Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	
Let. 4. Št. 159.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, APRIL 24TH, 1948.	Price 5c.		Vol. 4. No. 159.
PRIDRUŽIMO SE VSEPOVSOD ZAHTEVAM NARODOV JUGOSLAVIJE
AMERIKANCI VZDRŽUJEJO JUG. KRALJEVSKO
VOJSKO
Moskva — "Pravda" glasilo Ko- goslaviji in republiki Poljski ? Gotovo je, da ni potrebno, tembolj če vemo, da so reakcionarni viri širili lažne vesti, kako na povelje izdajalca Draže Mihajloviča čaka nad 200 tisoč dobro oborožena armada. Reakcionarji so seveda mislili na armado, ki je vzdrževana z strani ameriške okupacijske oblasti v Bavariji. Toda tako ne ti "silni" fašistični drobci kakor ne vsa črna reakcija ne bodo uspeli z svojimi načrti. Kakor se je razpršila nazifašistična "nepremagljivost" ob steno resničnih ljudskih armad, se bodo razpršili tudi še poslednji drobci fašistične sneti. '
mumstične Partije Sovjetske zveze poroča, da se v Bavariji nahaja od 10 do 12 tisoč "jugoslovanske kraljeve vojaške", katero pa moralno in finančno podpira ameriška okupacijska oblast.
"Ta kraljevska vojska — pravi "Pravda" — je oblečena v ameriško uniformo z starimi jugoslovanskimi čepicami z znakom — kokardo. Oficirji te vojske sta general Radovan Popovič in general Pera Živkovič. Svrha održava-nja te vojske, pravi "Pravda" je "strmoglaviti Titov režim in vzpostaviti staro jugoslovansko mor-narhijo".
Medtem "Krasnoji Flot" glasilo sovjetske mornarice pravi naslednje: "Reakcionarji zbirajo zunaj Poljske svoje sile za borbo proti zakoniti poljski vladi. Delovanje Andersove fašistične vojske v Italiji in poljskih odredov na ozemlju Nemčije, ki so ga zasedli zavezniki, izziva globoko nezadovoljstvo napredne javnosti v demokratičnih državah. Vendar pa so poljski fašisti deležni zaščite reakcionarnih britanskih krogov".
"News Cronicle" poroča, da je Anders ustanovil poseben propagandni center, ki je podprt z denarnimi sredstvi, ki ga je britanska vojaška komanda določila za vzdrževanje poljskih enot. Delovanje teh fašističnih organizacij je olajšano z dejstvom, da britanska vlada mesečno plača dva milijona funtov šterlingov za vzdrževanje Andersove armade.
Ali je torej potrebno še večjega dokaza odkod in zakaj toliko strupene propagande proti FLR. Ju-
Po vsej Julijski Krajini, Istri in Trstu se vršijo manifestacije za priključitev k Jugoslaviji
Trst — Dopisnik Tanjuga poroča: "Včeraj (to je 25 marca) popoldne so skupine fašističnih elementov skušale pod okriljem civilne in vojaške policije na več krajih izzvati antifašistično ljudstvo Trsta. Ta skupina je prišla tudi pred Dom pristaniščnih delavcev, kjer je sedež Komunistične partije Julijske krajine, katero je ščitila vojaška in civilna policija. Dom so zastražili v veži pristaniščni delavci. Izzivači so pričeli metati v vhodna vrata kamenje in druge trše predmete. Medtem so vdrli v stavbo štirje
NE MORE BITI DVOMA 0 IZDAJSTVU MIHAJLOVIČA
vojaški in civilni policisti in so začeli v veži pretepati delavce, ki so stražili dom.
Medtem, ko so italijanski šovinisti pod varstvom policije izzivali po mestu, se je več tisoč tržaških antifašistov zbralo pred hotelom "Grande", z jugoslovanskimi zastavami, da pozdravijo med-zavezniško komisijo. Vzklikali so Jugoslaviji in maršalu Titu ter zahtevali priključitev Trsta k Jugoslaviji. Ko je prispela komisija
ODGOVOR PREMIERU DREW
Toronto — Dopisnik John Gro-vers v koloni dopisnikov "Toronto Star" odgovarja provincijalne-mu premieru George Drew. Pro-vincijalni premier je kot znano pred nedavnim priporočal sankcije zoper Sovjetsko Unijo tako dolgo dokler ne bo zavzela "stališča'' v mednarodnih ozirih, ki ga določa Atlanska karta.
Omenjeni dopisnik postavlja v-prašanja: "Zakaj ne bi ljudstvo v Ontario postavilo sankcije zoper premiera? Ali se ne spominjamo njegovega programa 22. točk, ki ga je tako naglašal za časa volitev, dasi pa ni izpolnil niti ene same točke kljub temu, da je predsednik provincijalne vlade čez eno leto. Potrebno je podvzeti sankcije zoper premiera in ga prisiliti, da izpolni obljube.
Koliko obljub je že obljubil, je težko našteti. Toda ob vsaki priliki njegov govor je vedno posvečen velebizneški asosiaciji. On namenoma dela proti dobrih odnošajev med Kanado in Sovjetsko Unijo, med tem ko je dosti zelo slabih stvari v Kanadi, da se jih odpravi in izboljša socialni in ekonomski položaj ljudstva v splošnem. Toda premier si ne prizadeva v nobenem pogledu, da bi se te stvari zbolj-šalo in zlasti v kolikor se tiče zaposlenosti in pa stanovanjskega problema za povrnjene vojake.
Napovejmo vojno proti brezposelnosti, proti nesigurnosti in proti pomanjkanju stanovanj — ne pa proti Sovjetski Uniji", zaključuje omenjeni dopisnik.
Toronto, 20 aprila — Major Williams Jones, stanujoč v New Toronto, kateri se je zgodaj v letu 1942 spustil s padobranom na po partizanih osvobojeno ozemlje v Jugoslaviji, je podal značilno izjavo glede izdajstva Draže Mihajloviča :
"Nobenega dvoma ne more biti o izdajstvu Draže Mihajloviča", je izjavil Major Jones. Mihajlo-vič, ki se nahaja v rokah ljudske oblasti v Jugoslaviji, je sodeloval z Nemci in Italijani od samega začetka invazije. Četniki so vedno in povsod bili sovražniki o-svobodilnega pokreta. Oni so skušali zadušiti odpor osvobodilnega pokreta in so pomagali Nemcem na vseh važnejših področjih vojnih operacij v Jugoslaviji.
Major Jones je odločno zavrnil zamišljeno propagando, da je maršal Tito diktator. Maršal Tito, pravi Jones, ne more ničesar napraviti brez dovoljenja vlade. On je vztrajen ljubitelj principov svobode in demokracije.
Nekateri zunanji krogi so za časa osvobodilne borbe pripisovali partizanske zmage izdajalcem in onim silam, katere niso nikdar
sodelovale v teh borbah. Tako je tudi glede vprašanje Trsta in slovenskega Primorja. Zunanji krogi skušajo podati utis, da se gre za zadevo Italije. Znano pa je dejstvo, da je to ozemlje Slovensko in kot tako tudi pripada svoji telesni matici. Toda podaja se na enak način napačen utis glede o-svoboditve Trsta. Trst so osvobodilni Partizani, pravi major Jones. Partizani so imeli že več kot tri četrtine mesta v svojih rokah, ko so prispeli Novo Zelanderji.
ŠTEVILO BREZPOSELNIH SE VEČA
Ottawa — Statistični urad naznanja, da je bilo v mesecu februarju nič manj kot 213.000 brezposelnih delavcev v Kanadi, število brezposelnih se pa še vedno veča. Posebno to število se veča sedaj ob povrnitvi vojakov iz Evrope.
Skupno število zaposlenih delavcev in delavk (moških in ženskih) znaša 332.000. Skupno število zaposlenih in brezposlenih delavcev in delavk v mesecu februarju je znašalo 4,525.000.
Gorica manifestira za Jugoslavijo
Trst — V Gorici so manifestirali slovenski dijaki srednjih šol. Po glavnih ulicah mesta se je razvil sprevod mladine skupaj s profesorji. Peli so slovenske narodne in partizanske pesmi. Za njimi je prikorakal iz južnega dela mesta noz sprevod antifašistov z gQ,dbo na čelu. Sprevod za sprevodom se je vrstil proti trgu Travniku, kjer so zbrani antifašisti neprestano vzklikali Jugoslaviji in maršalu Titu.
Sprevode antifašističnih manife-stantov so na raznih mestih izzivali fašistični elementi. S pločnika na Corsu so izzivali s fašističnim pozdravom in pljuvali na mimoidoče manifestante. Na mnogih mestih so se zaganjali v sprevod in hoteli trgati zastave z rdečo zvezdo.
Vendar taki posamezni izpadi niso motili manifestantov in so sprevodi prenehali šele pozno v noči. Skoro vsake pol ure so združeni garibaldinci in slovenski partizani strumno korakali po ulicah. Sledile so jim žene, mladina in vse antifašistično prebivalstvo Gorice. Manifestanti so si izbrali novo mesto, se razvili v sprevod z godbo na čelu in nadaljevali manifestacije z nenehnimi vzklik? : "Jugoslavija — Hočemo Jugoslavijo!"
se je iz tisoč grl slišal en sam klic: "Hočemo Jugoslavijo!"
Po pozdravu medzavezniški komisiji se je množica antifašistov strnila v sprevod in pozno v noč manifestirala po ulicah Trsta.
Ogromne množice ljudstva v Polju in drugih okupiranih mestih so enako demonstrirala pred medzavezniško komisijo ter zahtevale priključitev k Jugoslaviji. Vsa drzna in provokacijska izzivanja profašističnih in fašističnih elementov niso mogla zastrašiti ljudstva, da bi ob tej priliki ne izrazilo svoja čustva, svoje želje in svoje opravičene zahteve po priključitvi okupiranega ozemlja k Jugoslaviji.
Poplavimo s zahtevami tudi iz daljne tujine sedaj v teku zasedanje Sveta vnanjih ministrov v Parizu, da se upošteva opravičene zahteve narodov Jugoslavije.
PROČ Z FAŠISTIČNIM REŽIMOM FRANKA V ŠPANIJI
Amerika priznala FLR. Jugoslavija
Washington — Uradno je na-znajeno iz Washingtona, da so Združene države Amerike priznale Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo. To naznanilo je podal državni tajnik, Byrnes pretekli četrtek v Washingtonu. Med tem znano je, da so Združena države imele diplomatične odnošaje in svojega poslanika v Beogradu predno je podano zgornje uradno naznanilo.
To priznanje je sledilo po daljši debati in se smatra, da se bodo z tem vzpostavili kmalu tudi trgovski odnošaji med obema državama, Jugoslavija potrebuje daljše kredite in velike količine zaloge v živilih, obleki, obutvi in drugih produktih zlasti industrijskih. To priznanje se tolmači z strani posameznih politikov tudi kot znak olajšanja glede ureditve drugih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo ter Balkanu.
New York — Dr. Oskar Lang, poljski ambasador v Združenih državah in član Varnostnega Sveta Zedinjenih Narodov, je zadnji teden Svetu mednarodne varnosti predložil obširno obtožnico proti fašističnemu režimu v Španiji. Obtožnica urgira Zedinjene Narode, da takoj prekinejo diplomatične odnošaje in omogočijo španskemu narodu vzpostaviti demokratično ljudsko vlado.
Obtožnica vsebuje dokaz, kako se v Španiji nahaja veliko število nazi-fašističnih giljotincev med temi tudi gotovi znanstveniki, ki delajo z polno paro pri izdelovanju atomske bombe in druge vojne poizkuse v španskih tovarnah Citira tudi posamezna mesta in posamezne operativne cone v slučaju vojne, kjer nazifašistični vojni kriminalci vživajo popolno svobodo irt zavetje z strani fašističnega režima v prikazni generala Franka, kateri je postavljen na oblast z pomočjo Hitlerjevih in Musolinijevih bajonetov. To dejstvo, pravi dr. Lang, predstavlja ničesar drugega kakor očividno nevarnost za sigurnost in mir v svetu, katero pa ne trpi omahovanja in odlašanja. Vsled tega mi moja vlada narekuje, da Svetu mednarodne varnosti predočim nevarnost, ki jo predstavlja fašistični režim v Španiji, ter urgiram na Zedinjene Narode, da prekinejo svoje odnošaje z po fašističnih bajonetih postavljenem režimom v Španiji. Ne ponavljajmo napako apizarskega stališča, kakor je bilo podvzeto pred vojno napram Hitlerju in Musoliniju, katerega rezultat je več kot očiten, je poudaril dr. Lang. "Ali moramo zopet čakati dokler se oglasijo topovi, dokler ne bodo padale bombe, dokler ne bodo zopet tisoči ljudskih in materijalnih žrtev tukaj pred nami očitno dejstvo, da bi se prepričali? Urgiram na Vas častna gospoda, da ne omahujete in ne sumite v nevarnost, ki jo za ves ostali svet predstavlja fašistični režim v Španiji", je dejal
O nalogah nove Jugoslavije
dr. Lang.
Na podlagi obtožnice, da se pod-vzame odločno stališče proti po Hitlerju in Musoliniju vzpostavljenem fašističnem režimu v Španiji, je govoril predstavnik Sovjetske Unije, Andrej Gromykov. V svojem govoru je označil razloge, ki jasno kažejo, da je treba odstraniti fašistični režim, ki sta ga Hitler in Musolini z pomočjo španskih fašistov in reakcije vzpostavila. Cena njegove vzpostavitve je znana nam vsem skupaj, je dejal Gromykov. To je cena apizarskega stališča na potokih ljudske krvi in kupih ljudskih žrtev. Sramoto takega stališča je treba čim prej oprati.
Medtem značilno je to, da dokler so delegati Sovjetske Unije, Poljske, Avstrije in Meksike zagovarjali stališče poljske vlade proti fašističnemu režimu v Španiji, delegacija Amerike in zlasti Anglije, se obostavlja. Posebno se delegacija Anglije sklicuje na razne formalnosti, ki pa nimajo stvarne podlage. Jasno je že iz tega, kakor je bilo jasno v letu 1938 za časa Minhena, kdo stvarno zagovarja interese varnosti in miru in kdo po skrivnih potih skuša podaljšati življenje ostankom fašizma v Španiji in z tem spraviti v novo nevarnost svet pred vojnimi konflikti.
Velik uspeh delegacije RKJ
Iz vseh strani prihajajo poročila o velikem uspehu shodov delegacije Rdečega Križa Jugoslavije.
Dopise in ostala poročila priobčimo v prihodnjih izvodih Edinosti. Toda tudi že sedaj je mogoče zabeležiti moralni in mate-rijalni uspeh. Zbranih je v kolikor je znano nad 20 tisoč doiar-
POROČILO PODPREDSEDNIKA EDVARDA KARDELJA NA SKUPNI SEJI OBEH ZBORNIC LJUDSKE SKUPŠČINE F. L. R. J.
SAM CARR ODSTRANJEN
Toronto — Nacionalna ekzeku-tiva Delavske Progresivne Stranke naznanja, da je dosegla popolno soglasje za odstranitev Sem Carra, kateri se ni odzval svoji dolžnosti kot nacionalni organizator ob določenem času. Carr se je zaradi zdravja nahajal na odmoru, katerega mu je priporočal zdravnik. Toda po preteku termina za odmor se ni zglasil na svojo dolžnost kakor je bilo prej določeno.

Beograd, 22. marca. Popoldne je bila druga skupna seja Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ pod predsedstvom predsednika Sveta narodov Josipa Vidmarja. Ko je sekretar Ljubčo Arsov prečital zapisnik prve skupne seje izrednega zasedanja obeh zbornic Ljudske skupščine, so prešli na dnevni red in besedo je dobil namestnik predsednika vlade, podpredsednik vlade Edvard Kardelj, ki je podal naslednje poročilo:
"Tovariši poslanci!
Proračun, ki je predložen skupščini v odobritev, je vsekakor eden izmed najvažnejših dogodkov v izgradnji nove Jugoslavije. Njegovo važnost in pomen določa že samo dejstvo, da je prvi letni proračun naše federativne republike.
Razumljivo je, da ta proračun ni niti po svojem obsegu, niti po svoji strukturi tak, da bi bili lahko povsem zadovoljni z njim. Brez dvoma nosi proračun na sebi še pečat nedograjenosti. številne stvari niso v njem še niti načelno razčiščene — zlasti v njegovi strukturi. Glejte, to je odraz naše žive stvarnosti, ki si še ni našla na vseh linijah svojih ustaljenih oblik. Teoretiki bodo vsekakor lahko našli povoda za teoretično kritiko, v kolikor proračun še vedno ni pravilen odsev strukture naše državne oblasti. Praktiki bodo morda ugovarjali, da razmerje porazdelitve izdatkov na posamezne panoge državnega življenja
ne zadovoljuje v celoti in da bo večkrat tudi kljub največji šted-nji težko ostati v okviru proračuna.
Vse to bi bilo lahko točno, toda že samo dejstvo, da nam je v naši deželi, — ki jo je razrušil in opustošil okupator, ki je preživela tako velike spremembe v državni in družbeni ureditvi ter v novih odnosih med našimi narodi — uspelo da že 10 mesecev po izgonu okupatorja sprejemamo splošni letni državi proračun, že samo to je ena izmed naših največjih zmag.
Razumljivo, da ta uspeh ni slučajen. Prav tako je razumljivo, da ta uspeh ni samo posledica vztrajnega dela našeg zveznega mi-nisterstva za finance ali republiških ministrstev za finance, čeprav je brez dvoma res, da je tudi njihovo vztrajno delo v veliki meri pripomoglo k takemu rezultatu. Toda to, kar je po mojem glavno, je dejstvo, da je naši deželi z izrednimi napori in požrtvovalnostjo vsega ljudstva v izredno kratkem času uspelo, da je v glavnem izšla iz organizacijskega kaosa, ki nam ga je zapustil okupator in da nam je uspelo v glavnem spraviti v tek in sistem delo naše državne uprave, delo vse naše ljudske oblasti, še daleč ne trdim, da smo lahko povsem zadovoljni s tem, kar je bilo doseženega, ali da ne obstojajo več veliki nedostatki in nepravilnosti v organizaciji in sistemu dela naše državne uprave, vendar mora v-
sakdo priznati, da so postavljeni solidni temelji, ki nam sedaj omogočajo, da se poprimemo veliko važnejših poslov.
Ako pogledamo nazaj na pot, ki smo jo v preteklosti prešli, potem bo pomen tega proračuna in rezultatov naše državne izgradnje v splošnem še očitnejši. Za nas sta bili v pričetku brez dvoma najvažnejši dve nalogi:
Zgraditi soliden aparat državne uprave, ki bo lahko prevzel nalogo za obnovo naše dežele na temelju načel, na katerih je zasnovana naša ljudska oblast. — in določiti splošno linijo gospodarske obnove in izgradnje ter izvršiti one nujno potrebne naloge, ki nam bodo omogočile prehod k načrtni gospodarski obnovi in izgradnji dežele.
Tako pri prvem, kakor pri drugem smo imeli po izgonu okupatorja iz naše dežele pred seboj razvaline. Kar se tiče državnega aparata, je treba zlasti poudariti, da smo morali stari upravni aparat razrušiti ne samo zaradi njegove osebne sestave, ki je nosil pečat nesrečne preteklosti Jugoslavije vseh mogočih protiljud-skih in terorističnih režimov, ne samo zaradi tega, ker je služil o-kupatorju, ampak tudi zaradi tega, ker je po vsej svoji strukturi in po svojem duhu tuj in nasproten načelom, na katerih temelji resnična demokratična ljudska oblast. Aparat, ki je bil grajen kot orodje izkoriščanja in zatiranja, ne more služiti državi, ki je instrument oblasti večine ljudstva, to je njegovih delovnih množic, teh včeraj zatiranih in izkoriščanih razredov in družbenih slojev.
Vsekakor smo izvzeli poštene
urednike, posameznike, ki lahko pošteno in zvesto služijo svojemu ljudstvu. Tukaj ne gre za sistem.
Pri izgradnji novega državnega aparata smo imeli že tak trden temelj, kakor so narodno osvobodilni odbori in tako solidno osnovo, kakor je bil upravni aparat, ki so ga ustvarili narodno osvobodilni odbori med vojno na osvobojenem ozemlju. Toda pozabiti ne smemo, da je osvobojeno ozemlje običajno obsegalo gospodarsko najbolj zaostale predele naše dežele in da je bil zaradi tega upravni aparat na teh ozemljin ne samo majhen, temveč so mu primanjkovale izkušnje iz najvažnejših panog državne izgradnje. Jasno je, da se je v prvih dneh moralo pokazati, da naš improvizirani upravni aparat ni v polni meri dorasel vodstvu tako zamotanega stroja, kakor je država, ki je poleg vsega drugega še preživljala globoke notranje v izpre-membe v svoji politični in socialni struturi.
Zaradi tega je bilo v začetku kolebanja, zaostajanja za potrebami in stalnega ponavljanja napak. Naši vodilni kadri v posameznih panogah državne izgradnje so bili premalo teoretično pripravljeni in premalo so se učili na preteklih izkušnjah, da bi lahko v izredno težkih objektivnih pogojih vedno v polni meri odgovarjali nalogam, toda tudi same objektivne težave je bilo dejansko večkrat nemogoče obvladati s sredstvi, s katerimi je razpolagala naša dežela.
Ta proces naravno tudi še danes ni povsem zaključen, vendar je ta proračun priča in prepričljiva potrditev, da smo v glavnem
to krizo premagali. .
V glavnem imamo danes izgrajen aparat ljudske oblasti od naših najnižjih organov krajevnih ljudskih odborov pa do najvišjih organov ljudske oblasti.
Začasna narodna skupščina v avgustu 1945. leta ni samo priznala in utrdila pridobitev narodno osvobodilne borbe, ampak je tudi sprejela vrsto zakonov, ki so nadalje razvijali naš državni aparat, kakor je n. pr. zakon o ureditvi sodišč, zakon o javnem tožilstvu, kakor tudi vrsta političnih zakonov, ki so izvedli prehod iz vojnega stanja ter pripravili sklicanje Ustavodajne skupščine. Istočasno je zvezna vlada izgraja-la svoja ministarstva in pričela na temelju pravilne razdelitve pristojnosti urejati razmerje zveznih in republiških pristojnosti. S pomočjo navodil in konferenc ter neposredne pomoči so vlada in njena ministrstva pripomogla pri izgradnji upravnega aparata ljudskih odborov.
Ta v veliki meri izgrajen in povezan državni aparat je bil v stanju, da organizira in izvede volitve v Ustavodajno skupščino in da pripravi solidno osnovo za sprejetje Ustave.
Ustavo je tako izgrajen državni aparat uzakonil in stabiliziral, pri čemer je vključil vanjo pod-rejenejša nova razmerja ter precizno formuliral medsebojna razmerja posameznih organov države oblasti in uprave. Ustava ni dala samo pristojnosti, organizacijskega ustroja in osnovnih nalog v-sem organom državne oblasti, državne uprave, sodstva in javnega tožilstva, ampak je dala tudi pre-(Nadaljevanje na 4 str.)
jev za pomoč podhranjenim otrokom. Samo v Vancouverju je zbranih v to svrho 4.700 dolarjev, Toronto 2.300, Port Artur 2.600, Sudbury 2.000, Kirkland Lake 1.000, Windsor 1.200, Thorold-Nia-gra Falls 1.000, Larder Lake 600 dolarjev.
Izseljenci iz Jugoslavije so tudi ob tej priliki pokazali veliko ljubezen napram svoji stari domovini.
Zahteve jeklarskih delavcev pred vlado
Ottawa — Predstavniki United Steel Workers unije (CIO) so predhodno imeli posvetovanja z 97 članov parlamenta, kateri so se izjavili v prid njihovih zahtev o minimalni plači delavcev, $33.60 na teden. Od 104 člana federalne zbornice z katerimi so imeli posvetovanja, 97 njih se je izreklo v prid tej zahtevi.
Predstavniki omenjene unije so preložili federalni vladi memorandum o minimalni plači jeklarskih delavcev. Predvidena je minimalna plača kakor omenjeno $33.60 na teden ter skrajšanje delovnih ur od 48 na 40 delovnih ur na teden.
ODGOVOR LA GUARDIJA
Glavni ravnatelj UNRRE, La Guardia, je odgovoril brzojavno Svetu Kanadskih Južnih Slovanov, kjer je zagotovil, da bo podvzel vse, da Jugoslavija dobi potrebno pomoč z strani UNRRE.
Brzojavka se glasi:
"Thank you for your message of 10 April and for the good wishes of your Council.
"I can assure you that I will do everything in my power to esure that Yugoslavia receives an equitable share of the supplies made available to the Administration. Our main difficulty now is to obtain enough to meet even the minimum requirements".
J J
EDINOST
5)
i	Published weekly at
t
\	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoitevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Naj živi Prvi Maj!
Organizirano delavstvo že od nekdaj slavi prvi maj, kot praznik mednarodne delavske solidarnosti po celem svetu. Letošnji prvi maj se bo torej praznoval v povojni dobi v duhu zgraditve trajnega in pravičnega miru. Ta naloga je danes tembolj večjega pomena, ko črne in temne sile skušajo sedaj po skončani vojni z različnimi makinacija-mi, razdomo in zoper narodno ter mednarodno edinstvo škodljivo propagando povrniti svet v nova razočaranja in vojne konflikte.
Posamezni reakcionarni krogi odkrito urgirajo na vojno proti Sovjetski Uniji. Priporočajo gotove ekonomske sankcije in pripravljajo raznovrstne ovire kot proti sporazumu med Sovjetsko Unijo in Iranom. Nikakor jim ne gre v tek, da bi Sovjetska Unija, kateri gredo zasluge na prvem mestu za rešitev sveta pcred fašističnim suženjstvom dosegla z sosednjimi državami sicer tisto varnost za trajen in pravičen mir po katerem hrepene vsi svobodoljubni in demokratični narodi v svetu.
Vse skozi za dobo strašne in krvave vojne, posamezni reakcionarni in protiljudski elementi se niso oglašali sicer v takem tonu besed, kakor se oglašajo danes proti ljudskega progresa in napredka. Računali so„ da jim bo vse to mogoče doseči sedaj po skončani vojni potom drzne in zlobne propagande. Jasno je, da se jim ne gre za interese delavcev in naroda kot celote, ampak za politično in ekonomsko blokado proti napredku in demokraciji.
Vsled tega letošnji prvi maj. kot praznik mednarodnega delavstva, je temvečjega pomena za okrepitev delavskega in narodnega edinstva v cilju zgraditve trajnega in pravičnega miru. Ta ogromna naloga, katera stoji prav pred organiziranimi delavci, da združijo še bolj močno in odločno svoje edinstvene sile, je istočasno naloga vseh. svobodoljubnih in demokratičnih sil. Velike izkušnje o narodnem edinstvu še enkrat poveličujejo ta zfelo značilen ideal, ki je rojen v potokih ljudske krvi skozi zadnjo vojno, da je narodno edinstvo tista odporna in zmagovita sila, ki je v stanju v resnici zagotoviti tudi trajen in jjravičen mir.
Zato proslavimo prvi maj v znaku graditve narodnega edinstva za trajen in pravičen mir v svetu — za boljše socialne in ekonomske razmere.
Trinajst-letna Ljubi Gabršek
Trinajst let starji Ljubi Gabršek iz Sv. Vida, je napisala zahvalno pismo za dar, ki ga je prejela od UNRRE. V svoji otročji naivnosti na pomemben način opisuje težke bolečine, ki jih trpi vred z svojo materjo za izgubo lastnega očeta, ki so ga ubili domobranci tako-rekoč na dan zmage.
Ona se tako milo tolaži z usodo v kateri se nahaja in pravi, da ji je oče obljubil kupiti harmoniko po kateri je tako srčno hrepenela. "In sedaj jo nebom nikdar imela", se v svoji otročji naivnosti tolaži trinajst-let stara Ljubi Gabršek.
Njeno pismo, ki ga je napisala v zahvalo za dar najlepše izraša njene bolečine in njene želje. Toda ona ni sama. Tisoči in tisoči otrok v Jugoslaviji se enako nahajajo v težkem in napornem življenju. Tisoči so si enaki z Ljubico Gabršek. In zato njeno pismo,, je istočasno njihovo pismo. Glasi se:
Sv. Vid, dne 9-12-1945.
Cenjena firma!
Ker je bil naslov na dozi od Vaše firme, sem sklenila, da se pismeno prav lepo zahvalim za darilo, ki sem ga prejela od UNRRE. Torej še enkrat najlepša hvala.
Da me boste poznali, stara sem 13 let, pošljem Vam; opis moje nesreče in žalosti ob izgubi mojega atka, ki so mi ga na dan svobode ubili domači izdajalci — domobranci. To je bilo 8 maja tega leta. Nidkar ne bom pozabila kako surovo so mene in atka vlekli, atka ustrelili, mene pa zapodili, mamica pa je ušla Čez vodo in od takrat ima sedaj bolno nogo. Kako mi je hudo, vedno sva pela z a t kom partizanske pesmi, tudi harmoniko mi je obljubil, da mi jo prav zagotovo kupi, katero bi tako strašno rada imela. In sedaj nikdar jo nebom imela. Vse veselje so mi uničili. Z mamico sva ostala same brez zaslužka, brez atka in nikdar ne botm imela harmoniko, katera me tako veseli. Ah ta vojska! Ako to pismo pride v roke Vaše firme, prosim odgovor.
Najlepše pozdrave pošilja iz Jugoslavije.
Gabršek Ljubi.
Tako se torej glasi pismo Gabršek Ljubice. Naj nas njegova vsebina oziroma njene želje spremljajo pri nabiranju za pomoč otrokom v Jugoslaviji. Naj nam bo opomin na sejah in drugih sestankih k še bolj aktivnem delu za olajšanje bolečin in želja tako trinajst-letne Gabršek Ljubi, kakor tisočev in tisočev ostalih otrok v Jugoslaviji, ki potrebujejo naše pomoči.
Narodnostna Struktura Julijske Krajine
(Nadaljevanje) LJUDSKA ŠTETJA
Za proučevanje narodnostne strukture Julijske Krajine ni povsem zanesljivih stalističnih podatkov. Italija je na tem področju izvršila tri ljudska štetja (1921, 1931 in 1936), a so samo pri prvem ljudskem štetju upoštevali tudi jezik prebivalstva, in sicer ne materinski jezik, temveč po avstrijskem receptu "občevalni jezik" (Umgagnssprache). To ljudsko štetje je že izraz zelo težkih razmer, ki so tedaj vladale zlasti v Istri in Trstu. Kako verodostojno je bilo to ljudsko štetje, nam kažeta dva značilna primera, in sicer eden za Trst, druga. pa za Istro. Tako v Trstu ni bil štet noben Hrvat in noben Srb, čeprav je bilo v Trstu, zlasti v mornariških in trgovskih krogih mnogo Hrvatov, v tamkajšni srbsko pravoslavno cerkveni občini pa mnogo Srbov, ki so bili italijanski državljani. V Moščenicah v Istri, ki so bile po avstrijskem ljudskem štetju leta 1910 povsem hrvatske, so odkrili Italijani leta 1921 izmed 3600 prebivalcev le 13 Hrvatov in
tri Slovence, torej manj kakor 0.5%. Bolj zanesljivi podatki so za Goriško, kjer so tedaj vladale sorazmerno bolj normalne razmere in bi se mogli teh podatkov po-služiti za točnejše raziskovanja. To velja tudi za Beneško Slovenijo, kjer so po uradnem poročilu o ljudskem štetju posvečali temu vprašanju posebno pozornost. Nasprotno je pa vladala v Istri in pa v Trstu popolnoma samovolja in podatke citiranega ljudskega štetja je mogoče porabiti samo z velikimi popravki.
Ob naslednjih dveh ljudskih štetjih leta 1931 in 1936 niso več zapisovali materinskega in ne ob-čevalnega jezika, ker se je fašistična Italija držala načela, da v Italiji obstajata samo en narod in en jezik — italijanski.
Zaradi vsega tega smo prisiljeni, da se poslužimo ljudskega štetja pred prvo svetovno vojno, in sicer avstrijskega iz leta 1910. Toda tudi to ljudsko štetje ni bilo resnično. Njegova glavna napaka je v tem, da niso vzeli za merilo narodnosti ali pa narodnostne pripadnosti, ampak jezik, ki so se ga ljudje posluževali v pogo-
voru, torej "občevali jezik". Že ob ljudskem čtetju leta 1900 je Fr. v. Meinzigen dokazal v posebni razpravi, da nikakor ni nujno, da bi bil občevalni jezik istoveten z materinskih jezikom in da eden in isti človek lahko spremeni občevalni jezik s časom glede na razmere. Kot dokaz za njegove trditve bomo navedli kot primer po njem podatke za Trst. Leta 1910 so našteli v Trstu 178.000 prebivalcev, izmed katerih se jih je rodilo v Trstu, 106.505. Izmed drugih se je rodilo na Kranjskem 10.132 prebivalcev, in sicer ogromna Večina v krajih s skoraj povsem čistim slovenskim prebivalstvom (87%), ostali pa v občinah, ki so imele nadpolovično slovensko večino. Med njimi jih je navedlo slovenski občevalni jezik samo 2673, nemški občevalni jezik 1067, italijanski občevalni jezik pa 6.153. Zaradi popolne jasnosti omenjeno, da je bilo tedaj na v-sem Kranjskem našteto 259 oseb z italijanskim občevalnim jezikom. Podobna slika se nudi pri priseljencih s Štajerskega in Koroškega, kjer prav tako ne more biti govora o italijanskem jeziku.
Nekoliko svetlobe o inozemskih koncesijah v Iranu - in drzni antisovjetski propagandi
Moskva — (Tass) V članku posvečenem iranskemu vprašanju, časopis "Izvestija" obravnava v-prašanje inozemskih koncesij v Iranu.
Časopis ugotavlja, da je Sovjetska zveza s svojo pogodbo z dne 26 februarja 1921 odstopila pravice do kopanja rude, črpanja nafte, gradnje cest in drugih koncesij v Iranu, ki jih je dobila Rusija v preteklosti, z izredno važnim pogojem: "Iranska vlada se je namreč obvezala, da ne odda teh koncesij "niti kaki tretji državi niti njenim državljanom v u-pravo, kontrolo ali izkoriščanje". Ta pogoj je bil nujen zaradi interesov samoobrambe Sovjetske zveze in glede na to, da so ozemlja bivših ruskih koncesij v neposredni bližini Baku in pretrolej-skih področij sovjetske Turkmeni-je ter da so izredno važna glede obrambnega sistema ZSSR. — Življenska strateška pomebnost teh ozemelj je postala posebno očividna ob priliki intervencije britanskih sil proti Sovjetskemu Azerbejdžanu in Sovjetski Turk-meniji. Iranska vlada je zgornje obveznosti sprejela.
Toda v kratkem je postalo jasno, da si ne prizadeva, da bi jih izpolnila. Neposredno po podpisu pogodbe je iranska vlada dala bivše ruske koncesije inozemskim petrolejskim družbam s čimer je prizadejala škodo varnosti ZSSR.
Novembra 1921 je dobila koncesijo ameriška družba Standard Oil Company, decembra 1931. Ameriška družba Sinclair Company, januarja 1927 ameriška družba Delawere Company, leta 1939 holandska družba Algemel-ne Eixploraice Machapai itd. Septembra leta 1944 se je sovjetska vlada obrnila na iransko vlado s zahtevo, da da Sovjetski zvezi petrolejske koncesije v severnem Iranu. Ta pomemben in popolnoma naraven korak Sovjetske zveze je imel za cilj, da odstrani eno izmed najvažnejših zaprek za izboljšanje sovjetsko - iranskih od-nošajev in za vzpostavitev temelja za razširjenje gospodarskega sodelovanja med ZSSR in Iranom.
Kljub temu je sovjetski predlog, ki je bil namenjen v prilog interesov gospodarskega napredka Irana, naletel na nerazumljiv, uporen odgovor iranskih vladajočih krogov. Iranska vlada ni samo odklonila sovjetskega predloga, ampak je s posebnim zakonom pod grožnjo stroge kazni v Med-žilisu prepovedala kakršna koli pogajanja glede tega vprašanja.
Sovražna stališča iranskih vladajočih krogov in njihovi poizkusi, da bi nastopili s razlikovanjem na škodo ZSSR, se predvsem jasno vidi iz sledečih dejstev.
V Južnem Iranu je velika britanska koncesija, ki jo je iranska vlada odstopila anglo-iranski petrolejski družbi. Ozemlje te družbene koncesije znaša preko 250.000 m. Proizvodnja nafte te koncesije je v letu 1945, kot je bilo ugotovljeno v biltenu "Petro-lejskega Vestnika", dosegla 17 milijonov ton. Dejstvo, da je bila odklonjena pravica do koncesije Sovjetski zvezi v severnih krajih dežele, med tem ko je taka koncesija tudi v Južnem Iranu, ni v bistvu ničesar drugega, kakor ob-
ramba monopolističnega položaja britanske petrolejske koncesije v Iranu. Oni poslanci, ki so nastopili proti sovjetskim predlogom, so to delali v svojstvu navadnih zagovornikov anglo-iranske petrolejske družbe. Vendar pa celotno vprašanje ni samo v inozemskih koncesijah.
Medtem ko vsa dejstva pričajo, da je bila v zadnjih 20 letih politika iranskih vladajočih krogov sovražno razpoložena proti Sovjetski zvezi, vidimo, da so nemški fašisti mislili izkoristiti baš Iran za operacijsko izhodišče za napad na važno petrolejsko pokrajino Sovjetske zveze — Ba-ku. V tretjem članku o tem vprašanju "Izvestija" pravi naslednje:
"Fašistična Nemčija je izrabila svoje ekonomske stike z Iranom za to, da je pošiljala tjakaj številne agente kot "specialiste", "trgovske zastopnike", "svetovalce" in "predstavnike nemških trgovskih družb". Od začetka vojne je štela nemška kolonija v Iranu okoli 3000 oseb, od teh 1000 v Teheranu. Nemci so zavzemali vodilna mesta v večini državnih ustanov in vseh važnejših iranskih podjetjih. Namen takih agentov v očigled vojne, si lahko tolmačimo brez kakih težkoč, da je bil izkoristiti Iran za napad na važno petrolejsko pokrajino Sovjetske zveze — Baku.
Sovjetska Zveza se ni mogla odtegniti nevarnemu položaju, ki je nastal zaradi svobodne aktivnosti hitlerjevskih agentov v Iranu.
Dne 26 junija 1941 je sovjetska vlada sporočila bivšem iranskemu Šahu, da obstojajo resni znaki za državni prevrat, ki se pripravlja v Iranu.
Dne 19 julija je sovjetska vlada skupno z vlado Vel. Britanije ponovno zahtevala od iranske vlade, naj naredi konec podtalni delavnosti Nemcev z tem, da iz-žene iz Irana vse člane nemške kolonije.
Dne 16. avgusta istega leta sta
Sovjetska zveza in Anglija tretjič opozorili na potrebo nujnih u-krepov proti aktivnosti nemških agentov in njihov izgon iz Irana.
Iranska vlada se ni ozirala na ta opozorila in ni hotela izgnati hitlerjevskih agentov iz Irana ter s tem še bolj podžgala njihovo zločinsko delovanje. Zaradi tega stanja je bila Sovjetska zveza prisiljena poslužiti se člena 6. pogodbe iz leta 1921, ki ji daje pravico, da zaradi samoobrambe pošlje svoje čete na iransko ozemlje, če bi se pojavila nevarnost, da se Iran spremeni v izhodnišče za vojaške akcije proti Sovjetski zvezi.
Sovjetske čete so bile poslane tjakaj 25 avgusta 1541 leta, to je nekaj mesecev pred zaključkom sovjetsko v- angleške - iranske pogodbe o zavezništvu. Velika Britanija je prav tako poslala svoje čete v Iran in utemeljila njihovo bivanje na iranskem ozemlju pozneje s sklicevanjem na podpis omenjene trostranske pogodbe.
Po sklepu sovjetsko - angleške-iranske pogodbe so profašisti prešli k ilegalni borbi proti zaveznikom s tem, da so ustavljali podtalne nacionalne organizacije fašističnega značaja. V prvi polovici leta 1942 so se vse te pro-fašistične organizacije, ki so bile pod vodstvom nemških špijo-nov, združile v eno organizacijo imenovano "Melliume Iran" (Iranski nacionalisti), šele v drugi polovici 1943 leta se je posrečilo zaveznikom izslediti to fašistično organizacijo ter sprečiti njeno na-daljno delovanje vsaj do gotove meje.
Vsa ta dejstva jasno pričajo, da so v bistvu anti - sovjetske propagande ter drznih obtožb notranji profašistični elementi in monopolistične zunanje petrolejske držbe. Ogromni dobički, ki jih na račun iranskega naroda kupičijo zunanji monopolisti, so poglavitni vir za drzno anti-sovjetsko propagando.
Kljub temu je izmed Štajercev navedlo 331 slovenski, 1144 nem-navedena za vse prebivalstvo ita-ški in 748 italijanski občevalni jezik. To velja tudi za priseljence iz Dalmacije. Vsi ti priseljenci (3089) so prispeli iz krajev s skoraj izključno hrvatskim in srbskim prebivalstvom, toda ob priliki ljudskega štetja se jih je izjavilo samo 201, da uporabljajo hrvatski občevalni jezik, medtem ko jih je 2588 uporabljalo italijanski, 85 pa celo nemški jezik.
Povsem enake so bile razmere ob ljudskem štetju leta 1910. Izmed kranjskih priseljencev jih je 7462 navedlo slovenski in 22 hrvatski jezik, 807 nemški in 28-52 italijanski, izmed štajerskih priseljencev 1542 slovenski in 16 hrvatski, 1743 nemški in 682 italijanski; izmed koroških priseljencev pa 276 slovenski in 2 hrvatski, 1623 nemški in 481 italijanski občevalni jezik.
Razen tega je treba upoštevati, da so v mestih z italijansko občinsko upravo n. pr. v Trstu in Gorici in v istrskih mestih prebivalstvo popisovali italijanski uradniki, ki so imeli neposredni interes, da prikažejo etnično stanje takšno kakršno jim je najbolj prijalo. Skoraj za vsakega človeka, ki je znal italijanski, so kratkomalo u-gotovili, da je njegov občevalni jezik italijanski in na ta način je bil prištet med Italijane. Dovolj je bilo že, da je Hrvat odgovoril občinskemu uslužbencu italijanski, in že so ga zapisali kot človeka z italijanskim občevalnim jezikom. Tako so n. pr. v vasi Krmedo, v občini Bale pri Rovinju našteli 296 Italijanov in 6 Hrvatov, 10 let prej pa povsem nasprotno, t.j. 257 Hrvatov in 3 Italijane. V Novi vasi pri Poreču ugotovili 902 Italijana in 248 Hrvatov. Hrvatsko šolo v tej vasi pa je obiskovalo 180 hrvatskih otrok v starosti od 6. do 12. leta. V Materadi so ugotovili le 49 Hrvatov, čeprav je bilo v šoli 100 hrvatskih otrok. Zanimiv je primer z Nerezinami
na otoku Lošinju. Na podlagi citiranega ljudskega štetja je bila lijanščina kot občevalni jezik. Zaradi tega so oblasti odprle v Ne-rezinah italijansko šolo, toda ko je učitelj začel govoriti italijanski, ga ni razumel noben otrok, šolo so morali zapreti in čez nekaj let je bila odprta hrvatska šola.
Enako kažejo netočnost rezultati ljudskega štetja za Trst, kjer je bila občina izključno v italijanskih rokah. Skupaj z okolico so našteli 36.208 Slovencev in šele po protestu Slovencev proti temu očitnemu falzifikatu je bila izvršena revizija, a le na dveh področjih. S to delno revizijo se je število Slovencev povečalo za tisoč 910.
Čeprav nam torej ljudsko štetje iz leta 1910 ne more nuditi točne slike o narodnostnem razmerju, je dejansko edini vir, ki se ga lahko poslužimo za proučevanje.
Na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo in Italijo v Rapallu 12 novembra 1920, je Italija dobila od bivše Avstrije razen Zadra, Lastova in Pelagru-ža vso goriško oblast in Gradiš-ko, Trst, Istro brez otoka Krka in dela kastavske občine, od ozemlja Kranjske pa politični okraj Postojno, medtem ko je od logaškega političnega okraja pripadel Italiji nekoliko spremenjen sodni okraj Idrija. (Skupaj 892.332 hektarjev s 919.587 prebivalci po štetju iz leta 1910. Že prej (z mirovno pogodbo v Saint Germaina 10. septembra 1919) je bila priključena Italiji Kanalska dolina, ki je prej spadala pod Koroško, razširjena občina Bela peč, ki je bila v okraju Radovljica na Kranjskem (skupaj 36. ha z 8992 pre-ibvelci), končno je bila z rimsko pogodbo z dne 27 januarja 1924 priključena Italiji tudi Reka (1750 ha z 49.806 prebivalci.) Razen tega spada pod Italijo že od leta 1866, 15 občin videmske pokrajine z 55.000 ha in z okrog 50.000 prebivalci, ki po večini govorijo slovenski).
(Dalje prihodnjič)
Junaki dveh osvobodilnih vojn
Koroški Slovenci Primorcem
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je poslal Slovansko-italijanski anti-fašistični uniji v Trstu naslednje pismo:
"Koroški Slovenci smo že v dobi narodno osvobodilne borbe pozorno sledili razvoju osvobodilnega gibanja v Trstu in Slovenskem Primorju. Prav tako sledimo tudi danes naporom demokratičnih množic v Julijski Krajini in Trstu, ki kljub temnim spletkam nazadnjaških in fašistično imperialističnih sil glasno in odločno izjavljajo svojo neomajano voljo po dokončani osvoboditvi in priključitvi k materni zemlji Sloveniji in Jugoslaviji.
______Skupno z našim matičnim narodom smo prenašali napore in žrtve. Usoda zadnjih težkih let in naša skupna borba nas je še bolj skovala v nerazdružljivo celoto.
Ne sme biti nobene rapalske in nobene st. germainske pogodbe več. Ne priznavamo nobenega razkosanja Slovenije.
Prepričani smo da mednarodna
komisija za ugotavljanje mej ne bo mogla preslišati glasne in jasne govorice protifašističnega slovenskega, hrvatskega in italijanskega prebivalstva, ki hoče biti priključeno k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Ves slovenski narod, najbolj pa še Slovenska Primorska in Koroška sta morali stoletja prenašati nasilje oblastnih tujcev. S svojo odločno borbo pa je ves slovenski narod dovolj jasno in razločno povedal, da hoče biti končno združen in uživati svobodo v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Zavest, da vodimo pravično borbo, nas je krepila in nam dajala moči v najtežjih dneh. Za našo pravično stvar smo prinašali žrtve, jih prinašamo danes in smo jih pripravljeni prinašati tako dolgo, dokler ne bodo uresničene naše pravične zahteve in dokler ne bomo združeni v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije zaživeli srečnejše življenje".
Smrt fašizmu, svobodo narodu!"
Pod tem naslovom je napisan obširnejši članek, ki je bil priob-čen v "Ljudski. Pravici" z dne 24 marca. Članek je povečen razlagi o junaštvu junakov dveh osvobodilnih vojn, to je prostovoljcev, ki so se borili v španski osvobodilni vojni v vrstah španske republikanske vojske.
Namreč dne 18 marca t. 1. se je vršil v veliki dvorani Kolarče-vega vseučilišča v Bel gradu, kongres prostovoljcev, ki so se borili v Španiji, v vrstah španske republikanske vojske. Kongresu so poleg španskih dobrovoljcev iz Jugoslavije in delegacij prostovoljcev Poljske republike, Madžarske, Bolgarije, Čehoslovaške, Albanije, Rumunije in Avstrije prisostvovali zastopniki množičnih in drugih organizacij prebivalstva. Med drugimi je prisostvoval otvoritvi svečenega dela kongresa predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, podpredsedniki Moša Pijade, Josip Rus, Filip Kakuš, Dimitar Vlahov in Marko Vujačič, nato podpredsednika vlade FLRJ Edvard Kardelj in Jaša Prodanovič, ministri zvezne vlade dr. Nestorov, Todor Vuja-šinovič, Ante Vrkljan, Drago Ma-rušič, Sreten Žujevič, Bane Andrejev, Zajim Šarac, Aleksander Rankovič, Vasa čubrilovič, Stano-je šimič, Sava Kosanovič, Frane Frol, nato predsednik zveznega Sveta Vladimir Simič, generalni sekretar predsedstva vlade Mitar Bakič, šef jugoslovanskega general štaba generallajtnant Koča Popovič z generalitete in mnogo drugih.
V imenu španskih dobrovoljcev je pozdravil kongres generallajtnant Danilo Lekič. V svojem govoru je orisal junaško borbo španskega naroda in pozdravil sinove narodov Jugoslavije, ki so se borili v mednarodnih brigadah na strani španskega ljudstva. Več kot 600 grobov naših tovarišev pred Madridom in drugod govori o naši povezanosti s španskim ljudstvom in vendar danes, ko je vojna končana, ko sta uničena njegova gospodarja Hitler in Muso-lini, Franko še vedno živi in izvaja teror kljub strašnim zločinom, ki jih je izvrševal nad španskim ljudstvom. Španskemu ljudstvu je treba ustvariti možnost, da bo svobodno odločilo o svoji usodi. Potrebni so odločni koraki. Zahtevamo da se na zasedanju Varnostnega Sveta reši vprašanje Španije, ker to je vprašanje miru. Bolj kot kdaj koli so prepričljive besede tov. Stalina,
namenjene španskemu ljudstvu 1936 leta, ko je dejal: "Stvar Španije ni samo stvar španskega ljudstva, temveč vsega naprednega človeštva", je zaključil generallajtnant Danilo Lekič.
Po govoru generallajtnanta Danila Lekiča, je govoril podpredsednik Zvezne vlade Edvard Kardelj.
V svojem govoru Edvard Kardelj je na poseben način postavil na tehtnico historijski in točasni pomen borbe španskega ljudstva. Razkril je zlobno politiko impiri-alističnih sil, ki so že tedaj skušale napraviti popolno blokado ne samo Španije, temveč vseh progresivnih in demokratičnih gibanj v svetu, da bi se jim tako posrečilo zaokreniti kolo zgodovine navzdol in sicer v njihovo korist, a suženjstvo delovnega in svobodoljubnega ljudstva.
On je predočil tedanjo zelo mračno sliko razvoja v Evropi in v vsem svetu rekoč, ko bi ne bilo moči Sovjetske zveze, ki je leta 1941 in 1942 po nevidnih zmagah preusmerila razvoj borbe proti fašističnim napadalcem in s tem zagotovila zmago Združenim zaveznikom. Vojna se je končala in fašistični napadalec je poražen. Zmagal je protifašistični blok. Povsem naravno je, da vsak iskren demokrat pričakuje, da bo odstranjena z evropskega kontinenta takšna kulturna in politična sramota kot je Frankov režim v Španiji, ta neposredni plod nemško-italijanske fašistične agresije.
Med temi junaki dveh osvobodilnih vojn dobimo danes v stari domovini ducat španskih dobrovoljcev, ki so zgodaj v letu 1936 in 1937 pod zelo težkimi okoliščinami pohiteli naravnost v Španijo, postavili se v vrste španska republikanske vojske ini se borili proti nemško-italijanske fašistične agresije. V naporih zoper blokado, borbi zoper peto kolono, oni so zbrali velike in vrednostne izkušnje, ki so jih po napadu na Jugoslavijo izkoristili v organiziranju borbe na življenje in smrt v Jugoslaviji. Posebno se žari ime Franceta Rozmana-Staneta, kateri je postal generallajtnant slovenske osvobodilne vojske. Zatem še živečih tovarišev kot n. pr. Narodni heroj polkovnik Stanko Se-mič-Daki; geneallajtnant Dušan Kveder; Dr. Aleš Bebler, pomočnik ministra za zunanje zadeve Zvezne vlade FLRJ; polkovnik Anton Žnidarič in še mnogih drugih, ki so padli v borbi proti fašističnih osvajalcev v Jugoslaviji.
Vzgledno delo rojakov in rojakinj v Detroitu
Postojanka SANS-a št. 108 v Deroitu je priredila shod 24 marca, kakor je že poročano v tem listu. Shod je imel vsestransko dober uspeh. Ta uspeh ni bil večji po udeležbi, temveč finančno prekaša marsikateri shod, ki se je vršil prej. Temu v dokaz so številna imena rojakov in rojakinj, ki so prispevali po svoji najboljši moči v sklad otroške bolnišnice v starem kraju.
Kakor prej so tudi ob tej priliki se našli nasprotniki, ki so nasprotovali in delali proti tej akciji. Ker pa niso U3peli se znašajo sedaj nad tajnikom postojanke. Toda tudi to bomo nekako preboleli. Saj so tudi naši slavni partizani morali poslušati radio vesti iz Londona, katero so pripisovale njihove zmage izdajalcem Mihajloviču Rupniku in drugim. Danes pa cel svet ve, kako grda in nesramna je bila to laž. Zato tudi tukajšni manjši in večji nasprotniki bodo prej ali slej videli samih sebe sicer v luči, katero si sami pripravljajo.
Mi, ki smo se udeležili shoda in izpolnili del naše dolžnosti napram našega trpečega naroda v stari domovini, bomo šli z našim delom naprej. Vsak pošten rodoljub se zaveda, kako velika je potreba zgraditi bolnišnice, posebno tam, kjer so bile uničene za časa vojne. Vsak človek v bolezni pozna samo enega prijatelja in to je zdravje. Vsak si želi okrevati čim prej mogoče, tako pa tudi naši bratje in sestre v stari domovini. Oni prejšni vladarji z Petrčkom na čelu, niso skrbeli za narodne interese in prav ?ato so ubežali v najtemnejših dnevih situacije v Jugoslaviji, v tujino, kjer so kot znano nadaljevali nazadnjško in protiljudsko politiko vse skozi dokler jih ni narod z ogromno večino svojih glasov izbrisal iz svoje sredine in zaupal svoji usodo ljudem — voditeljem, ki so se vred z njim borili za njegovo svobodo.
Da se vrnem nazaj k prireditvi 24 marca in podam imena vseh darovalcev kakor tudi tistih, ki so obiskovali ljudi kot n. pr. naše članice Mrs. Mary Rant in Mrs. Antonija Lošniškar, sta rekli, da sta prevozili okoli 200 milj ali sta zadovoljni, ker sta dosegli lep uspeh. Čestitamo! Nakolektali sta $294.00, kolekta v dvorani $346.00, dohodki od zabave $90.00. Skupaj $730.00. Res krasen uspeh!
Imena darovalcev:
Mr. Mrs. Joseph Kotar ....$100.00 Mr. Mrs. Pink Smrdu .......... 50.00
Mr. Mrs. šurej (prej Rupar) 30.00
Mr. Math Rotar ................... 25.00
Mr. Mrs. Anton Keržišnik .... 25.00 Mr. Mrs. Joseph Bernik .... 25.00
Mr. Mrs. Frank Modic ..........25.00
Mr. Mrs. Carl Kuss................. 20.00
Mr. Mrs. Jack Kapel ............ 10.00
Mr. Mrs. Albert Troha ___________ 10.00
Mr. Mrs. John Bahor .............. 10.00
Mr. Mrs. Louis Wokac .......... 10.00
Mr. Mrs. John Barich ........ 10.00
Mr. Mrs. Jakob Lošniškar .... 10.00
Mr. Mrs. Anton .................... 10.00
Mr. Mrs. John .................... 10.00
Mr. Ciril Rant .................... 10.00
Mr. Peter Verderbar .............. 10.00
Mr. Mike Gregorič ................... 10.00
Mr. John Troha .................. 10.00
(Od pardy ostalo) od Mr. Mrs.
Jeglič ...................................... 10.00
Mr. Mrs. Jerry Lužar .............. 7.00
Mr. Mrs. Frank Tehovnik ...... 5.00
Mr. Mizlak ........,..................... 5.00
Mr. Joe Horvat ...................... 5.00
Mr. Joseph Travern .............. 5.00
Mr. Mrs. John Kral ................. 5.00
Mr. Mrs. John Plaktar .......... 5.00
Mr. Mrs. Joe Smolc ................ 5.00
Mr. Mrs. Ciril Rant .................. 5.00
Mr. Mrs. Perkovič .................. 5.00
Mr. Mrs. Frank Božich .......... 5.00
Mr. Mrs. John Mezgec ....._... 5.00
Mr. Mrs. Matt Štimac .............. 5.00
Mr. Mrs. Joseph Vesel ............ 5.00
Mr. Mrs. Louis Zdravje — Windsor ............................................. 5.00
Mr. Mrs. Frank Kumer ........ 5.00
Mr. Mike Tratar ...................... 5.00
Mr. Jacob Turk ........................ 5.00
Mr. Mrs. Karun .................... 5.00
Mr. Mrs. Matt Klarich.............. 5.00
Mr. Mrs. Matthen Klarich Jr. 5.00
Mr. Mrs. Ray Travnik .......... 5.00
Mr. Mrs. John La Muth .......... 5.00
Mr. Mrs. John .......................... 5.00
Mr. Mrs. Paul Renko ............ 5.00
Mr. Mrs. Stanley Baloh ........ 5.00
Mr. Mrs. Matthen Pink _________ 5.00
Mr. Mrs. Louis Bostonik .......... 5.00
Mr. Mrs. Ciril Stular .............. 5.00
Mr. Mrs. Rudolf Preuc ........ 5.00
Mr. Mrs. Felix Blatnik .......... 5.00
Mr. Mrs. Joe Jeglič ................ 5.00
Mr. Mrs. Louis Strosbergar .. 5.00
Mr. Mrs. Sefar ........................ 5.00
Mr. John Briish (daruje v spomin za umrlim Brleškom) . 5.00
Mr. Joe Hren .......................... 5.00
Mr. Frank Ramšak .................. 2.00
Mr. Mike Maynarich .............. 2.00
Mrs. Mary Klančnik .............. 2.00
Mr. Mrs. John Semenik ........ 2.00
Mr. Mrs. Matt Novak .............. 2.00
Mr. Joe Medved .................... 2.00
Mrs. Anna Verderbar ............... 1.00
Torej še enkrat hvali vsem tistim kateri ste pripomogli na eden ali drugi način do tega poklona naši otroški Bolnišnici za staro domovino. Pozdrav: Fr. Modic, tajnik 108 SANS
Edinice naše armade pomagajo pri obnovitvi Slovenije
Po končani vojski niso edinice našega vojaštva ostale prekrižanih rok v svojih vojašnicah, temveč so zagrabile tudi one za delo pri obnovitvi porušenih krajev naše domovine, kot je popravljanje mostov, cest in javnih zgradb, ki so potrebne narodu. Koliko je naša vojska storila za obnovitev razdejanih krajev, se najbolj opaža v Sloveniji. Brez, da so čakale na naredbo, so posamezne vojaške enote v Sloveniji, Istri in Slovenskem Primorju začele izvajati razna dela pri obnavljanju. Že v prvih tednih po končani vojni, so se začeli pojavljati po vsej Sloveniji novi mostovi, vzpostavljen je bil promet in izginjale so razvaline. Pri tem težkem in napornem delu se je videlo vojake naše armade kako skupno z meščani opravljajo isti posel. Ta pomoč, ki je bila v podpdro našemu civilnemu prebivalstvu in v kateri so posebno sodelovale enote sestavljena od mladeničev, se je izražala v vrednosti milijonih dinarjev. Posebno državljani naše države, ki bi prišli v slovenske kraje takoj v prvih mesecih po končani vojni, so redko-kje naleteli na prometne težave. Ves potniški in železniški promet je bil v najkrajšem času vzpostavljen po vseh krajih te mlade Slovenske Republike. Razrušeni Maribor, v katerega je takorekoč bilo nemogoče priti v prvih dneh po vojni, zaradi velikih razvalin in jarkov, je že danes izpraznjen in čist in ulice tlakirane z kockami. Pri svojem umiku je sovražnik v razjar-jenju podrl in uničil vse lesene in železne mostove. In danes je v Sloveniji ostalo le še nekoliko mostov, ki čakaji na popravilo. Vzorno delo naše armade in pomoč, ki so jo njeni bojevniki nudili prebivalstvu s tem, da so mu posojali svoje kamione, konjske zaprege in živino, je v mnogočem doprinesla k sami obnovitvi Slovenije. Zorana in zasejana polja so tudi en doprinos v delu, ki ga je vojaštvo dalo Slovencem, saj je okrog 10.000 njihovih konj bilo vpreženih pri poljedelskem delu. Vse se je to izvrševalo na bratov-ski in tovariški način kjer je osebna inicijativa vedno prednjačila. To je tudi vzrok, da ne bosta ne slovenski kmet ne delavec pozabila pomoči, ki jima je dalo na razpolago vojaštvo naše armade v najtežjih povojnih dneh.
Obnovitev Slovenije je zavisela
v prvem redu od prevoznih sredstev in delavne moči. Razumeja-joč to potrebo, vojaštvo naše armade v Sloveniji je takoj po osvoboditvi dalo več motornih vozil na razpolago civilnim oblastem. Poleg tega so vojaške enote posodile prebivalstvu vse svoje kamione, ki so se uporabljali pri prevažanju živilskih potrebščin, gradbenega materijala železa in drugega. S temi kamioni je bilo prepeljano 6.640 ton raznega materijala. Vse to je bilo storjeno brezplačna je bila tudi vsa delavna moč. Če bi se vse to moralo plačati, bi se nakupičila svota od svojih 803 milijonov dinarjev. Narod je prejel od vojaštva tudi 4658 konjev, a posojenih mu je bilo 2511. Njihova današnja vred nost bi znašala okrog 90-milijo-nov din. Tudi v najtežjih dnevih, ko so poedini kraji v Sloveniji ostali brez hrane, si jo je vojaštvo in njihovo rokovodstvo otrga-lo od ust in jo razdeljevalo med siromašne prebivalce, ki so trpeli od lakote. Približna vrednost teh jestvin, ki jih je naša armada delila siromašnemu prebivalstvu, bi znašala, če bi se jo naplačevalo okrog sedem milijoniv dinarjev. Najočividnejša je bila ta pomoč v siromašnih predelih Istre in slovenskega Primorja.
Skupno s kmečko mladino in z meščani so se enote našega vojaštva vrgle na delo, čim bi vkorakale v kakšno zažgano ali razdejano vas. Samo v takih pokrajinah so popravile 16 šol in 26 za-
vodov, bolnic, senatorijev in drugih javnih zgradb. Vso to delo predstavlja skoro 4 milijone dinarjev. Ravno tako so se pokazali pri človekoljubnem delu naši ar-madni zdravniki in veterinarji, ki so brezplačno ne samo pregledovali, ampak tudi dajali zdravila in razne nasvete.
Ravno tako niso te enote ostale po strani, ko se je vršilo pobiranje starega železa in stekla. Na področju samo ene divizije so niladinci nabrali 300 vagonov starega železa. Splošno se pa računa, da je vojaštvo v Sloveniji nabralo za časa nabiralne akcije nad 500 vagonov raznega materijala za našo industrijo.
Upoštevajoč vse kar so vojaki posameznih enot v Sloveniji brezplačno in dobrovoljno naredili za njene uničene kraje in računajoč vse, kar so dali njenemu narodu, bi račun najskromnejše izražen presegel eno milijardo dinarjev.
Razumljiva je zato ljubezen prebivalstva Slovenije, Istre in Slovenskega Primorja, ki jo izkazuje svoji mladi Armadi. Po svobodi, ki jo je prinesla tudi tej naši lepi pokrajini, Armada je pokazala s primerom kako se obnavlja domovina. Ni čudno zatorej, če se vsak posamezen odhod kake enote našega vojaštva iz Slovenije spremeni v prisrčno manifestacijo ljubezni, ki jo ta narod goji do naše Armade.
(Po "Politiki", 21-2-46. Prestavil: FS..
Dovolj so nas izkoriscavali'se* daj pa hočemo skupno živeti
Pismo krajevnega ljudske, ga odbora iz Videm-a
FrancFrakelj-strah in trepet vsegaBarja
TA VELIKI UBIJALEC IMA NA VESTI NAD 200 ŽRTEV
Strah in trepet vsega Barja od Mokarja, črne vasi, do Iga in še dalje, je bil veliki zločinec "Skalar" s pravim imenom Frakelj Franc, domobranski poročnik in komandant tistih postojank kjer je okupator smatral, da je treba poklati največ svobodoljubnih Slovencev. Kakor je imel krvolok Hlebec svoj "specialni vod", sestavljen iz najzvestejših klavcev, tako je imel tudi veliki zločinec Frakelj svojo zaupno desetino, ki je z njim vred izvrševala najniz-kotnejše od najbolj kriminalnih zadev — mučenje, ubijanje "tajno spravljanje s sveta" na stotine takšnih Slovencev, ki so bili le malce osumljeni, da podpirajo narodno osvobodilno gibanje.
V Frakljevo zločinsko klavsko desetino so spadali: Leskovic Jože (najzagrizenejši pomagač in likvidator), poročnik Ivan Benko, Boh Ivan, Oblak Martin, Švigelj Jože in Franc, Požar Franc, Grum Jože, brata Kraljic (Franc — narednik in Jože — domokranski kurat), Rus Rodolf, Martiničič Anton ter brata Štjoc Ludvik in Franc.
Za časa Frakljevega morilskega stolovanja pri Mokraju na Barju in na Igu pa so z njim vred odločali o življenju in smrti naslednji domobranski oficirji - krvniki: Dragotin Bano, nadporočnik; major Križ in poročnika Vovko ter Benko. Ti so na debelo zapirali ljudi v šolo na Barju, nato pa so jih izročali Frakljevi zločinski desetini, da jih je skrivoma streljala.
Samo v Koslerjevi gošči za Igom so pobili krvoloki 85 ljudi, od katerih so jih doslej prepoznali 62. Na mnogih teh žrtev zdravniška komisija ni mogla ugotoviti nikakršnih smrtnih ran ali udarcev. To dokazuje, da je Frakelj zakopaval žive ljudi. Truplo stare žene z zlomljeno nogo, katere okostje rok krčevito tišči v pesti rožni venec, priča, v kako strašnih mukah so umirale živo pokopane Frakljeve žrtve.
Bilo je v našem ilegalnem časopisju med okupacijo o Fraklju in njegovem množičnem klanju slovenskih ljudi po Barju že marsikaj napisanega. Znana je pretresljiva izpoved Angele Kumšetove,
fijo po navodila, na Igu izjavil, da pobitih devet ljudi (šušteršič Jože, Ponikvar, Pocihar, Rupertr Pire, Furlan Frančiška in Ivan. Japelj Urša in Ponikvar) ni nič škoda in da drugega ni bilo z nji-
ORGANIZATOR MNOŽIČNEGA KLANJA SVOBODOLJUBNIH SLOVENCEV MED KLAVCI škof dr. Rožman, ki je po državni komisiji za ugotavljanje vojnih zločincev proglašen za narodnega izdajalca, je osebno usmerjal množično klanje svobodoljubnih Slovencev; na sliki ga vidimo v družbi mnogih domobran-
skih klavcev. Desno od izdajalskega škofa je posredovalec škofovih morilnih migljajev — nekakšen domobranski vojni kurat, drugi od škofa desno pa je zloglasni krvnih "Skalar" s pravim imenom: Franc Frakelj, domobranski poročnik, ki ima na vesti nad 200 umorov.
K. L. O. Videm Dobrepolje Dragi tovariš Franc!
Tvoje pismo smo prejeli dne 19.2.1946, pisano je pa bilo 7. 12.1945, torej po dveh mesecih. Prosiš, Dragi tovariš, da naj ti sporoči tukajšnja občina, Videm, kaj je s tvojo družino v Mali vasi. Tvoja družina je še živa in zdrava, čeravno gredo mrtvi v Dobrepoljah v stotine.
Da bodeš na jasnem kdo ti odgovarja na tvoje pismo, odgovarjam ti jaz v imenu tovarišev odbornikov, predsednik občine, katera se sedaj imenuje, K. L. O. Videm, Dobrepolje, Miklič Jože, Brdavs.
Dragi tovariš!, pri nas so se za časa borbe dogajale strašne stvari. šume, gozd je bil naš dom. Zasledovani, preganjani smo bili nismo klonili. Veličastna je bila in najbolj strašna naša borba. Po šu-mah naših gozdov še sedaj ležijo bele kosti naših junakov, pomešane z sovražniki in domačimi izdajalci.
Gorelo je v enem dnevu 13 vasi okrog Roba in Vel. Lašč. V Dobrepolju je pogorelo, Videm, Bruhajna vas in sveti Anton je porušen. Cerkev in mežnarija, re-bršček in tudi Zdenska vas je delno porušena. Ljudje so povsod pokopani po vseh gozdovih, tudi v Gorici, največ pa okrog Ilove gore in Hočevja vasi. Padla je tudi moja hčerka, partizanka in sin Krajč-
ki je ranjena ušla z morišča. Znano je že dokaj ime Frakljevih žrtev. Na dan pa še vedno prihajajo nove in nove žrtve domobranskega terorja. Če bi hoteli prikazati vse zločine, vse ogabne in nizkotne okolščine, v katerih je Fraklje-va desetina ubijala, mučila in klala na stotine slovenskih ljudi, bi morali pisati knjige. Pojdi samo na Ig, spusti se v razgovor s komurkoli in čul boš tako strahotne izpovedi mater, sester in sorodnikov pomorjenih žrtev, da boš znova in znova stiskal zobe, ne iz maščevanja, ne samo zaradi spomina na stotere Frakljeve žrtve in na njih nepopisno mučenje, temveč in zlasti zato, da se nikoli več ne bi mogli na Slovenskem dogajati tako strašni zločini. Poslušal boš starke, ganilo te bo, ko bodo ihtele in krčevito jokale in sklenil boš: vse bom storil, da se
vsi zločinci in vsi pomagači izločijo in za vedno onemogočijo, da bi z svojimi zločinskimi nagnjenji še kdaj mogli povzročiti toliko mu-čeniške krvi.
Dne 27 maja 1944 je prvi Frakljev svetovalec, župnik Kle-menčič, ki je stalno hodil v ško-mi napraviti, kakor da so jih spravili s sveta. "Mi ne odnehamo!"
In ljubljanski škof dr. Rožman je previdno delil migljaje svojim krvnikom domobrancem. Previdno, da mu nihče ne bi mogel očitati, da so posvečene roke lahko tudi krvave. Ostali pa so dokumenti, ki vendarle dokazujejo strahotno krivdo škofa dr. Rožmana. Tudi tale objavljena slika z največjimi krvoloki, ki so po posrednih in neposrednih škofovih navodilih in z njegovim blagoslovom, klali slovenske ljudi, da ne govorimo o ti-
sočih, pregnanih na prisilno delo in v taborišča smrti. S. š.
Da — gornja slika je zelo tipična in ne samo po tem, da predstavlja klavniško družbo, sicer vr-hno plat družbe, katero so zapustili človeški občutki in sočutja, katera se je postavila na najnižjo stopnjo krvoločne strasti in v tem prekosila celo divje živali v afriški pustinji — ampak tipično je tudi po tem, da je vse to vršila v imenu Kristusa in katoliške vere nad svobodoljubnimi Slovenci.
Kako daleč jo je zanesla preko vseh cerkvenih, verskih, naravnih in človeških pravic krvoločna strast, si je težko mogoče zamisliti ko po eni strani pridiga v imenu vere in po drugi strani v isti mah izvršuje najpodlejše zločine. Toda razumeti je mogoče v-se to samo na en način, da je ta zbrana klavniška družba zavrgla vsa dostojanstva verskih in cerkvenih zapovedi in se zgolj iz pohlepnosti za oblastjo vrgla v naročje krvnega sovražnika napredka in svobode — fašizmu, ter mu služila v njegovih kriminalnih pohodih.
Jasno je torej, da dr. škof Rožman ni nikoli gojil sočutja tako ne do vere kakor tudi ne do svojega naroda. Samo tako se je mogel postaviti na razpolaganje nemškemu in italijanskemu fašizmu ter zločinskim domobrancem (čitaj švabobrancem) in "črni roki".
ka v borbi na Krimu nad Igom pri Ljubljani. Moja hčerka še danes počiva v Krimskih gozdovih. Sedaj se bo vršil spomladi prekop, jo bomo pripeljali domov, če jo že niso odkopali volkovi. Dragi tovariš! Ni bila nam težka borba z Italijani, ali Nemci. — Borba je bila težka z našimi izdajalci, belo gardo in črno roko, kateri so morili naše ljudi. To je tisti madež, sramotni pečat, kateri se jih bo držal na veke. Povej jim tudi tam v Kanadi, da si naj zakrijejo oči pred nami, ker niso vredni, da bi gledali nas.
Dragi tovariš, zelo nas veseli, ko nam sporočas koliko ste nabrali obleke in denarja za naš ubogi narod. Bodite pridni in skrbite za nas, ker ne bomo vas pozabili, kdor je kaj dal. Kdor pa ni ničesar prispeval, pa vseeno srčna hvala. Zmagali smo vseeno, čeprav z žrtvami in trpljenjem ki ga ne pozna zgodovina. Nismo klonili in ne bomo klonili, pa naj pride kar koli.
Vsi naši sovražniki bodo prej ali slej podlegli. Pri nas se začenja sedaj že normalno življenje. Veselo odmevajo partizanske pesmi, čeravno trpimo pomanjkanje. Bomo že prenesli vse. Ni pa čudno, da nam marsikaj manjka, ker je bilo vse porušeno, Železnice sedaj že vozijo normalno, čeravno še ležijo povsod razbiti vlaki. Od Ljubljane na Kočevje niso mogli sovražniki nič voziti, ker je bil v-sak vlak napaden in uničen. Eno leto in pol, pa niti poskušali niso voziti, ker je bilo vse porušeno.
Dragi tovariš, pri nas sedaj v-se tekmuje, kdo bo več proizvajal, da prej postavimo našo domovino v normalno stanje. Tvoje pismo sem poslal takoj v Ljubljano, da ga priobčijo v časopisu.
To naj bo za enkrat, drugič ti pa kaj več poročam, ko bonio zastavili naše meje. Sprejmi srčne pozdrave od celega odbora ti in vsi naši prijatelji in tovariši in še enkrat srčna hvala kar ste storili za svoje tovariše.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu.
J. Miklič, predsednik To gornje pismo je dobil Frank Zaic, kateri sedaj stanuje v Sudbury in kakor samo pismo pripoveduje mu ga je poslal njegov prijatelj J. Miklič kateri je sedaj predsednik "Krajevnega Ljudskega Odbora" v Vidmu pri Dobrepolju. F. Zaic prilaga pismu naslednji par besed:
"Dobil sem pismo od občine, ali se sedaj imenuje "Krajevni Ljudski Odbor", Prosim, da priobčite pismo v Edinosti: Sprejmite tovariške pozdrave Franc Zaic
Detroit Mich.: — Namenil sem se napisati en par besed o današnjih teških časih. Star sem že postal in ne gre mi pisava tako od rok kot nekdaj. Zato mi bodo či-tatelji oprostili če ne bom napisal vse tako kot bi bilo treba.
Ko čitam razne časopise in razna pisma priobčena v časopisih iz stare tužne, razrušene in po-žgane domovine, ne morem si kaj, da tudi jaz izrazim svoje mnenje.
Na prvem mestu, kaj je bilo v-sega tega treba? Kaj smo Slovani storili, da smo vedno tarča Imperialističnih napadov, že od pa-mtiveka? Zakaj se vsak imperija-list ali diktator najprej zažene na slovanske dežele? Odgovor je čisto enostaven: Zato ker nismo bili nikdar združeni. Zakaj nismo bili združeni? Odgovor je tudi tukaj jako enostaven: To pa zato ker je bilo to v kapitalistično korist. Zakaj, vsi so imeli naložen kapital v slovanskih državah in menda največ pa Anglija. Vlekli 30 sirovine iz teh dežel skoro zastonj. Torej pograbili so vse kar se je dalo v denar spraviti. Da bi pa tem deželam na kak način drugače pomagali, to jim pa ni nikoli niti na misel ni prišlo. Oni so dobro vedeli, da dokler so Slovani nezdruženi, da nas oni lahko izkoriščajo in se z nami igrajo kot maček z miško. Zato smo danes Slovani tarča tolikih napadov v buržuazkem časopisju, ker smo začeli spoznavati, da v slogi je moč. Začeli smo se do neke mere združevati, sicer še ni združenja v oni meri kot bi to moralo biti, vendar je pa vseeno nekakšen začetek. Vzelo bo še dolgo dobo let, predno bomo spoznali, da smo vsi Slovani. Toda prišlo bo do tega, prav gotovo, in tistikrat bo od-klenkalo vsem tistim imperijalis-tom in kapitalistom ki so se vedno zaletavali v naše slovanske dežele.
Zakaj, danes ves kapitalistični svet tako mrzi Sovjetsko Rusijo ? Mar zato ker ima ona komunistično formo vlade? Ne. Ampak mr-zijo jo iz dveh drugih vzrokov. Eden je zato ker je Sovjetska Rusija Slovanska in ona deluje na tem, da bi se Slovani vsaj do neke mere združili. Drugo je pa ker se ekonomska sistema med kapi-
talizmom in komunizmom na tej točki križata. Kapitalističnemu svetu nikakor ne gre v glavo, da bi jim mogel eden, po njihovi misli "zabit" narod, križati račune. Da, dragi čitatelji lahko smo ponosni, da je ravno iz našega slovanskega naroda prišel ta novi ekonomski sistem, kateremu 3e kapitalizem ne bo mogel ustavljati in kateri bo po malem zajel celi svet. še bo imelo človeštvo veliko borb in še bo potoke solz prelitih, ali koncem konca sistem bo zajel celi svet. In tistikrat bo šele človeštvo uživalo sad svojega truda.
Moram se povrniti nazaj v našo ožjo domovino, Jugoslavijo. Kot razvidimo iz poročil, ona je tudi raztrgala spone stoletnega tlačan-stva. Tudi ona je vstala in zavpi-la tako, da jo je ves svet slišal, da hoče svobodo. Mi vemo, da o-na ni samo vpila, ampak je tudi pograbila za orožje in se bolj herojsko borila, kot nobena druga država, razen Sovjetske Unije in se tako otresla požrešnega napadalca. Toda mi vemo, kakšno ceno je ona zato plačala. Ona je ostala oropana, požgana in razrušena. Izginil je cvet njenega prebivalstva. Očetje in sinovi leže po grobovih, ki so raztreseni po poljih in gozdovih in mnoge od njih se ne bo nikoli vedelo kje jim tro-hne kosti.
Matere in hčere onečaščene in strte, ker njihove mladostne nade so uničene. Kar je pa najbolj žalostno, otroci so ostali iznakaženi, pohabljeni in bolni. Mnogi so ostali brez matere in očeta in brez v-seh sorodnikov. Edina mati in prijateljica jim je še ostala nova, prerojena in svobodna Jugoslavija. Ona ve, da so ti otroci nedolžni in da so mnogokrat prelivali svojo nedolžno kri radi krvoločnega okupatorja. Država takorekoč stori vse kar je v njeni moči, da bi olajšala bedno stanje, teh nedolžnih otrok. Toda mi vemo, da vkljub vsej dobri volji ona jim ne more pomagati tako kot bi bilo to potrebno. Zato si je naš narod v naši novi domovini, Združenih Državah in Kanadi zavzel, da jim bo pomagal kolikor bo v njegovih močeh.
Albert Kirn
Pridno smo na delu
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Dearborn Mich: —
Slovenci v Detroitu smo pridno na delu za staro domovino, posebno sedaj ko zbiramo za mladinsko bolnico. Vidi se, da Slovenci razumevajo težki položaj junaške Slovenije.
Podružnica SANS-a, št. 108, je imela lep uspeh na shodu dne 24. marca. Na tem shodu smo nabrali $346.00, h kateri svoti sta največ prispevala Mr. & Mrs. Joe Kotar, namreč $100.00. Na aprilovi seji sem pa jaz blagajniku izročila $279.00, kar sve s sestro Tončko Ločiniškar nabrale od hiše do hiše. Na seji. mi je tudi Mirni Strosbergar izročila $10.00, kar je bilo nabrano na zabavi (pardy) za Mr. &. Mrs. Joe Veglič. V imenu sirot v stari domovini se vsem skupaj prav lepo zahvalim.
Imena darovalcev so:
Po $50.00 — Mr. i Mrs. Frank Smrdu. Po 30.00. Mr. i Mrs. James Surey. Po $25.00 — Mr. i Mrs. Anton Kržišnik in Matt Kotar. Po $10.00 — Mr. i Mrs. Jakob Loč-niškar, Mr. i Mrs. Anton Hometz, Mr. i Mrs. John Gregorič, Mr. Peter Verderbar in Mr. Ciril Rrant. Po $5.00 — Mr. i Mrs. Matt Kla-
Montreal, Que.
Tukaj se bo vršilo javno zborovanje dne 28 aprila ob 2 uri popoldne v Jugoslovanskem Domu. Ta dan nas obiščejo delegati Rdečega Križa Jugoslavije, Dr. Robert Neubauer, Nada Kraiger in Gajo Ratkovič. Zato naj ne bo niti enega južnoslovanskega priseljenca, da bi se ne udeležil tega važnega zborovanja, na katerem bodo delegati Rdečega Križa govorili o borbi in življenju narodov Jugoslavije.
Toraj v nedeljo dne 28 aprila vsi na zborovanje!
Odbor.
rič, Mr. i Mrs. Mattew Klarič Jr., Mr. i Mrs. Matt štimac, Mr. i Mrs. John La Muth, Mr. i Mrs. John Bogataj, Mr. i Mrs. Ray Travnik, Mr. i Mrs. Paul Renko, Mr. i Mrs. Stanley Baloh, Mr. i Mrs. Mattew Pink, Mr. i Mrs. Louis Bostonik, Mr. i Mrs. Ciril Štular, Mr. i Mrs. Rudolf Preuc, Mr. i Mrs. Felix Blatnik, Mr. Joe Hren, Mr. i Mrs. Conrad Schafer. Mrs. Brlisk je pa darovala v imenu pokojnega John Brlisk tudi $5.00.
Po $2.00 so darovali: — Mr. i Mrs. Matt Novak, Mr. i Mrs. John Semenik. Mrs. Mary Klančnik, in Mr. Joe Medved.
Po $1.00 je darovala: Mrs. Ana Verderbar.
Vsem gori omenjenim se prav lepo zahvaljujem pri njihovem razumevanju da se olajša trpljenje trpečemu narodu. Zato v imenu njih, vsem prav lepa hv^la.
Nabiralka: Mary Rant
Ne smatra se krivim
ŽELI KUPITI
Montreal, 15 aprila — FreS Rose, narodni poslanec izvoljen na listi Delavske Progresivne Stranke pri zadnjih federalnih volitvah, je bil osumničen ogleduštva v zvezi z tajnimi informacijami, katere da je dajal sovjetskemu vojnemu atašeju.
Takoj ko je bil aretiran je bila vložena jamčevina prvič 10 tisoč in pozneje je ista zvišana na 25 tisoč dolarjev.
Po zatrdilu gotovih vesti se pravi, da bo izveden pred sodišče dne 20 maja kljub zahtevi njegovega odvetnika, da se sodiščna razprava odloži do septembra meseca, ko bi mogel v njegovi zadevi nastopiti znani britski odvetnik Mr. Barister.
Na podlagi prvotnega zaslišanja Fred Rose je odločno zavrnil obdolžitev in dejal: "Nisem kriv ničesar za kar se me dolži".
Veselilo bi me dobiti bodisi v najem ali pa kupiti en ali do deset akrov zemlje s hišo in sicer nekje v bližini slovenske naselbine. Ako bi bila kje taka prilika, prosim cenjene čitatelje, da bi mi sporočili na moj naslov: A. Novak, P. O.
Acton, Ont.
TIMMINS, ONT.
Jugoslovanski klub Delavske Progresivne Stranke bo imel svojo redno mesečno sejo v nedeljo dne 28. aprila na 112 Balsam St. N.
Vsi člani se pozivajo, da se seje-za gotovo udeleže.
Tajnik.
O nalogah nove Jugoslavije
(Iz prve strani)
cizen sistem povezanja in okrepitve našega državnega aparata na osnovnih načelih federacije in demokratičnega centralizma. Na ta način ustava načelno jasno razmejuje pravice in pristojnosti med FLRJ in ljudskimi republikami.
S sprejetjem ustave je končno postala pot popolnoma svobodna za polno reorganizacijo naše vrhovne državne uprave, zvezne in republiške.
Objektivne razmere so bile take, da smo v pričetku skoro povsem obdržali organizacijske kalupe starih ministrstev. Jasno je, da je bila taka organizacija resna ovira za delo naših vodilnih organov, ki bi morala ustrezati povsem drugim nalogam, kakor so jih reševala ministrstva stare Jugoslavije. Sedaj je reorganizacija v polnem teku. Dosegla je že znatne uspehe, v najkrajšem času pa bo dobila svoje trdnejše oblike v vrsti zakonov in uredb, ki se pripravljajo in ki se tičejo organizacije in poslovanja naše vrhovne uprave, kakor tudi upravnega aparata in poslovanja ljudskih odborov.
Predvsem je treba upoštevati, da se mora naša vrhovna državna uprava, zvezna in republiška, v polni meri prilagoditi izpremenje-ni socialno-gospodarski strukturi naše dežele. Glede tega so zlasti važni štirje elementi, ki predstavljajo najvažnejšo izpremembo v primeri s staro Jugoslavijo. Ti štirje elementi so:
1.	Občeljudska imovina v našem gospodarstvu je činitelj za razvoj celokupnega našega gospodarskega in socialnega življenja. Ne more biti dvoma, da se tu razvija v našem gospodarstvu nek socialistični sektor, ki bo trdna gospodarska podlaga demokratični ljudski oblasti, istočasno pa tudi jamstvo za naše ljudske množice, da ni več vrnitve na staro stanje vsakdanje skrbi za kruh in negotovi jutrišnji dan, ampak je pred nami pot postopnega dviganja našega gospodarstva in postopnega dviganja življenskega standarda naših ljudskih množic. Jasno je, da je pravilno vodstvo in razvijanje tega sektorja našega gospodarstva najvažnejša naloga vodilorganov našega gospodarstva.
2.	V naši državi imamo tudi zasebni sektor gospodarstva. Naravno bo ta sektor še naprej obstojal ter bo važen element v razvoju našega gospodarstva, toda povsem razumljivo je, da v državi, kjer obstoja ljudska oblast, kjer igrajo v državni politiki odločilno vlogo delovne množice, zasebni sektor ne more biti popolnoma prepuščen svojemu anarhičnemu razvoju in se mu ne more dovoliti, da določa svoja razmerja napram skupnosti izključno na podlagi interesov posameznikov. Zato obstoja v naši deželi državna kontrola nad celokupnim gospodarstvom kot drugi bistveno nov element v socialno - gospodarski strukturi naše dežele. Neka vrsta državne kontrole je naravno obstojala tudi prej, vendar bi bilo smešno govoriti, da lahko državna kontrola bistveno veže roke izkoriščevalcem,' špekulantom, kar-
telom in vsakovrstnim ljudem, ki hočejo živeti od tujega trpljenja, tam, kjer široke ljudske množice nimajo vpliva na državno politiko in državno kontrolo. Državna kontrola v naši deželi je dejansko kontrola ljudstva in v interesu ljudstva kot celote. Ne da bi omejila inciativo posameznikov, bo državna gospodarska kontrola določila razmerje zasebnih in obče-ljudskih interesov in na ta način omogočila, da se tudi zasebni gospodarski sektor načrtno vključi v splošni napor skupnosti v cilju gospodarske povzdige dežele in izboljšanja življenskih pogojev širokih ljudskih množic.
3.	Tretji bistveno nov element v socijalno gospodarskem razvoju nove Jugoslavije je splošni državni gospodarski načrt, — to je načrtno gospodarstvo. Samo po sebi je razumljivo, da je tako načrtno gospodarstvo mogoče izključno samo zaradi obstoja prvih dveh elementov, o katerih sem prej govoril. Jasno je, da mora vodilni upravni gospodarski aparat države opravljati večje in pomembnejše naloge, kadar gre za načrtno gospodarstvo, ki pomenja istočasno potrebo vsakdanje evidence, vsakdanjega popravljanja opustitev, napak in slabosti, vsakdanje pomoči, vsakdanje praktične aktivnosti, pri čemer se ne sme izgubljati iz oči splošnih izgledov našega socialno - gospodarskega razvoja. Vseh teh nalog, se razume, stari aparat Jugoslavije ni imel.
4.	Država, ki ima v rokah tri tako močna orožja, kakor sem jih našteval, lahko in mora zavestno voditi gospodarski razvoj dežele. Čim prej moramo pustiti pozablje-nju čase, ko so kalkulacije posameznikov, pogoji na tržišču in razne slučajnosti določale pot gospodarskega razvoja naše dežele, zlasti pa industrializacijo v naši deželi. Ljudstvo kot celota ima pravico in mora preko svojih organov oblasti preko svojih ljudskih skupščin in ljudskih odborov določati, po kateri poti naj gre gospodarski razvoj naše dežele, da bi postala resnično neodvisna in da bi bilo vsem državljanom naše dežele zagotovljeno boljše življenje v bodočnosti.
Taki so v prvi vrsti razlogi, ki so poleg številnih drugih zahtevali reorganizacijo naše vrhovne uprave in prilagojevanje vsega našega upravnega aparata tem nalogam.
Jasno je, da je' pod takimi pogoji birokratizem starega kova dvakrat škodljiv. Gospodarstva ni mogoče voditi po birokratskih metodah neposredno iz pisarn ministrstev ali ljudskih odborov. V pričetku je bilo sicer res pri nas tako. To je pa bilo za prvi priče-tek tudi neizbežno. Toda izredno hitro je praksa pokazala, da lahko nadaljevanje takih metod vodstva samo škodljivo vpliva na razvoj našega gospodarstva. Pokazalo se je kot čim prej in nujno, da naša ministrstva in ljudski odbori sicer obdržijo splošno vodilno vlogo s postavljanjem nalog in nadzorstvom nad izpolnjevanjem, da pa operativne funkcije prej-dejo na neposredne voditelje in organizatorje naših gospodarskih in drugih ustanov, pri čemer jim
je treba dati največjo mogočo samostojnost, istočasno pa zahtevati od njih največjo iniciativo in odgovornost za zaupane jim naloge.
Pri tem je nujno potrebna najstrožja kontrola nad izvrševanjem. To velja ne samo za gospodarstvo, ampak za celokupno nje no upravo. Skoro popolno pomanjkanje ali slabosti te kontrole je v pričetku omogočilo ne samo to, da so sovražniki izkoriščali vse slabosti pri delu državnega aparata, ampak so ostajali tudi pošteni delavci naše uprave brez pomoči in brez konstruktivne kritike napak, ki jih delajo v svojem neznanju. Ustanovitev državne kontrole komisije bo zaradi tega izredno resna pomoč organom naše državne uprave pri njihovem delu. Ta kontrola bo olajšala, da se bodo številne napake in pomanjkljivosti mnogo hitreje popravljale in da se bo omogočilo medsebojno okoriščanje z izkušnjami z raz nih področij državnega življenja. Njena naloga bo ta, da se doseže čim večja enotnost v poslovanju našega upravnega aparata.
Prav tako je vsem nam znano, da je ena izmed največjih ovir za uspešno delo naše uprave nejas nosti in nedoločenost glede funk cij in pristojnosti posameznih organov državne uprave. V tem pogledu se je že marsikaj popravilo in prepričan sem, da bomo v najkrajšem času lahko v glavnem to vprašanje obvladali. Vlada pripravlja za naslednje redno sklicanje Ljudske skupščine osnutek zakona o vrhovni državni upravi, ki bo v splošnih okvirih določil funkcije in pristojnosti Ljudske skupščine, kakor tudi pristojnosti posameznih ministrstev. Ta zakon bodo lahko uporabile tudi republiške ljudske skupščine kot primer in napotek v pogledu stabilnejše organizacije republiških vlad o-ziroma ministrstev. Prav tako je nameravana vrsta uredb o organizaciji, poslovanju in odgovornosti vsakega ministrstva posebej. Tako se pripravlja splošno navodilo za republiško zakonodajo glede ljudskih odborov, njihove organizacije in njihovega poslovanja. V načrtu so obvezni pravilniki za vse organe državne oblasti, ki naj precizirajo njihovo organizacijo, njihovo odgovornost in njihovo poslovanje. Zvezni komite za zakonodajo in izgradnjo oblasti bo izdelal splošna navodila za te pravilnike. Ti obvezni pravilniki naj bi dokončno likvidirali razne samovoljne organizacije in sestave številnjh naših upravnih ustanov, zlasti pa upravnega aparata pri naših okrajnih in okrožnih ljudskih odborih.
V zvezi s tem bodo zlasti jasno določene in razmejene zvezne in republiške pristojnosti ter odgovornosti, s čimer se bo na eni strani okrepila iniciativa posameznih naših ljudskih republik, na drugi strani pa se bo dala polna avtoriteta zveznim organom uprave na področju, ki spada v zvezno pristojnost.
TORONTO, ONT.
TORONTO COMPETES WITH OTHER GLURS IN CAMPAIGN
The Toronto club of the C. S. Y. F., has devoted serious consideration to the recommendation of our national executive, in which th# mentioned committee suggested that our club immediately commence with a national campaign to raise finances which will enable our delegate to attend the third Yugoslav youth congress.
We hail the decision of our national executive to send a youth delegate to Yugoslavia. This decision marks the inception of one of the greatest tasks which confront our national movement. Never before have measures of this nature been untertaken by our youth in Canada. This decision reflects the far-reaching objectives which can be achieved through united and joint action of the membership of our organization.
To send our delegate to the third congress of the United League of Anti-Fascist Youth of Yugoslavia, we must concentrate and apply our efforts to organize our local campaign around which finances could be raised. This campaign is not only limited r,o that issue alone. Around this campaign, we can create favourable local conditions for the further development of every one of our clubs throughout Canada.
After considerable discussion of the national executive's recom- j mendation, our club in Toronto i
Ont., has decided to hold a concert in one of the largest theatres in this city. This concert will enable us to raise the necessery finances for the defrayment of the entailed expenses. Our concert will be held on May the 5th.
We have been informed that Windsor has already raised about 150 dollars for the trip of our delegate, and for the national campaign generally speaking. We in Toronto, of course, do not desire to lag behind Windsor. We have therefore undertaken to organize our concert.
Windsor unequivocally is ahead of us at the present time, and to a certain extent they were before. On this we all congratulate the members of our Windsor club! We in Toronto, however, do not want to allow the existance of a condition — one in which Windsor beats us in every campaign. We definitely want to be on top! That is why we are determined not only to beat Windsor in this campaign, but the remaining clubs also.
We are organizing a concert as I have mentioned previously. What measures have our other clubs taken in connection with this matter ?
We challenge any one of our other clubs to compete with us! Louis Kozlovich, Secretary Toronto branch C.S.Y.F.
Lokalni Svet Kanadski Južnih Slovanov održava svojo izredno sejo v četvrtek, dne 25 aprila, ob 8 uri zvečer, na 386 Ontario St.
Na dnevnem redu bode več važnih zadev, poleg vsega pa tudi rešavanje uprašanj radi delavskih skupin za v stari kraj.
Prosi- se vse člane sveta da se udeležijo te važne seje.
Tajnik.
MALARTIC, QUE.
Tukajšna društva in oragniza-cije kot odsek HBZ št. 899; odsek VPZ Bled in odsek Zveze Kanadskih Hrvatov in Srbov priredijo skupno zabavo v nedeljo dne 28 aprila ob 8 uri zvečer v Canadian Malartic Club Hali. Čisti dobiček od zabave je namenjen za pomoč narodom Jugoslavije.
Zato se naproša tako članstvo zgoraj omenjenih organizacij in društev kakor tudi ostali južno-slovanski izseljenci, da se udeleže zabave.
Za dobro postrežbo in ugodno zabavo skrbi:
Odbor.
NOVA KNJIGA
Mr. Michael Ashtacovich je napisal knjigo, ki se imenuje "What is Fear" (Kaj je strah). V knjigi opisuje o želji človeka za razumevanje borbe za svobodo in socialno sigurnost. Cena tej knjigi je $3.00, med tem gre 25 odstotkov za pomoč narodom Mace-donije in Jugoslavije.
Naročila je poslati na: Mr. M. Ashtacovich, 69V2 Carlton St., Toronto, Ont.
V	zvezi s tem bi hotel poudariti še eno vprašanje. Ko dajemo naši upravi te določene oblike in to preciznejšo organizacijo, se nam postavlja naloga, da dokončno likvidiramo tudi zadnje ostanke naše vojne partizanske organizacijske improvizacije, za katero jo treba priznati, da še ni povsem izginila iz našega upravnega aparata.
Taka improvizacija je bila v preteklosti nujna, koristna in njej se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da smo v tako kratkem času izšli iz krize. Treba je, da si od nje stalno ohranimo oni navdušeni polet in vztrajnost pri izvajanju nalog ter inciativo in neumornost pri mobiliziranju širokih ljudskih množic. Na drugi strani je čas, da vsi naši aktivisti na terenu v v-seh organih državne uprave spoznajo, da je prišel čas, ko je bilo treba delati samo po svojih lastnih izkušnjah in po svojem lastnem znanju, ko je bilo treba računati samo s silami svojega področja. Danes imamo zgrajeno državno oblast, povezano upravo in zakone, ki so enako obvezni za vse državljane naše dežele. Tudi zaradi tega je treba odločno odstraniti vse ostanke samovoljnosti, ako se še kje pojavljajo, vsako malomarnost glede izvrševanja zakonov in predpisov državnih oblasti ne glede na to, kakšni ljudje delajo take napake in ne glede na njihove pretekle zasluge. (Burno ploskanje).
Vsa naša uprava mora v vsakem pogledu temeljiti na zakonitosti in na polni odgovornosti predstavniškim organom državne oblasti, zveznim in republiškim ljudskim skupščinam ter skupščinam ljudskih odborov.
V	bistvu in v glavnem smo to povsod dosegli. Sedaj je treba voditi borbo proti ysem onim podrobnim oddaljevanjem in napakam, ki se na terenu vendarle pojavljajo.
Končno je potrebno še poudariti, da zvezna vlada smatra za svojo nalogo, za nalogo celokupne državne uprave, da se naš upravni aparat tudi subjektivno usposobi za važne naloge, ki stojijo pred njim. Uslužbenci naše državne uprave ne smejo biti, kakor je vzgajala svoje uradnike stara Jugoslavija, brezdušni birokratski avtomati, ki formalno izvršujejo svoje delo po uradni dolžnosti, ki avtomatično napredujejo po službeni letih, pri čemer se ne zanimajo za nič drugega, kakor za svoja materialna vprašanja. Država bo s svoje strani stalno stremela po tem, da zboljšuje položaj uslužbencev. Vlada se popolnoma zaveda, da imajo naši državni uradniki majhne plače in da vsi slabo živijo. Storila bo vse, kar bo dopuščal gospodarski položaj naše dežele, da se n.ihov položaj popravi na en ali na drug način, vendar pa z druge strani korist
TOJO BO POSTAVLJEN PRED SODIŠČE
Tokio — General Hideki Tojo, predsednik tokijske vlade v času zavratnega japonskega napada na Pearl Harbor, ki je igral vodilno vlogo v japonskih agresijah, se bo moral zagovarjati pred člani mednarodnega sodišča. On je namreč na listi vojnih zločincev. Obravnava se bo vršila menda prihodnji teden.
Na listi vojnih zločincev, ki bodo postavljeni pred sodišče, je 25 drugih Japoncev, ki so oblikovali japonske smernice v zadnjih desetih letih.
ljudstva zahteva, da vsi državni uslužbenci pravilno razumejo svoj položaj v državi. Mi hočemo v u-pravnem aparatu države in v v-seh njegovih panogah žive ljudi, ki mislijo s svojo glavo, ki razvijajo inciativo, ki delajo ustvarjalno in ki ob svojem delu razmišljajo ter stalno stremijo za tem, da bi ga zboljšali tako, da bi na ta način podprli svoje ljudstvo in njegove nadčloveške napore, da obnovi svojo deželo in da zagotovi srečno življenje ljudskim množicam. Od uslužbencev zahtevamo, da gledajo na državo kot na svojo hišo, v kateri aktivno in in-ciativno delajo za njeno izpopolnjevanje, kakor dela zavesten človek za svoj dom. Vse te elemente bo imel pred očmi tudi zakon o državnih uslužbencih, ki se priprav-lja.
Da bi demokratično dogradili stavbo naše ljudske oblasti, moramo še letos, in sicer čim prej, izvesti volitve za ustavodanje skupščine posameznih ljudskih republik, nato pa na temelju ustav, ki jih bodo sprejele ustavodajne skupščine ljudskih republik, preiti k splošnim volitvam v ljudske odbore.
Taki so dosedanji rezultati pri izgradnji naše ljudske oblasti, take so naše naloge, ki jih moramo izpolniti v tem letu. Za izpolnitev vsega tega določa proračun sorazmerno precejšnje vsote. Toda vse to je neobhodno potrebno, ako hočemo letos zares v polni meri usposobiti našo državno upravo tako, da bi v prihodnjem letu lahko prevzela naše številne težje naloge, zlasti one, ki jih bo pred njo postavilo naše načrtno gospodarstvo in načrtna državna izgradnja sploh.
Na drugi strani je koristno na kratko pregledati rezultate našega gospodarskega razvoja. Tovariš Žujovič je včeraj navedel mnogo podatkov, ki dokazujejo dosežene uspehe.
Pred našo vlado se je na področju industrije po osvoboditvi ne samo postavila naloga, da spravi v pogon porušeno industrijo, ampak tudi, da jo postavi na nove temelje.
Prva naloga je bila, da se celo- j kupna industrija spravi v pogon. Ta naloga je bila izpolnjena, čeprav je bila industrija v pričetku zaradi valutnih težav tako rekoč brez denarja in kredita, skoro brez prometnih sredstev, osnovnih sirovin in goriva. Nato smo pristopili k obnovi industrije, kjer so bili doseženi pomembni rezultati.
(Nadalje prihodnjič)
Časti
Tekma pri obnovi stare domovine
Skoraj na vseh delovnih področjih se vodi živa tekma. Delavci in delavke zlasti mladina tekmujejo med sabo. Tekmujejo pa celo šolski otroci.
Tekma se vodi pri zboljšanju načina pri delu, kjer bi se uporabilo manj ur in z manj fizične moči in dosegla večja norma proizvodnje. Vodi se pa tekma tudi kdo bo več prispeval prostih ur dela za državo. Tako so delavci znanih trboveljskih rudnikov delali več prostih ur, ki so jih določili vprid Komunistični Partiji Slovenije. Tudi delavci v topilnicah so delali po nekoliko prostih ur v-prid Komunistični Partiji Slovenije. To je dokaz kako velike simpatije vživa Komunistična Partija med delavci in ljudstvom v Sloveniji.
KUPON ZA SPREMEMRO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kufron:
Ime: ............................_...................................................
Ulica, hš. št. alj poštni predal .........................................................
Mesto: ..............................................Prov................... Drž........................
NOVI NASLOV:
Ime in primek: .........................................................................................
Ulica, hš. št. ali poštni predal .....-....................................................
Mesto: .........'..................................Prov................... Drž.......................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Iz francoščine prevedla K. N.
Poveznil si je klobuk, ga spet snel, si nataknil rokavice in se celo široko nasmehnil. Teh nekaj podzavednih gibov mu je menda vrnilo prisebnost, čutil se je dovolj mirnega, da je očetovsko potrepljal svojo ženo po licih:
"Velik otrok ste še, Orana, "je dejal nežno, toda umerjeno. "Hitro obrišite te lepe oči,, ki jih solze tako kvarijo! No, vidite mala senora. . . Zakaj ta velika žalost?"
Orana je še zmerom nabirala solze; '"Ali ste še jezni name?"
"Pravim vam, da ne."
"In vendar niste hoteli jesti?"
"Nisem bil več lačen."
"In zdaj vseeno odhajate?"
"Da. še nekaj važnih nakupov imam, preden grem v urad", je vneto lagal.
"Saj je komaj nekaj čez poldne! Saj vendar še ni čas", je ugovarjala Orana.
Mladi Španec je željno pogledal proti vratom, čutil je, da se nehote vedno bolj in bolj zapleta v nekakšno mrežo čustvenosti in nežnosti, žalostna, skesana Orana je bila še stokrat bolj mikavna kakor izzivalna, predrzna in vesela Orana. Kakor da bi se nov čar razlil nad njeno žensko vabljivostjo. Res, bil je že čas, da ji pobegne. . .
Mlada žena se je pa z instinktom prave žene prepričala, da ima na moža nekakšen skrivnosten vpliv. In prav ta vpliv je hotela izrabiti. Prijela je svojega moža tovari-ško pod roko in zapeljivo dejala:
"Miguel, če hočete, da ne bom več jokala, ostanite še malo pri meni."
"Menda vas menda ni strah?" se je skušal šaliti, čeprav mu je bilo čisto drugače pri srcu.
"Oh, Miguel, nikar se ne šalite! Poglejte rajši na uro. Vsaj kavo še popijte! Poglejte je že na mizi:
Ni imel moči,, da bi se ji upiral, pustil je, da ga je potegnila v jedilnico.
"Prava mala diktatorka ste, Orana," se je šalil.
"In vi ste grdavš, ker me zmerom oštevate!"
"Ugovarjam! Prinčenjate vendar vselej sami!"
Orana je končala ta pogovor, tako da je svojemu možu kratko in malo pomolila pod nos skodelico vroče, kadeče se in prijetno dišeče črne kave:
"Zdaj pa tiho! Poduhajte! Samo takšen grdavš, kakor ste vi, bi se mogel upirati tej dobroti! In ker mislim., da ne marate veljati za grdavša. . ."
Pogledal jo je. . . Na lepem se je začutil tako trudnega, tako istega tega besednega dvoboja. . . Kako lepo bi bilo, če bi ji mogel že zdaj razodeti. . ."
"Priznavam, da je kava res dobra", je naposled počasi dejal in jo pričel srebati. Tisti trenutek se mu je zazdelo, da nima prav nič več energije. Samo še en Orani>i gib, namig, samo še ena plaha prošnja in podlegel bi. In za poljub teh očarljivih, sočnih ustnic, bi žrtvoval tudi svoje ime. . .
Ta trenutek se je spomnil na svoje ime. Kaj bi dejali njegovi vojni tovariši, če bi ga videli tako šibkega spričo lepe ženske, ki mu v resnici ne daje ničesar? Ničesar! Ne! Tako ne bo podlegel! Zbral se je. Tiho je popil kavo in vstal.
"Zdaj je pa že čas", je dejal hripavo. "Hvaležen sem vam, Orana, da ste me prisilili popiti to skodelico. Kava je bila izvrstna. . ."
"Ali želite še skodelico ? Morda z žličko ruma. . ."
"Ne. Prav lepa hvala, toda zdaj moram res odriniti.."
■ Mlada žena ga je razočarana pogledala. Vendar ga ni več silila, še pred nekaj trenutki je videla v njegovih očeh čisto nov svet, svet skrivnostnih misli in skritih želja. . . Vstajale so v teh temnih, strašnih očeh, kakor vstajajo oblaki na večernem obzorju. . . In vendar ni hotela izrabiti tega spoznanja, čeprav jo je bolelo, da se je svojemu možu tako odtujila, ji je bilo samotno življenje še vedno bliže kakor spomin na strastno ljubkovanje,, neug-nanega ljubimca v tisti barcelonski noči. . .
V nedeljo zjutraj je prinesel poštar Orani pismo od doma.
S trepetajočim srcem ga je odprla. Iz velikega, drobno popisanega materinega pisma je v njeno začudenje, zdrknil še majhen bel, listič, ček gospoda Cadrerona! glaseč se na ime njenega moža.
In, da bo presenečenje še večje, je mati pisala takoj v začetku pisma, "ljubima, dragima otrokoma", da bo oče od sedaj pošiljal takšno okroglo vsotico vsak mesec, kot prispevek k njunemu gospodinjstvu.
Oranine oči so se od ganotja orosile. Niti pogledala ni, na kolikšno vsoto se je ček glasil, njene misli so se mudile čisto drugje. Ni ji bilo važno, kolikšno vsoto jima bo pošiljal oče, temveč to, da je v znamenju sprave in odpuščanja poslal ta ček. To pomeni, da so ji stariši vse odpustili,, da se bo spet smela kdaj pa kdaj vrniti k njim in da bo lahko, če bo tudi Miguel za to, preživela svoje počitnice doma, pri svojih domačih. O, zdaj je že vse toliko lažje! Kakor rožnata zarja se je dvigala bodočnost pred mlado ženo. . .
"Tvoj oče, ljuba moja, se.je pozanimal za Tvojega moža", ji je pisala mati. "Hotel je natanko vedeti,, kakšen človek je, ki si se poročila z njim. Od povsod je dobit zelo zadovoljive odgovore. Tvojega moža povsod spoštujejo in ima še prav lepo bodočnost. . . Boljšo in lepšo kot si je tvoj oče drznil kdaj upati. Bodi torej zelo ljubezniva in dobra s Miguelom, ljuba moja. Tvoja dolžnost je, da izbrišeš nesoglasje, nastalo med tvojim možem in Tvojim očetom zaradi nas. . , Ne dvomim, da bo; .- svojo ljubeznijo to kmalu storila. . ."