovnjaštvo »ajbujnejše cvetove. Na boj proti nam odgovorimo z bojem proti njim. Prevzetni in domišljavi gospodje naj blagovolijo vzeti na znanje, da še ni vseh dni konec in da so še danes resnične besede, ki pravijo, da pade pod mečem tisti, ki hodi z njim okrog. Sicer se pa ,,Slovenčeve" sirovosti obsojajo sarae. Dubovitost. -Slovenec" ne zna biti samo sirov, ampak vsake svete čase je tudi dubovit. Prijatelji našega lista so mu _liberaloi glopavci Ganglovega papirja." Ge to ni duhovitost, potem duhovitosti splohni! Kaj pa, ako naš list, njegov napredek in ugled grize njega — .Slovenca"? To bo to ! Kavalirstvo. Med tp.denskim pregledom je napravil kavalirski .Slovenee" v talarju lep poklonček — učiteljicam ! Celibatar se Iaska ženskam — huj! Pravi namreč: nUčiteljiee so zborovale .Jl. decembra. Glede taktnosti in finih manir se je njihovo zborovanje odlikovalo od zborovanja moških kolegov." — Pri zborovanju ,,moških kolegov" je bil navzoč _Slovenčev" poročevalee; ta naj, če ima kaj moštva in poštenosti, izpove, kaj je bilo na zborovanju -moških kolegov" netaktnega iu nefiaega. 'Ge pa se bo lagal in zavijal resnico, se utegnejo ,,moški kolegi" pribodnjič sporaniti ,,Slovenčeve" teorije o kazanju vrat! Gostin.ar — gorornlk la še kaj drngega ! Ljudje božji ali veste, kdo je Gostiočar ? Gostinčar! To je človek, ki naj vsak dan desetkrat zahvali Boga, da se je v ljudski šoli naučil branja in pisanja! Sicer bi ne bil državni poslanec in bi ne irael svojega lista, ki se irnenuje _Naša moč", in bi ne delal casti svoji domovini ! Kadar nima drugega posla — razen da pobira dijete, sramoti v svojem listu učiteljstvo, moške kolege in ženske koleginje. Glede zadnjih je drugačnega nanenja nego njegov kolega in kavalir v ,,Slovenčevem" uredoištvu, Ta mu nemara navije ušesa, ker mu hodi v škodo. Poročajo nam, da piše Gostinčarjeva .Naša moč": Učiteljstvo dobi batiue od Ijudstva. Učiteljstvo spada ua klop, kjer ga bo izobraževalo ljudstvo. Učitelji so rau -šomaštri", učiteljice _šomaštriceu, ki jim očita nepoštenost. Učitelji niso dostojni člani človeške družbe; predstavljajo višek nevednosti... O Pesku pravi, da je govoril na zborovanju v ,,Narodnem domu" — teletensko in sirovo! — Samo tega ne pove ,,Naša moč", kdo je osel in ignorant. Morda bi lahko to povedal kdo drugi, mi seveda nečemo, ker nismo iraunni. A besede BNaše moči" smemo ponavljati: teletenskoin sirovo! Seveda bi bilo dobro, ko bi koga drugega položili na klop in mu nabrisali petindvajset prav gorkih in zasluženih. Drugačega odgovora ne zasluži človek, ki rau je" teletenstvo in sirovost moč BNaše mo-i"! Somišljeniki! Agitujte za uaš list med učiteljstvom. Učitelj ali učiteljica brez stanovskega glasila je suha ve.ja v našem stanu. če sploh kedaj, nam ,je posebno dandanes potreba stanovske samozavesti. Le poglejte delavstvo, koliko žrtvuje za stanovske liste in stanovsko organizacijo. In mi ? Marsikdo in marsiktera si domišljuje, da si ne raflre na leto pritrgati 8 K za .Učiteljskega Tovariša". To ni res ! Kdor se zaveda, da je učitelj, že spravi navzlic draginji in slabim plačam osem krone na leto za stanovsko glasilo, ki je dandanes potrebno vsakemu, kakor ribi voda. Torej, tovariši in tovarišice, otresimo se nezavednosti, zaspanosti in nebrižnosti ter stopimo z novim letom vsi v vrsto naročnikov iu sotrudnikov našega izbornega glasila BUcitel.jskega Tovariša" ! Tovariš, če prideš v družbo s tovarišem pozdravi ga: MAli si naročnik .TovarišeV ? Tako storite tudi ve, cenjene tovarišiee. Naš klic bodi: Vsaka učiteljica in vsak učitelj bodi naročen na _Tovariša", vsaka šola pa na .Popotnik", nZvonček" in nDoma6e ognjišče". Kdor ni z narui, je zoper nas. Tovariši, skrbite, da bo .Učiteljski Tovariš" na razpolago v vseh čitalnicab in bralnih društvib, kjer ste vi člani. Zahtevajte .Tovariša" v vseh gostilnab in kavarnah, kamor zahaja učiteljstvo! Domače ognjišče nastopi drugi letnik.. Tovariše in tovarišice prosimo, da list širijo med ljudstvom in mu pridobivajo naročnikov. Novim naročnikom pošljemo radi zadnjo številko brezplačno na ogled; prosimo naj se naznanijo Učiteljski tiskarni naslovi onih, ki bi se hoteli naročiti na Domače ognjišče. 1. in 9. številka prvega letnika sta nam pošll; vse ostale številke se pa še dob«. ,,Naš List", ki izhaja v Karaniku, se s hvalevredno vnemo zavzema za ueiteljstvo. Prav je tako! Predali -Našega Lista" so narodoerau učiteljstvu na razpolago. Podpirajrao torej ta časopis, saj je le za nas dobro, ako govore odločno in jasno besedo o učiteljstvu tudi neučiteljski listi! Odprara tajne kraliflkacije. D r u žbe sv. Oirila in Metoda šolski o d s e k je v svoji seji dne 20. grudna 1907 storil jako važen sklep: odpraviti tajno kvalifikacijo v oziru družbenih ueiteljev. — Otroški vrtci se reformirajo, načrt je sestavil učitelj Skulj; ko ga vodstvo odobri, postane navodilo vsem družbinem vrtcera. — Šole se bodo nadzorovale intenzivneje, nadzornik stopi v dotiko tudi z ljudstvom, vse delovanje naj je v evidenci. — Družba bo v proslavo Bleiweisa in Vodnika izdala knjižico, pisano v mladinskem tonu, oskrbela pa tudi uraetno izdelanih razglednic teh dveh velikih slovenskib mož. — Z zadovoljstvom pozdravljamo sklep o odpravi tajne kvalifikacije. To je vsaj nekaj modernega duha! V Eokri t hranjskeni okrajn je do 20. t. m. razpisano mesto učitelja voditelja. Eazpis, ki smo ga dobili, je nemški. V Kranju ne znajo slovenščine. Čebelarstro. Občni zbor čebelarske podružuice v Skofji Loki se vrši 19. t. m. ob 1. uri popoldne. Predava o umni čebeloreji tov. A. L i ko z a r. — Cebelarska podružnica v Kranju ima občno zborovanje dae 12. t. m. ob 2. uri popoldne v šoli na Primskovem. Nemška šola t Tržiču. V Tržiču otrorijo enorazredno nemško šolo, ki jo bo vzdrževal .Schulvereia". Kakor čujerao, delajo Nemci na to, da bi prevzel vodstvo te šole tržiš_i učitelj Karel M i k 1 i t s c h , kateremu izkušajo preskrbeti pri šolski oblasti dopust, da bi lahko vodil šulfereinsko šolo. Neraci so baje storili že v tem'oziru vse^korake pri okr. šol. svetu v Kranju, kjer se jitn je baje obljubilo, da se bo ugodilo njihovi želji. nGorenjec" pravi: Opozarjamo poklieane faktorje na to nemško nakano ter jih pozivljamo, da store, kar jim veleva narodna dolžnost. Ta bi bila lepa, da bi dežela plačevala Miklitscha za to, da bi. vodil šulvereinsko šolo. Celjske ljadske šolc so zaradi ošpie med otroci zaprte do 15. januarja. Zaprtjetudi prvi razred meščanskih šol. Imenovanje na mariborskem učiteljišču. Imenovana sta za glavna učitelja Frid. Novotny iz Iglave in dosedauji vadniški učitel.j — Gabriel M a j c e n , ki je nedavno provzročil s svojim krivičnim postopanjem štrajk četrtoletnikov. S temv je kazen štrajkujočih seveda jako poostrena. Če bi človek smel, bi dejal, da je tako ravnanje — škandal. Toda mi ne pravimo tega! Umrla je dne 26. pret. m. v 46. letu svoje starosti po komaj 4 dnevui a mučni bolezni gospa Marija Trebše, rojena Kranjec, soproga tov. Andreja Trebšeta. naducitelja na Srpenici. — N.jene telesne ostanke so izročili materi zemlji dne 28. decembra. — Kako je bila blaga pokojnica priljubljena povsod, se je pokazalo s tem, da je prihitelo vse polno ljudstva od blizu in daleč izkazat ji zadnjo čast. Došlo učiiteljstvo, na čelu mu c. kr. šol. nadzornik g. Andrej Lašič je zbralo mesto venca svoji nekdanji tovarišici znesek 20 K 16 h, ki se ga je odposlalo družbi sv. Oirila in Metoda v Ljubljano. — Eajnici blag sporain, potrtemu tovarišu in ostalim pa naše iskreno sožalje. Podeliter Leopold Fllipove ustanove za učitelje. Ta ustanova v znesku 89 K 18 h so dobili za leta 1908, 1909 in 1910: pomožna ufiitelja Ivan Weber v Verdrengu iu Josip M i h e 1 i č v Seln, provisori.na učitelja Auton K n a p v Vrabčah in Franc K e r m e 1 j na Šentjurski gori, deflnitivni učitelj Ignacij Labernik v Lešah in provizorična učiteljica Antonija V i ž i n pri Sv. Trojiei, — Lcopold Filip je napravil dne 15 oktobra 1859 1. ustanovo, 'ki jo podeli kranjski deželni šolski svet onemu učiteljstvu na kmetih, ki je najslabše plačano. Hrraško uMteljišče t KastTU. BWiener Zeitung" objavlja: Naučni minister je imenoval voditelja obrtne nadaljevalne šole v Kastvu, Mateja Šepica, provizoričnim glavnim učiteljem na hrvaškem učiteljišču v Kastvu. Noto društvo t rarstvo zancmarJenili otrok. 0. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novega .Društva za varstvo zanemarjenih otrok za sodni okraj Kobarid s sedežem v Kobaridu. ,,SchalTereIn" In ,,Lega Nazlonale". Te dni je izdala uprava Lege Nazionale za Trentin italijanski prevod poročila o delovanju in iiapredovanju nemškega Schulvereina v Tridentu, na čisto italijanskih tleh. Naši Italijani prelivajo grenke solze zaradi nevarnosti, ki grozi njihovim krajem od nemške strani ter pozivljajo svojce, da pošteno pomagajo Legi Nazionale, ki ne more odbijati navalov Schulvereina. — In res dela to društvo čudeže. PoSfjalo je po vsem Tridentu male, drobne nemške kolonije, v katerih so družbine šole prave nemške trdnjave. Pet tisoč razkropljenih Nemcev zna delati skrbi 35.000 Italijanom! To je žalostno dejstvo, nasproti kateremu ne moremo ostajati ravnodušoi ni mi Slovenci in Hrvatje. Zakaj na vsak način Nemci napredujejo od ene ali druge strani, ali vedno proti našemu morju in našini krajem. Italijani pa ne morejo nikakor prpprečiti te nemške poplave. Zakaj? Ker so sami krivični in pravi zločinci nasproti nam, svojim sosedom, Hrvatom in Slovencem, katere tlačijo in raznarodujejo mnogo brezobzirneje, nego delajo to Nemei v Trideatu. Zaman je sklieevati se na etičnost narodne borbe za samoobrano, ko se v tem pogledu greši uprav tara, kjer bi S6 moralo dokazati, da se pravičnost iu etičnost te borbe pripoznava absolutno innasproti vsem! Italijanimučeniki v Tridentu ne morejo zadobiti simpati.j ni naših ni nikogar drugega, dokler so na isti način zločinci proti naši deci in našemu narodu. Lega bo mogla odbijati Schulverein tedaj, ko bo pravičneje zastavljala svoje raoči, ko ne bo razuarodovala nas, ki branimo svoje otroke! Izjava. Vodstvb družbe sv. Cirila in Metoda nam poroča: .Slovenski Gospodar" ^iše v svoji št. 58. z dne 19. grudna 1907 v notici na tretji strani, da so se šolske sestre na družbeni šoli na Muti morale umakniti z Mute, oziroma, da so same prostovoljno odpovedale zaradi raznih napadov radikalnega dijaštva in nebonetnega postopanja odbora d r u ž b i n e g a. Na to povsera neutemeljeno in za družbino vodstvo žal.jivo predbacivanje si dovoljujemo vsled vodstvenega sklepa z dne 27. grudna 1907 na podlagi aktO7 konšfatirati tale dejstva: Na Muti je iraela družba doslej enorazredno dekliško šolo, ki so jo oskrbovale častite šolske sestre iz Maribora. Kmalu po otvoritvi te šole so se pri vodstvu oglašali različni rodoljubi duhovniškega in posvetnega stanu z nasveti, naj se šola spremeni v mešano dvorazrednico, ker šola samo za deklice ne donaša zadostne koristi. Tako je n. pr. 6. g. kaplan Josip Somrek v Marenbergu v dopisu z dne 29. septembra 1900 stavil te tri nasvete: 1. da se šola razširi v dvorazrednico, 2. da se sprejmejo dečki, kar je glavna stvar pri obmenjeni šoli, in ker tudi kmetje in d^lavci to žele, 3. da se nastavi moška učiteljska moč. — Tudi odborniki obeh podružnic mariborskih so z dopisom z dne 15. marca 1907 prosili, naj izkuša družba preje kot mogoče ustanoviti tudi deško šolo na Muti, ter so naglašali, da je treba nastaviti za deško šolo poštenega, vernega, delavnega, vestnega in neomadeževanega učitelja. V 185. vodstveni seji je sedanji odbor sklenil na Muti otvoriti dvorazrednico za dečke in deklice. Na to so častite šolske sestre v Mariboru s pismom z due 15. septembra 1907, št. 121 pisale to-le: nPredstojništvo vpraša in prosi določnega odgovora, če namerava slavni odbor družbe s to novo ureditvijo mutske šole odpustiti šolske sestie, ali jih če š« nadalje porabiti za pouk in v kakem razmerju." — Na to jim je družba z dopisom z dne 25. septembra 1907, št. 1274 naznanila, da je družba res sklenila šolo na Muti razširiti v mesano dvorazrednico — in pristavila tole: BKer pa je v svrho izvršitve tega sklepa treba zadostiti mnogim predpogojem in ker odbor po svojetn tehniškem izvedencu šele študira vprašanje, se li bo dvorazrednica dala spraviti v naše poslopje, Vam danes ne moremo dati nobenega določenega odgovora. Zato Vas prosimo kratkega potrpljenja z zagotovilom, da Varn pravočasno pišerao, ko bode mogoče storiti kak definitiven sklep." Na vodstveno prošnjo si je preteklo jesen g. nadinženir Jul. Hilbert kot tehniški strokovnjak ogledal graščino in vsa druga gospodarska poslopja, ter pozneje vodstvu izroeil utemeljene nasvete o prezidavah in popravab bodisi sploh, bodisi zaradi pridobitve druge šolske sobe. V seji dne 6. novembra 1906 je vodstvo predlogom g. nadinženirja Hilberta pritrdilo in z dopisoitt z dne 7. novembra 1907 se je častitim šolskim sestram na Muti naznanilo, katere poprave in prezidave se morajo izvršiti na družbinem poslopju, ter da bode ta popravila in prenaredbe nadzoroval član družbinega odbora gospod P a h e r n i k. Na ta dopis so častite šolske sestre v Mariboru z dopisom z dne 9. novembra št. 147 odgovorile to-le: .Ker vodstvo šolskih sester v Mariboru ni dobilo na prošnjo glede mutske šole nobenega določnega odgovora, pač pa zagotovilo, da se osnuje na Muti v kratkem dvorazredna mešana šola, sklepa, da namerava družbino vodstvo glede učiteljskega osobja uvesti stanje, vsled katerega bi ne bilo več mogoče šolskim sestrara poučevati na tamoŠDJi šoli. Eaditega se usoja vodstvo šolskih seeter v Mariboru družbi sklicujoč se na pogodbo, odpovedati oskrbovanje šolskega pouka na Muti in javiti, da šolske sestre ostanejo le pod pogoji, ki so jim zajamčeni v pogodbi z dne 8. grudna 1896 št. 3702, oziroma z dne 17. julija 1903, št. 2323, torej samostojno, kakor do sedaj na Muti do 30. septembra 1908." V tem dopisu šolske sestre ugovarjajo nekaterim popravilom, češ, da so za časa Djibovega bivanja na Muti nemogoča iu da bi jib taka popravila in prenaredbe motile v njih posesti. — Ugovorom radi prenaredb v poslopju je vodstvo z dopisom 11. novembra 1907 v toliko ustreglo, da je naročilo edinole priredbo druge šolske sobe, priredbo prostorov za pisarno in učila se pa odloži do časa izselitve šolskih sester. Dopis o odpovedi je vodstvo na podlagi vodstvenega sklepa rešilo z dopisom z dne 2. grudna 1907, št. 1759: nCastitim šolskim sestram v Mariboru. — Na cenjeni dopis z dne 9. novembra 1907, štev. 147, se častitim šolskim sestram naznanja, da je vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v seji dne 25. noverabra 1907 odpoved oskrbovanja šolskega pouka na Muti in naznanilo, da se velečastite šolske sestre iz Mute izselijo dne 30. septembra 1908 vzelo obžaluje na znanje. Pri tem se je konštatovalo, da vodstvo družbe sv. Oirila in Metoda pri svojih dosedanjih ukrepih v zadevi družbine šole na Muti ni storilo ničesar, kar bi moglo dati kak utemeljen povod za napade, ki so se vršili po javnih listib na družbino vodstvo, in kar bi onemogočilo daljše sodelovanje častitih šolskih sester na Muti. Dalje je vodstvo v isti seji sklenilo, če bode le mogoče pričetkom prihodnjega šolskega leta, t. j. o Veliki noči 1908 na Muti otvoriti prvi razred mešane ljudske dvorazrednice. Poleg tega razreda še ostane drugi razred dekliške šole, v katerega pridejo deklice, ki pohajajo sedaj v prvi razred dekliške šole. Za pouk na mešanem prran razredu se nastavi posvetna učiteljska moč, glede pouka v drugem razredu pa se naprosijo častite šolske sestre, da istega oskrbujejo pod dosedanjirai pogoji do 1. septembra 1908, t, j. do časa svoje izselitve. — Castite šolske sestre vl.judno prosimo, da sprejem tega dopisa družbi potrdijo ter obenem naznanijo je-li hočejo pouk v drugem dekliškem razredu oskrbovati do 1. septembra 1908." Oastite šolske sestre so na ta odlok z dopisom z dne 17. grudna 1907, št. 162 javile: _da ni mogoče, dasi bi (predstojništvo) rado ustreglo želji slavne družbe, oskrbovati pouka v drugem dekliškem razredu do 1. septembra 1908 zajedno z moško učiteljsko močjo. ker se to ne strinja s pravili redovništva." To so fakta, na podlagi teh fakt blagovoli slavno občin^tvo soditi, je li vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v tej stvari postopalo res — nehonetno.