/ Leto VIII, št. 153 Ljubljana, petek 1. julija 1927 Cena 2 Din C l«»aja ob 4. ijotiii. sam Stane mcsetao Oin 15-—, za inozemstvo Din dO'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 LJubljana, Knallova ulica Stev. 5/I. Telefon 6t. »07» in »804, ponoči tudi Št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnBtvo: LJubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon št. 2036. loseratni oddelek s Ljubljana, Prešernova ulica St. 4»,— Telefon št. nos Podruiaid: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Rabin pri poštnem tek. zavodu: Mbb-iana St. 11.84* • Praha aslojtt«t8o. Wlen, Nr. 105,141 Ljubljana, 30. junija. Zopet so se pojavile vesti o pogajanjih. ki se vrše ined Turčijo in našo kraljevino v svrho. da se sklene med obema državama prijateljska pogodba. Te vrste vesti niso nove. Pojavile so se že večkrat, napovedujoč pogajanja za sklenitev zveze med našo in turško državo. Doslej nimamo zadostnih argumentov, ki bi nas uverili, da se bodo napovedi to pot uresničile, dasiravno se zanje sedaj navajajo zanesljivejši viri. Vprašanje prijateljske ali celo zavezniške pogodbe med Jugoslavijo in Turčijo otvarja zelo važno poglavje naše vnanje politike. Prav ta izredna važnost problema je vzrok, da se uvodoma označene vesti ponavljajo že tako dolgo in s toliko trdovratnostjo. Naša kraljevina, ali točneje: njena predhodnea Srbija, je od 1. 1912. do 1913 brez direktnih meja s Turčijo. Od te dobe turška država za našo ni prihajala več neposredno v poštev. Še bolj se je zmanjšala važnost Turčije 1. 1918., ko je Turčija izgubila vse vnanje dežele in ostala omejena na predel Male Azije in zapadne Armenije. Osobito se je izpod-nesel pomen Turčije za nas, ko je Grčija dobila zapadno obalo Male Azije ter vzhodno Trakijo in ko je morala Turčija zapustiti celo ožine s Carigradom. Povratek Turčije v Smirno, osobito pa v Carigrad, na Galipoli ter v Vzhodno Trakijo, pa je pomen Turčije za balkansko politiko zopet povečal. Dandanes prihaja Turčija za našo kraljevino v poštev v dovolj izdatni meri, dasi nimamo z njo nikjer skupne meje niti ne prihajamo z njo v direktne politične stike. Ali kljub temu je turška republika za nas važna in postaja celo važnejša. Prvič prihaja za nas v poštev kot soseda Grčije. Grška je sicer resignirala na smirensko obalo s tem. da je naselila v Evropi maloazijske begunce. Ali kljub temu ostanejo odnošaji do Turčije eno najvažnejših vnanjepolitičnih problemov Grčije, tako radi Carigrada ter tamkajšnjega patrijarhata in stotisočev (Jrkov, kakor kot neposreden sosed in trgov-sko-gospodarskega razmerja med pomorsko in kontinentalno državo. Po tej poti postane tedaj nam kot sosedom Grčije, s katero imamo za bodoče urediti še mnoge zelo važne probleme, Turčija indirektnim potom važna soseda. Podobno je z Bolgarijo, ki je ostala v Trak:«? sosed turški republiki in ki je navezana za pomorski promet na pot skozi ožine. Celo Rumuniia ima radi prehoda skozi Bospor in Dardanele direktne stike s Turčijo. Vse navedene tri balkanske naše sosede so za nas prvovrstne važnosti in ker imajo vse dovolj važne zadeve s Turčijo, je ta tem večjega pomena tudi za nas. Njihovi odnošaji z Angoro bodo našli vedno odmev v naši vnanii politiki. No, in naposled nas obrača na Turčijo naš? ljuba zapadna soseda. Italija. Ta je že parkrat pokazala, da je in ostane rasprotnica Turčije, je objavila že ponevno svoje aspiraciie do nekih predelov maloazijskega turškega teritorija. Zato je Angora že ponovno pokazala svojo voljo pridružiti se balkanskih nasprotnikom Italije, to se pravi onim državam, ki jih je tudi v živo zadel imoerfjalizem fašističnega Rima. Razni diplomatski predstavitelii turške republike so ponovno izrazili svoje ieije. napraviti z nami aranžma, ki naj bi zagotovil skupno obrambo naše in turške države pred ekspanzivnimi in hnperiialističnimi težnjami sodobne Italije. Andora }e celo razglasila svoje začudene nad tem, da njeni pozivi tako doteo ne najdejo primernega odziva v Jugoslaviji. Če le kdo. so bili Turki naši stoletni sovražniki. Če bi bila merodajna samo tradicija, bi med nami in Turčijo ne mogli nastati nikdar prijateljski odnošaji. Icaj šele zavezniški. Toda Turki so postaM za nas preteklost in ako nas stvarni interesi silijo na prijateljstvo in zavezništvo z njimi za nas pač tradicija ne bo nepremostljiva ovira. Praktična politika nas uči sprejeti v kombinacije vse države, ki nam jih ponudi stvarna sfuacjja in potreba, ki ne izbira po t-adicij'. marveč po drugih, močnejših interesih. DMomati se seKio iz Beograda na Bled Beograd, 30. junija, r. Prihodnjo dni od» potuje večina diplomatičn;h zastopnikov na Bled. kjer bodo preživeli poletje. Svoj od« hod motivirajo tuji diplomati z neznosno vročino, ki pritiska v prestolici in z dej« stvoin. da se na Bledu nahaja kralj. Pri« hodnie dni zapuste Beograd češkoslovaški, nemški, italijanski, ameriški, madžarski, ru» rmmski in turški poslanik, kasneje se jhn pridruži še poljski poslanik. Italijanska tira R/ti, 30. junija, (pa.) Finančni minister Volpi je izjavil, da bo vlada stabilizirala liro v razirerju 90 lir za angleSki funt in da m vse iiozemske špekulacijo ga porast lire obeojeor na neuspeh. j talijanske intrige v albanskem sporu Albanija še vedno ni izpolnila svojih obveznosti, ker jo podpira fašistična Italija. — Naša vlada pripravlja protestno noto, v kateri bo zahtevala svobodne roke Beograd, 30. junija, p. V diplomatskih krogih je zavladala danes nervoznost, ker iz Tirane še vedno ni nikakega poročila, da je Albanija ugodila predlogu velesil glede likvidacije jugoslovensko-albanskega spora. V zvezi s tem so po-setili danes zunanjega ministra dr. Ma-rinkoviča češkoslovaški, nemški, turški, italijanski, francoski in angleški poslanik. Vaš dopisnik se je razgovarjal z nemškim poslanikom g. OIshausenom, ki ni zakrival svojega začudenja, da še vedno ni dospelo poročilo o izpustitvi aretiranega dragomana. Ko se je vračal italijanski poslanik general Bodrero iz zunanjega ministrstva, ga je vaš dopisnik vprašal, ali je njegov poset pri zunanjem ministru v zvezi z obnovo direktnih poeajanj med Beogradom in Rimom. G. Bodrero ni hotel podati o tem precizne izjave ter je samo nagla-sil. da pišejo o tem vsi Usti. Z druge strani pa se izve. da je zunanji minister dr. Marinkovič ob priliki razgovora z italijanskim poslanikom protestiral proti postopanju albanske vlade, ki zavlačuje likvidacijo spora in ki še vedno ni izpustila iz zaporov aretiranega Gjuraškoviča. Dr. Marinkovič je stavil generalu Bodreru kot zastopniku albanskih interesov v Jugoslaviji energično zahtevo, naj sporoči albanski vladi, da bo naša vlada vsled takega postopanja Albanije prisiljena pod-vzeti druge korake, če Albanija ne bo v najkrajšem času zadostila prevzetim obvezam. Kakor se izve v večernih urah, namerava naša vlada razen tega poslati francoski, angleški, italijanski in nemški vladi noto, v kateri bo naglasila, da je sprejela predlog velesil za kompromisno rešitev jugoslovensko - albanskega spora in s tem dala dovoljni dokaz o svojih miroljubnih namerah. Albanska vlada je istočasno pristala na predlog velesil, a do danes še vedno ni izpolnila prevzetih obveznosti. V noti bo naša vlada zahtevala od velesil, naj prisilijo Albanijo, da izvrši obveznosti, ki jih je prevzela s pristankom na predlog velesil ob priliki skupne demarše, v nasprotnem slučaju pa naj dajo velesile Jugoslaviji svobodne roke. da sama s primernimi ukrepi zaščiti svoje interese. Ta nota bo po vsej verjetnosti odposlana jutri zvečer, če do tega časa še vedno ne bo nikakih poročil iz Tirane. Ko je zunanji minister dr. Marinkovič ob 10. zvečer zapuščal svoj kabinet je izjavil novinarjem, da še vedno nima nikakega obvestila iz Tirane. V političnih krogih se postopanje naše vlade v splošnem odobrava in tudi diplomatski krogi uvidevajo potrebo energičnejše akcije proti Albaniji. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da je zopet Italija posegla vmes s svojimi diplomatskimi intrigami, da bi na ta način preprečila zbližanje med Albanijo in Jugoslavijo in si tako zasigurala večji vpliv na Balkanu. Izgleda pa. da velesile takega vmešavanja ne bodo mirno trpele in ne izključuje se možnost skupne intervencije zapadnih velesil v Rimu. Albanski odnošaji z našo državo v luči albanskega finančnega ministra, ki opravlja obenem posle zunanjega ministrstva. — Mussolini albanski vzor. — Kočljiv položaj tiranske vlade Rim, 30. junija. L Posebni poročevalec vsake volitve v Sloveniji pokosile SLS ter jo kratko in malo črtale Iz seznama slovenskih strank, da ta stranka ne zlorablja cerkvene organizacije, da tej strank: ta organizacija ni poslušna, z drugimi besedami1, da SLS gre v volilno borbo brez cerkvene pomoči, brez knezoškofijskega diktata. Napredne stranke so svoje glasove dobile na temelju idej, ki Jih prepovedujejo, SLS pa na povelje politiku} očih duhovnov, ki zlorabljajo verski in cerkveni ter dušno pastirski položaj. Stranka, ki izpostavlja monštrance o volitvah, stranka, ki pripoveduje na'vnim kmetom o huddčkih in zlobcih nad naprednimi žarami ter o božjem blagoslovu nad klerikalnimi skrinjicami, taka stranka si upa pisariti o volilnem terorju ter ga podtikati poštenim idejnim strankam! Razumemo vpričo gornjih številk »Slo-venčevo« demagoško pisavo, ker je ta pisava izraz težkih sluteni k!, navdajajo vodstvo SLS. Kaj bo sedaj po dvomesečnem vladanju SLS v Beogradu. Ako Je SLS že januarja meseca nazadovala, kaj bo sedaj po strahovitem finančnem izdajstvu SLS v Beogradu, po uvedb1 novih davkov, po bri-IJantni zaščiti črnogorskih princev. »Slovenec« ter od klerikalcev plačano časopisja na] le naprej piše o SDS, kakor da bi je več ne bilo. To je stara klerikalna taktika, da pred volitvami polagajo najbolj opasne nasprotnike SLS v grob, po volitvah pa vale s svojih ramen vso polifčno odgovornost ba>š na iste »politične mrtvece«. Tokrat se razlikuje klerikalna gonja samo po tem. da ima najeto še Jato političnih desperadov ki priporočajo onega, kdor plača, vedno pa one, ki bi radi osvobodili Slovence klerikalne nadvlade. Čim manj ti »napredni« dezerterji v političnem življenju pomenijo, tem bolj široka usta imajo za zgagarsko kričanje. Da onemogočimo na. daljno demagogMo klerikalcev in klerikalu-hov v tem pogledu, smo navedli nekaj številk zadnjih volitev, da bo tudi povsem jasno, da klerikalci vprizarlajo svojo gonjo proti SDS samo radi neizmernega strahu pred njo in pred drugim-' naprednimi strankami. ki pravilno spoznavajo škodljivost in opasnost klerikalizma. Obračun z SLS Dri občinskih volitvah Tudi selo se probuja. — Nazadovanje glasov SLS na celi črti. Krepko prodiranje naprednjakov V Krtini je dobila lista SDS 3 odbornike, lista SLS 2 odbornika, lista SKS 2 odbornika. V Dobu pri Domžalah je dobila lista SDS 50 glasov, dočim so ostali klerikalci daleč zadaj. Rovte bile vložene tri liste, od teh dve naši. Gospodarska žiberška lista (naša) 59 glasov. Gospodarska rovtarska lista (naša) 55 glasov, lista SLS 179 glasov. Napram zadnjim volitvam je SLS nazadovala za 54 glasov, SDS pa napredovala za 54 glasov. Dosedaj v tej občini napredni glasovi sploh niso mogli do veljave. Hotederšlca je imela dve listi. Prva Napredno delavska kmečka zveza (SDS in SKS) 92 glasov in 6 odbornikov, druga SLS 55 glasov in 3 odbornike. Napredni glasovi so napredovali za 21 glasov, dočim so klerikalni padli za 16 glasov. Št Lenard pri Laškem je dobila Napredna lista združena SDS in SKS 6 mandatov, dočim je dobila SLS 3 mandate. V občini Jurklošter je dobila SDS 8 mandatov, SLS pa 17. Lista SKS je bila razveljavljena radi potvorjenih podpisov. Da se to ni zgodilo, bi bila občina prešla popolnoma v napredne roke. Zaključek Pribičeviceve turneje po Bosni Sarajevo, 30. junija. Na Vidovdan je imel Svetozar Prittčevič shode v Rogatici, v Višegradu in na Sokolcu. V svojih govorih je kritiziral vlado in radikalno stranko, ki sta obe brez programa in ne vesta, kaj ho_ četi. V največji stiski je prišla radikalom pomoč od davidovičevcev, ki rešujejo življenje svojim najhujšim nasprotnikom. Obširno je Pribičevič razpravljal tudi o problemu versk;h in plemenskih strank, ker je to vprašanje zlasti v Bosni zelo pereče. Povdarjal je, da SDS ni proti nobeni kon-fesiji aii cerkvi, odklanjati pa mora verske stranke in zato tudi muslimansko. Včeraj se je Pribičevič vrnil v Sarajevo, kjer so mu priredili somišljeniki pred hotelom »Evropa« velike manifestacije. Pribičevič se je zahvalil v kratkem govoru z balkona. Novi komisar zagrebške mestne občine Zagreb, 30. junija, r. Ker je dr. Anton Goglia definitivno odklonil prevzem ponu« jenega mu komisarijata na zagrebški obči« ni, je moral veliki župan poiskati drugo osebo. Veliki župan se je v to svrho spo» razumel z arh. Heinzlom, ki je včeraj od« potoval v Gastein na zdravljenje. Za komi« sarja bo postavljen banski svetnik Mladen Uzorinac. Veliki župan je že odpotoval v Beograd, da izposluje njegovo imenovanje. Predsednik vlade je danes pristal na to' imenovanje ia podpisal tozadevni sklep no* tranjega ministrstva. Obsojen italijanski agent Šibenik, 30. junija, n. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je danes vršila raza prava proti italijanskemu optantu Minotti« ju Veranti. Veranti je po Dalmaciji nabi« ral naše liudi za italijansko voisko in delal propagando za priključitev Dalmacije k Italiji. Pri njem so našli dokumente, iz ka» terih je razvidno, da je dobival denarna sredstva, in sicer zelo visoke vsote za to propagando od nekega italijanskega konzu« la v Dalmaciji. Veranti je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe, po prestani kazni pa bo izgnan iz države. Postavljanje kandidatov Beograd. 30. jun»'ja p. Nocoj se je vršila seja izvršilnega odbora SDS. na kateri se je vršila izključno le razprava o kandidaturah. Izvršilni odbor je odobril vse do sedaj od sreskih in oblastnih' organizacij predlagane kandidature. Split, 30 junija n. Danes se je vršila v Splitu konferenca delegatov SDS {z severne Dalmacije, na kateri se Je vršila razprava o kandidaturah za skupščinske volitve. Za nosilca liste je bil soglasno določen zopet poslanec Ir. Prvisilav Grisogono. sreske kandidate pa bodo določile poedine sreske organizacije. Sarajevo. 30. umija n. Okrožni odbor radikalne stranke v Sarajevu je Imel danes sejo, na kateri je razpravljal o kandidaturah za skupščinske volitve. Po daljši debati je bil postavljen za nosilca radikalne liste v sarajevski oblasti dr. M-lan Srškič, za kandidata v sarajevskem srezu pa minister dr. Andrič. Beograd. 30 junija p. Iz Kragujevca je dospela deputacija radikalne stranke, ki je posetila ministra oravde dr. Subofča in mu predlagala, naj prevzame kandidaturo v Kragujevcu proti bivšemu ministru dr. Ko-jiču, katerega kandidirajo pašičevci. Aretiran pohotnež Osijek, 30. junija, d. Policija je aretirala prodajalca sladoleda Ahmeda Muhamero« viča iz Maeedonije, ki je posilil 6 deklic v starosti 7 do 12 let. Dajal jim je sladoled in jih na ta način zvabil v svoje stanova« nje, kjer jih je posilil. Velike nevihte v Italiji Milan, 30. junija, s. Velike nevihte so v okolici Biele v zadnjih dneh napravile veli« kansko škodo, ki se ceni na 20 milijonov lir. Upor kitajskih kalijev Newyork» 30. junija, be. Na parniku Rot-terdam je prišlo do upora kitajskih kulijev, ker jim poveljnik ladje ni hotel dovoliti dopusta. 400 kulijev se je oborožilo z britvami, noži, sekirami in drugim sliSnim orodjem ter izsililo izkrcanje. Na prošnjo po\eljnka ladje je policija po daljšem boiu prisilila upornike k predaji in pokorščini. 50 kulijev je bilo aretiranih, ostali pa so se nato zopet vrnili na delo. Dr. Gosar, SLS in davek na ročno delo SLS je pod strašno obtožbo, da Je podaljšala in celo proširila davek na ročno delo, potem ko je vso kampanjo za oblastne volitve še januarja letos vodila pod prisego, da se da prej ubiti, kakoT da bi za tak davek glasovala. G. Gosar se sedaj pere. Pri tem priznava, da se je finančn/ mini ster odločil znižati vsaj nekatera najhujša davčna bremena. Cemu SLS nI predlagala, da se ukine ali zniža davek na ročno delo? Bdinj izgovor ubogemu Gosarju je vRra-šanje, kdaj se je g. dr. Žerjavu posrečilo zn'žati davek na rofino delo. G. GcsaT je pozabil na popravek, ki ga Je moral prinesti »Slovenec«, da je namreč dr. Žerjav bil tisti, ki je sprečeval uvedbo ročnega davka ves čas, dokler je bil minister. Položaj vlade marca 1927 je bil tak, da je bila navezana na glasove SLS. Ce je SLS zahtevala znižanje al*' ukinjenje davka na ročno delo. je vlada ali padla, ali pa se je morala ukloniti. SLS pa niti zahtevala nič. Pač pa so vojvod!nski bogati davkoplačevalci dosegli neke ugodnost?. Obenem pa so gg. Gosar in Pušenjak ter vsa SLS pristali, da se od 1. aprila davek na ročno delo pobira tudi od državnih in samoupravnih delavcev. Z drugimi besedami, SLS je davek na ročno delo razš-'rila. To jI bodo hvaležni delavci po železnicah, v Velenju in pri občinskih podjetjih, zlasti v Ljubljani in Mariboru! In to tista SLS, ki Je pri zadnjih volitvah dobila najmanj 20.000 delavskih kroglic. Rudarji v Veleniu pošljejo baje zahvalno deputacijo g. Pušenjaku, mestni delavci v Ljubljani 'n železničarji pa gg. Gosarju in Zebotu. Politične beležke Narodni poslanec dr. Pivko v rogaškem okraju V Žetalah pri Rogatcu 9e je vršil v sredo 29. junija največji shod, kar jih je doslej imela SDS v tem okraju. Res je, da ima krajevna organizacija SDS blizu 100 članov, ki so-že ob zadnjih volitvah pokazali izvrstno disciplino, toda tudi drugi možje, bivši Ra-didevi pristaši in pristaši SLS, so hoteli slišati našega poslanca dr. Pivka. Zborovanje se je vršilo na travniku pred podružnično cerkvijo Marije Tolažnice od 7. do 9. dopoldne in mu je prisostvovalo dobrih 300 mož in tudi precej ženskega sveta. Gospod poslanec je prejel splošno odobravanje in niti med bivšimi nasprotniki, ki so vedeli pred zborovanjem marsikaj povedati o demokratih in njihovih slabostih, se ni javil niti eden, ki bi mogel zmanjšati mogoč-jo vpliv poelančevega govora. Govorniki, ki so se oglasili h kratki besedi, so izrazili samo pohvalo. Po zborovanju se je vršil sestanek odbornikov in uglednih posestnikov pri g. Svenšeku, predsedniku krajevne organizacije v Zetalah. Popoldne se je vršil se«ftanek našega članstva v Rogatca pri g. Marincu, kjer je poročal gosp. Pivko, nakar so je določil program za delo pri volitvah. «Katoliško» poročanje Glasilo SLS od dne do dne prinaša laž« njiva poročila o občinskih volitvah. Te dni čitamo v »Slovencu«, da je SDS strahovito . Pregledali smo dotične notice in nismo našli ni z eno besedo ni direktno, ni indirekt-no omenjene ali le dotaknjene ni osebe vladarja ni kojega člana kraljevega doma. Mi si odločno prepovedujemo od strani SLS vsak pouk v tem žiru. alarm je prosta denuncijacija, kakor jo je ta stranka itak od nekdaj vajena. Svojo 'n vladino odgovornost za silno nerodni in nepravilni postopek prilikom reševanja tega predmeta hoče SLS, kakor se vidi iz denun-cijantakega članka, skriti za cvladareko hišo». dostivlja, da so tako pojasnili stvar skoro vsi listi v državi. Temu nasproti moramo konštatirati. da so ee skoro si listi v državi in enoglasen sklep zetske oblastne skupščine izjavili, kakor mi, motive pa, ki jih je s prozorno tendenco izmislila SLS, čitamo prvič v pišejo, da so angleški razorožitveni predlogi glede velikih vojnih ladij in križark zelo daleko-aežni in da bodo omogočili državam velike prihranke. Namen teh predlogov je popolnoma praktičnega zna&ia. Cilj razorožitvene konlerenoe, Id jo je sklical Cooiidge, je, da se doseže čim večja razorožitev na morju. De Valera za popolno neodvisnost Irske Pesimistične izjave irskega voditelja o položaju. za Mussolinijeva načela De Valera London. 30. Junija 1. Kakor znano. De Valera in 44 njegovih tovarišev, ki so bili izvoljeni pri zadnjih irskih volitvah, noče priseči po določbah angleških zakonov. Ob otvoritvi parlamenta je vseh 45 poslancev skušalo nastopiti brez tradicionalne prisege. Angleške oblasti so zato nastopile proti navedenim poslancem s silo. Na ta način se bo nadaljevala v irski zbornici lanska situacija, ko je parlament zboroval samo v navzočnosti ene tretjine izvoljenih irskih poslancev. De Valera je izjavil novinarjem, da mir Ircev napram Angležem ni nič drugega kot prevara in revščina. Irska je nemirna, prebivalstvo se krči, brezposelnost pa narašča. De Valera smatra, da ima Irska pravico živeti po svojih vsa načelih in uporabiti v ta namen sredstva, ki se jih lahio posluži. De Valera je dalje izjavil, da ne priznava nobenega ukrepa sedanje angleške vlade in je dostavil. da bo zahteval od parlamenta 100 milijonov lir šterlin-gov za popravo škode, ki jih je povzročila Anglija na Irskem. Na nadaljno vprašanje novinarjev, če misli De Valera. da bi bil Irski potreben kak Mussolini, je odgovoril: Jaz nisem irski Mussolini, kljub temu. da priznavamo Irci mussolinijansko načelo navduševanja narodov po posameznikih. Na tej podlagi smo razvili akcijo med 1. 1916. in 1921. Svobodo, ki jo zahtevamo, se ne da ukleniti ne v debate ne v dogovore. -S®*- Preganjanje slovanskega tiska v Italiji Trst, 30. junija, o. Oblasti, predvsem v Trstu, so začele v zadnjem času preganjati slovanske liste in slovanski tisk v Italiji. Tako so bile v zadnjih dneh izvršene za« plombe raznih slovenskih listov. Danes sta bila zaplenjena slovenski tednik tNovice* in hrvatski list «Istarska Riječ», ki izhajata v Trstu. Zaslužen konec fašističnega lista na Goriškem Gorica, 30. junija, o. Tukajšnji fašistični list «La Voce deli" Isonzo® je prenehal iz« hajati. Mesto njega bo goriška fašistična organizacija pričela izdajati dvakrat na te= den drug list z naslovom «La Vedetta deli' lsonzo», ki bo uradno glasilo stranke. Pro« padli dnevnik *La Voce deli' Isonzcr® ni bil preveč razširjen. Kot krajevni listič ni mo« gel prodreti na deželo, kjer ga ljudje sko« ro niso poznali. Kot razne druge liste so tudi «La Voce deli' Iscmzo® vsilili fašisti nekaterim slovenskim obrtnikom po deželi. Napram slovenskemu ljudstvu je list za« govarjal skrajno neprijateljstvo ter pri vsa« ki priliki zahteval raznarodovanje slove®« skega naroda. Kje je Daudet? Pariz, 30. junija, s. O kraju bivanj^ Leo. na Daudeta prihajajo venomer naspTotujcv če si vesti. Inozemske poročevalske agentu« re javljajo istočasno, da je v Švici, Belgiji in Italiji. Policija meni, da je Leon Daudet najbržc v Parizu ali pa v okolici. Tudi« jo celo, da je policija že izsledila njegovo skrivališče in da se njegova aretacija pri« čakuje v kratkem. V okolici Pariza pregledujejo orožniki avtomobile in kontrolirajo potnike. Fašisti se zavzemajo tudi za Korziko Rim, 30. junija, d cLavoro d' Italia, objavlja uvodnik, v katerem protestira proti dislokaciji francoskih čet na Korziki. Pisec naglaša, da je bilo za časa svetovne vojne sicer potrebno, privesti v Evropo tudi afriške čete. Korzika je akozinskoz italijanska dežela in obljudena z italijanskim prebivalstvom. V Franciji sami lahko francoski narod dopušča okuženje z zamorsko raso, toda proti takemu postopanju na italijanski Korziki mora Italija najodločneje protestirati. To zahteva že ugled naroda, ki je imel za civilizacijo Evrope velike zasluge. Reforma francoske vojske Pariz, 29. junija, d. Na zadnji seji zbornice je bil končno sprejet zakon o reformi armade. Po daljši debati je zbornica sprejela predlog desničarskih strank, ki gre za tem, da se poostre določbe glede vojaškega službovanja. Socijalistični predlog za uvedbo enoletne vojaške službe je bil odklonjen. Pred glasovaniem o sprejemu celega zakonskega načrta je podal v imenu eocijalistov poslanec Renaudel ostro izjavo, zlasti še, ker je vlada odklonila znižanje vojaškega roka. Končno je vojni minister Painlev£ stavil v imenu vlade vprašanje zaupnice, nakar je zbornica t večino glasov sprejela zakon ▼ celoti in s tem obenem izrazila vladi lanpnieo. Francosko-nemška trgovinska pogodba Pariz, 30. junija, d Po povratku predsed« nika nemške delegacije dr. Posseja iz Ber« lina se je vršila skupna seja nemške in fran ooske gospodarske delegacije. O seji je bil izdan komunike, glasom katerega je bil do« sežen načelni sporazum o provlaorični ti» govfnski pogodbi, ki bo izdelana Se pred 15. julijem, tako da medsebojni gospodar« ski odnošaji ne bodo ovirani, ker preneha začasni sporazum o blagovnem prometu med Nemčijo in Francijo že s 30 junijem. Do sklenitve nove pogodbe bo začasni spo« razum podaljšan do konca julija. Prodiranje generala Čangkajska Nepotrjene vest o porazu njegove ar<£ade. Šanghaj, 30. junija (be.) Vesti o porazu generala Cangkaji&a v Šantmgu doslej še niso potrjene. Nasprotne pa se zatrjuje, da nadaljujeta Feng ta Canskajšek svoj pohod proti severu. Canztsolin Je baje ponudil južnim četam premirie. Čangtajšek je stavil hankavski vladi ultimattrn. v katerem zahteva, da morajo vsi sovjetski državljani, kolikor n:so uslužbenci konzulatov, v 24. urah zapustiti kitajsko oztmlje. Glasom teh vesti je Borodin že v sredo zvečer od. potoval. Šanghaj, 80. junija, (pa.) Po raznih vesleh je prodrl general Fengjusjang do Rumene reke. Čangkajšek prodira istočasno ob železnici Tientsin - Pukov proti Pekingu. London, 30. junija, (lo-) Na Mdr*vno isntar-jtelacijo glede političnega položaja na Kitajskem je izjavil podtajnik za zananje zadeve,, da je ostala vojaška situeeija tekom zadnjih d voh tednov na Kitajskem nespremenjena. Kakor se poroča, so v teku med posameznimi voditelji pogajanja, tekom katerih je prišlo do sporazuma ned generaloma Čangkajškom in Fengjusjanom. Pogajanja med angleškimi konzularnimi oblastmi v Nankingu in v Hankovu bo ostala na m.-tvi točki. Kljub temu dejstvi; opravljajo taiaošnji angleški zastopniki nadalje svoja dela, v kolikor so ta v interesi] angleških državljanov. Razven enega angleškega bataljona, ki je bil odposlan v TieoUio, eo bile odposlane angleško č£te tudi v Vejhaj-vej, kjer se nahaja okrevališče za bolne angleške vojake. Chamberlain na potu skozi Pariz Pariz, 30. junija, s. Zunanji minister Chamberlain je davi ob 7-30 dosptl v Pariz ter je po enournem pose tu v sngleškem poslaništvu nadaljeval svojo pot v London. Novi francoski vojaški krediti Pariz, 30. junija, (pa.) Zbornica je odo« brila v višini 160 milijonov frankov nove vojaške kredite. Francosko-belgijski trgovinski odnošaji Berlin, 30. junija, (be.) Francosko*belgij» ska trgovinska pogajanja so bila prekinjena. Angleško-nemški letalski dogovor London, 30. junija, (lo.) Včeraj je bila podpisana v Berlinu angleško*nemška letal« ska konvencija, ki urejuje polete iz ene tir« žave v drugo. Za vse polete med Anglijo in Nemčijo so bila potrebna posamezna dovoljenja. Kon* vencija urejuje to zadevo na permanentni podlagi. Zaključek manevrov italijanske mornarice Rim, 30. junija, o. Včeraj opoldne so se zaključile velike pomorske vaje vojne mor« naricc. Pomorskih vaj se je udeležilo 16 velikih križark, 23 torpedovk in torpedo« lovcev, 22 podmornic, večje število pomož« nih ladij in 81 letal. Odgoditev reforme lordske zbornice London. 90. junija, d. Parlamentarna frakcija delavske stranke bo 6 ta rta o reformi zgornje zbornice vprašanje zaurmice vla ii. Kot odgovor nato je konservativna stranka predložila primeren spreminjevalni prel- London. 30. junija, (lo.) Ker s« se pojavili v konservativnih krogih spodnje zbornice proti vladni reformi gornje zbornice, kakor jo je zamislil lord Cave v zadnji debttf v lordski zbornici, pomisleki, je »la<1a sklenila, da odloži razpravo o tej reformi na prihodnje leto. z namenom, da pridobi na času ca eventualne spremembe. Naši Mladina, v slovansko smer! (Iz vidovdanskega govora v ljubljanski realki.) Kresni večer. Pred mano se razprostira gladek travnik. Žive iskre se krešejo po njem: neštete kresnice se vži-gajo in švigajo po sočnem zelenilu. Zdi se mi, da se vleče pred mano košček rimske ceste, ki se je nocoj ponižala z neba na zemljo. Po bližnjih goricah objestno plapolajo poganski kresovi, živ in nepogasljiv spomin na sivo davnino. Duševno oko se mi je zastrmelo tja daleč v one meglene čase, ko je na vzhodu delal gosto senco prosluli babilonski stolp . . . Vekovi potekajo. Po širnih ravninah na severu od Karpatov vidim v duhu veliko družino ra-tarjev, poljedelcev v belih platnenih opravah, okoli stopala pa so si^ ovili čreva ubite drobnice: to so jim črevlji. Svoja bivališča nazivajo slova, to je močvirje, sebe pa Slovjane, »močvir-jane». Rodbina pa je naraščala. Bratje so se razlezli na vse strani Evrope in še preko. Vseslavija je segla od Baltika in Jadrana po noter do Tihega oceana. Skupno ime so naši barjani ponesli v razne konce sveta: makedonski Slovani, no-vogorodski Slovenj, mi alpski Slovenci, baltski Slovinci, Slovaki, Slavonija, tudi Dubrovčani so se svoje dni klicali zgolj Slovene. Njih strnjeno ozemlje so le malokod pretrgali poznejši doseljenci: Ogri, Romuni. Dolge pomole na skrajnem zapadu pa je preplavil ino-krvni živelj. Spremenjene zemljepisne razmere in dotik s tujci so prinesli dokaj novih sestavin v prvotno govorico. Vendar priznavajo celo inozemski učenjaki, n. pr. slavist Meillet, da je razlika med samostojnimi slovanskimi jeziki manjša nego razlike med narečji enega ter istega romanskega govora, n. pr. francoščine. Ni čudo, če je slovaški pesnik Jan Kollar, občujoč z južnoslovanskimi dijaki 1. 1812. zaslutil «že my všickni je-den narod jsme». Sinovi iste hiše se naredko pravdajo za svoje meje. Tako je resničen naš narodni pregovor, trdeč, da se bratje in sestre daleč narazen najbolj ljubijo. Koga naj po takem preseneti, da so se tudi poedina slovanska plemena pisano gledala zbog svojih granic? Vendar nahajamo v zgodovini dovolj skupnih složnih nastopov. Pomislimo le na nekdanje tesno prosvetno delovanje Cehov z lužiškimi Srbi in Poljaki, nadalje vpliv velikih slovanskih, osobito ruskih pisateljev in znanstvenikov na vse Slovane. Nič manj krepka književna vez je narodna pesem: srbske junaške in ruske biline itd. Slovansko vzajemnost, to je čut in zavest o sorodnosti vseh Slovanov, in težnjo, to sorodnost dejanski uveljavljati. je pospeševalo delovanje bratov Cirila in Metoda, njuna cerkvena slo-vanščina. Iz tega prvega zametka vzide cerkveni književni jezik, družeč od 9. do 18. stol. večino južnih in vse vzhodne Slovane. Cerkveni razkol je razbil pričeto skupnost vseh slovanskih plemen v dva svetova ter za vselej onemogočil razvoj vseslovanskega slovstvenega jezika. V novejšem času sta širila misel vse-slovanske skupnosti med ostalimi še posebno češki jezuit Balbin in hrvatski svečenik Križanič, čigar vera je bila tolikšna, da je snoval celo skupni jezik za Vseslavijo, ki naj bi se postavila pod rusko vodstvo. Ali Križanič je moral hoditi po križevi poti, ki je držala v ječo in prognanstvo. Poznejši glasniki njegovega vzora so bili opreznejši: radi cenzure so izjavljali idealisti kot Kollar. naj bo slovanska vzajemnost «ka-kor tiha ovčica v življenju narodov». Komu ni znano, da so po kosovski bitki — vprav danes obhajamo obletnico tega zlokobnega, črnega dne — Turki izrezali jezik premnogim našim prednikom na iztočnem delu današnje troedine kraljevine, če se niso slepo pokorili mongolskim mogotcem? Izrezali, ali vsaj čvrsto zavezali pa so jezik celokupnemu podjarmljenemu srbskemu narodu skoro za pet vekov. Tu- di mi, najzapadnejši slovanski drobec, tudi mi smo pod neljubim gospodarjem še pred 10 leti hodili po rodnih tleh z debelo ruto na ustih. Junaštvu srbske vojske in naše vladarske hiše se moramo zahvaliti, če se danes v svobodni, svoji državi lahko javno pomenimo o vsem, kar nas teži in tišči. Tako pa se na kratko porazgovorimo glede načrtov za slovansko bodočnost. Še leta 1824. se je Kollar vpraševal: «Kaj bo iz nas Slovanov v sto letih? Kaj bo iz Evrope?» Navdušeno proro-kovanje njegovo in njegovih vrstnikov kot Dobrovsky ali naš Kopitar daleč zaostaja za tem, kar imajo vnovič osvobojen;* Slovani dandanes. Zgodilo se je, česar si marsikdo med nami še v početku tega stoletja niti v sanjah ne bi bil upal priznati. V malo letih se je več preokrenilo, nego poprej v 1000 letih. To nam bodi nauk, da zaupajmo v svoje smele smotre, ki se bodo prej ali slej obistinili. Najprej slutim z Gregorčičem «vse Slovene pod streho hiše ene». namreč Korošce in Primorce med nami. Nato razširjeno Jugoslavijo od snežnega Triglava do Črnega morja. Prvi razveseljivi stiki so se pričeli uprav letos: culi ste 0 nastopu bolgarskega književnika Hri-stova, ki je sporočil Otonu Zupančiču svoje prepričanje: 1 po - vazmožno dnes se čini men — ot Carigrad do Triest njakoj den Simfonija da zazvuči božestvenna . . . Poslušali ste besede njegovega rojaka, publicista dr. Mladena Kostova.. Iz meglovite daljave se mi kažejo obrisi za Zvezo slovanskih držav! Na tebi je. jugoslovenska mladina, da se pripravljaš na oni veliki dan. Ali kaj morem storiti jaz v tej smeri? se vprašuje ta ali oni med vami . . . Kaj utegneš ti storiti? Najprej si usvoji Kollar-jevo geslo: «Slovan sem, in karkoli je slovanskega, me vse zanima». Skrbimo najprej za kulturno zbliževanje. Vsaka stran našega življenja bodi neprestano prešinjena z mislijo na splošne slovanske koristi. Pazno in pozorno zasleduj, kaj se godi pri ostalih Slovanih. Potem imej na umu to, da boš zajemal novice čimprej iz izvirnika. Čitaj slovanska leposlovna dela. To zaslužijo v polni meri že po svoji notranji vrednosti. Za dokaz naj mimogrede omenim znamenitega angleškega romanopisca Galswor-thyja, ki je pred nekaj meseci predaval v pariški Sorboni o šestih najboljših svetovnih pripovednikih: zanj so to: dva Francoza, en Anglež in trije Slovani. Polovica mojstrov je tedaj slovanskih na vsej zemlji! Spočetka boš čital bržkone v prevodih, pozneje prebiraj slovanske novine v originalu. Obenem spoznavaj umetnost, glasbo. Kadar postaneš obrtnik, trgovec, bankir, išči predvsem spoja z našim severom in vzhodom. Kar vas je bolj nadarjenih, se naučite še en slovanski jezik, eni češčine, drugi poljščine, tretji ruščine. Za pasivno ume vanje si človek hitro prisvoji potrebno znanje. To vam bo poleg vsega prineslo možnost, da boste bolje prešinili ustroj svoje materinščine. če si dopisujemo s Slovani, naj si vsak v svoji rodni govorici. Predvsem pa gojimo študij ruščine, ki naj čim pre.i postane občevalni jezik Slovanov med seboj. Potujmo po slovanskih deželah ter iščimo stikov, posebno z zastopniki svoje stroke. Poudarjajmo vselej in povsod ono, kar druži ter edini vse raz-rastke slovanskega debla. Trudimo se, da postanemo čim popolnejši, čim plemenitejši ljudje: na to so nas navajali najodličnejšj slovanski veleumi, stremljenje po nravstveni usovršitvi ie svojstveno slovanski psi-hi. Najglobljo, zares vseslovansko književno vzajemnost vidi Miloš Weingart, profesor bratislavske univerze, baš v nravstvenem poslanstvu, ki proseva iz vseh slovanskih slovstev od najstarejših dob do danes. Ponovno navedeni Kollar je že oznanjal: «Ako pokličem Slovana. naj se mi oglasi človek«. Predsednik češkoslovaške republike, Masaryk, oče modernemu pojmovanju slovanskega poslanstva, nas vabi na vsestransko slovansko sodelovanje, ki naj pripomore do svetovne skladnosti in sloge. In kadar zanamci ostvarijo naš ideal: združene slovanske države, bodo lahko mislili na Zvezo evropskih združenih držav, kakršno je pred stoletji predlagal Čeh Jiri Podčbradsky. V tej družabni obliki naj se potem vrši harmonično delo za prospeh in srečo človeštva. Za nas pa drži proti temu smotru določena pot, ki naj jo za sklep še enkrat poudarim: Slovansko sodelovanje za slovansko človečanstvo! NK. Jugoslov. srednješolska emiadina za bratsko zbližali je z bolgarsko omladino (IX. kongres SJSU v Ljubljani.) Po sokolskih dnevih ima Ljubljana v gostih lepo število srednješolske omlad;ne, ki je danes v Akademskem kolegiju otvorila svoj IX. kongres. Vodi ga predsednik Sa-veza jugoslovenskih srednješolskih udru-ženj g. Danilo Gregorič. Zastopane so vse pokrajine naše države. Kongres ima svoj posebni pomen v tem, da je tokrat na njem prvič zastopana vsa jugoslovenska srednješolska omladina. Navdušeno je srednješolsko omladino po-zdravii ravnatelj ljubljanske ženske gimnazije g. Anton Jug, ki je pokrovitelj župe srednješolcev za Slovenijo. Po ostalih pozdravih delegatov in nekaterih predstavnikov je g. Danilo Gregorč referiral o bodočem delovanju srednješolske mladine, nakar se je vršila diskusija o raznih dijaških vprašanjih. Izredno zanimivo je bilo popoldansko zborovanje. Referiral je g. Vasilije Milič iz Bi-tolja o zbližanju z bolgarsko srednješolsko omladino. Po njegovem referatu je bilo sklenjeno, da SJSU pokrene akcijo za zbli-žanje in sodelovanje in kongres je poslal bolgarskemu ministru prosvete naslednji br-zojav: »Jugoslovenski savez srednješolcev je na svojem IX kongresu sklenil, da bratom bolgarskem srednješolcem ponudi svoje bratsko sodelovanje v prosvetnih vprašanjih, ki se tičejo obeh bratskih držav. Prosimo vas. g. minister, da jih v tem smislu pozdravite in izjavite naše bratske želje za zbližaujem in sodelovanjem.« Prav prisrčen pozdravni brzojav so srednješolci poslali tudi kralju na Bled. Za razveseljivo ujedinjenje jugosloven-skih srednješolcev je znač;lno, da je na kongres prišel tudi delegat akademskega kluba »Janušič« iz Zagreb,a pod čigar upravo so vsa hrvatska srednješolska društva. Ker se je zgodilo prvič, da so na kongresu zastopani tudi hrvatski dijaki, je bil delegat ;z Zagreba nadvse prisrčno pozdravljen. Po kraikem njegovem nagovoru je kongres soglasno osvojil želje kluba »Ja-nušiča«, da SJSU stopi v neposredne zveze z vsemi srednješolskimi društvi na Hrvatskem. Kralj m delavec Jaka np v*v V i rZ!€H3 Tržič, 30. junija Na Vidovdan dopoldne ie Tržič doživel visok poset. Z avtomobilom se je pripeljal v naš kraj Nj. Vel. kralj Aleksander. Ker je cesta čez B;strico v Begunje za vozovni promet radi popravljanja škarpe zaprta, se je moral kralj preko Podbrezja vrniti nazaj proti Bledu. Na mestu, kjer se popravlja škarpa, so delavci hoteli takoj pripraviti zasilni most, da bi kralj lahko z avtom pasiral Bistrico. Toda delavec Jaka. ki je stal tam blizu, je Nj. Vel. kralju prostodušno in lepo pojasnil: »Gospod kralj, tukajle se pa ne boste mogli peljati« . . Kralj je seveda razumel dobrodušni ton delavčevega pojasnila in je smehljaje odvrnil : »Dobro, dobro! Istina. bolje, da ostajem zdrav.« Po teh besedah je kralj dal avto obrniti ■'n se je vrnil proti Tržiču, kjer so gospodične, ki so bile ravno na trgu. obsule avto s cvetjem. Naslednji dan. na Petrovo, je bila kraljevska dvojica zopet na Bistrici. Narod ju je navdušeno pozdravljal. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera: Petek, 1.: Zaprto. Sobota, 2.: «Orlov». Gostuje g. Majhenič. D Nedelja, 3.: . Gostuje g. Gospo« dinov. Izv. Pondeljek, 4.: Zaprto. Torek. 5.: . Dramsko gledališče se otvori s Kosorjevo dramo < Sprava,., potem pa 6e uprizori Langerjeva «Periferija» Nov predsednik Hrvatske Matice v Zagrebu. Dne 29. junija se ie vršila v Zagrebu letošnja glavna skupščina Hrvatske Matica Dosedanji predsednik ustanove dr. Drag. Domjanič je bil imenovan za častnega člana, za novega predsednika pa je bil izvoljen prof. dr. Albert Bazala. V CharpentieroTi cLnizb bo pel v soboto, dne 2. julija v beograjski operi tenorist Josip Rijavec, ki se s to predstavo poslovi od prestolniške publike ter odide za stalno v Berlin. Napad bolgarskih komitašev na Slovenca Iz Izvora v Juž. Srbij-' nam pišejo: Dne 18. junija ob 21. ponoči so bolgarski komi-taši izvršili napad na oddelek finančne kontrole v Izvoru. Vrgl: so na stražarnico okrog 40 komiiaških bomb italijanske prevenijen-ce z oznaoko »5 s.t Kot žrtev bolgarskega napada je padel slovenski rojak Alionz P a g o n, preglednik/ fin kontrole, starešina oddelka v Izvoru. Ostali organi finančnega oddelka so takoj z orožjem v rokah v popolni prisotnost duha stopili v borbo s komitaši ter začeli energično streljati. Vodili so borbo vso noč. Padel je eden izmed komitašev, a več drugih je moralo biti težje ranjen'h, kar se je lahko sklepalo po krvavih sledovih. Pokojni Alfonz Pagoi je bil rodom iz ljubljanske okolice, star je bil 38 let in je radi svoje vestnosti in hrabrosti užival splošno spoštovanje. Njegov pogreb se ie vršil ob veliki udeležbi tukajšnjega uradni-štva. častnikov in prebivalstva mesteca Bosiljgrada. Gasilski jubilej v Mostah V nedeljo bo orosJavilo prostovoljno gasilno društvo v Mostah 301etnico svojega rbstoja. Obenem praznuje tudi načelnik tega društva g Fran Zupan 251.etnico udej- stvovanja. G. Zupan je bil rojen 1. 1873. v Gorici Pred 30 let? se je naselil v naši občini, ter se ie že v mladostnih letih posvetil narodnemu in dobrodelnemu delu. Gasilskemu društvu načeluje že dvajset let. Kljub sivi glavi se še vedno z mladeniško požrtvovalnostjo udejstvuje pri razn;h dru_ štvih. Je predsednik pevskega društva v Mostah in Samopomoči, podnačelnik Ljubljanske gasilske župe in odbornik Sokola, čigar soustanovitelj je bil. S ponosom ga lahko prištevamo med one redke narodne :n napredne korenine, ki po prevratu niso opustili dela, ampak ga s ponosom nadaljujejo Naj bo njegovo vztrajno delo vzor vsem naprednim občanom. Njemu pa ob priliki častne 251etnice čestitamo in želimo še mnogo uspehov v požrtvovalnosti za javni blagor. Prazniki v planinah Opazovanja solnčnega mrka. — Čuden ponesrečenec. Kakor skoro vsako nedeljo in praznik, se je tudi za Vidovdan in Petrovo pripravljal dež. Toda v zanašanju na nedavno zagotovilo SPD. ki je v novinah pojasnilo, da letos dežuje samo v dolini, je za oba praznika res odšlo precej izletnikov na Gorenjsko. Nekoliko skeptični so bil' še Zagrebčani. ki so večinoma v ponedeljek zvečer romali v gorenj sko skalnato stran in v vlakih skrbno povpraševali ljubljanske izletnike za strokovnjaško mnenje, kako bo z vremenom. Po starj navad: so seveda ljubljanski izletniki delili tolažbo. <3a se vreme mora vnesti in da bodo po dežju nastopili najlepši dnevi. In kakor nalašč, so tokrat — uganil; Čez noč od ponedeljka na torek je res še precej močno deževalo, proti jutru je nastal celo hud vihar, padlo je malo sodre, po vrhovih pa je lahno zasnežilo. Letos menda ne bo meseca brez novega snega. Nenavaden prizor so uživali planinci v sredo zjutraj Prave turiste je kakor običajno izvabilo iz koč žarenje vrhov. Tudi tokrat so zgodaj vstali in opazovali krasno jutranjo zarjo. Nj:hovo presenečenje pa je bilo nemalo, ko je okrog 6 zjutraj kar hipno omedlela jutranja rdečica. Posebno lepo se je dal naravni pojav gledati iz Hudih hlevov s planine pri Vojščici. Izletniki, ki so se d'vih žareči Martuljkovi skupini, so se ob cbledenju solrea začudeno povpraševali. kaj naj pomeni ta nenadna senčna izprememoj jutranjih barv. Nikomur pač m prišlo na misel, da je mrknilo sobice. Bilo je, kakor da gledamo skozi rmen-kasto sieklo, pač vse drugače, kakor če solnce zakrijejo megl;ce Šele ko smo se povrnili v dolino in pripovedovali o čudnem jutranjem pojavu, smo bili opozorjeni na solnčni mrk. Lahko rečemo, da je z minulima praznikoma. k: sta prinesla lepo vreme, nastopila prava turistovska sezona. Na planinah je zelo živahno, ker so tekom minulega tedna prignali planšarji tja gori žiVno. Zope< v planinski tišini veselo zvonkljajo zvonci, po tratah dehte opojne murke po prodih se tu pa tam že razgrinjajo rdeče preproge sleča ali prodovca !n po pečinah se že belijo prve gorske zvezdice, baršunaste me. hkoliste planinke. Med planinarji, kf so za minula dva praznika krenili v Kamniške planine se je v ponedeljek zvečer razš!rila novica o prvi letošnji nesreči. V spremstvu svojega tovariša se ie bil zagrebški turist P. odpravil na Skuto V smeri proti Žlebu, kjer so široka snežišča. je P zašel. Na Okrešlju so pričakovali njegov prihod do 18. zvečer, nakar so začel-' vsi obupavati. Na kakšno rešilno akcijo ni bilo misliti, ker so bili vsi turisti utrujen'" in premočeni do kože. ker ie brla silna burja, pomešana s sodro in dežjem. Turist P. je torej ledeno mrzlo noč od ponedeljka na torek sam samcaT prebil nekje na prostem ta se je proti jutru dvig- nil na pot ter po izredno čudnem naključju dospel — v Kamniško Bistrico. Kdor pozna to smer, si lahko predstavlja, da je P. s tem napravil svojevrsten plamnsk' rekord. V Bistriški koči ni nikogar obvestil, da je on tisti pogrešani Zagrebčan In tako se je zgodilo, da je v sredo zjutraj odšla iz Bistriške koče rešilna ekspedicija v gore, da za vsako ceno poišče vsaj njegovo mrtvo truplo, dočim je »ponesrečenec« v istem času živ in zdrav spal spanje pravičnega v taisti koči v Kamniški Bistric'. Nov katekizem Narodni poslanec dr. Pivko je na shodu v Zetalah dne 29. jui.ija poročal o novih točkah katekizma, o katerih pa dvomimo, ali so že poTjene od višjih oblasti. Poročal je namreč kako se ie vršil javni izpit iz verouka v cerkvi pri Sv. Križu pri Rogaški Slat;ni dne 21 junija. Ob navzočnosti približno 300 šolskih otrok, kakih 40 staršev, večjega števila duhovnikov in domačih učiteljev je stavil kaplan Tomaž Ulaga deci naslednja vprašanja. »Kateri časopisi so prepovedani časop:si?» Deklica je naglj. gladko odgovorila, kakor je bila seveda že v šoli naučena: »Prepovedan je nemško pisan časopis »Volks-stimme.« Drugo vprašanje: »Kateri časopisi so slabi časopisi?« Deklica se je naglo, kratke in dobro naučeno odrezala: »Slabi časopisi so »Jutro«. »Domovina«. »Kmetski list« . . . Mnogo smeha je tudi vzbudila opazka narodnega poslanca, kako si je ta gospod upal nazvati katoliškega škofa Učelinija. Škof Učelin'' je namreč član Sokolstva. Na neko opazko, zakaj naši duhovniki Sokolu nasprotujejo, ko so vendar mnogi katoliški duhovniki in celo poedini škofje člani Sokola, je rekel gospod koplan: »Med 12 apostoli je b'l tudi eden — Iškarijot . .« Požigalec v Pol janski dolini Poljane, 29. junija V nedeljo zvečer okrog 23. je pričel goreti hlev posestnice vdove Franje Bizjako-ve (p. d. pr? Petelinu) v Srednji vasi pri Poljanah. To ie sosednja hiša. kjer je bil pred mesecem dni isto tako zažgan hlev. Kakor pred mesecem pri Ingliču, je tudi tokrat zanetila zlobna roka. ki je obakrat prej zagrozila s požarom potom grozilnega pisma, ki so ga našli podtaknjenega na oknu. Pri požaru je bila takoj na mestu briz-galna poljanskega gasilnega društva in so domačini ogenj zadrževali, dokler nista prispeli požarni brambi iz Poljan in Gorenje vasi. Z energičnem gašenjem je bil požar v par UTah zadušen. Pogorela ie streha s podstrešjem, živino so pravočasno rešili. Sreča je bila, da posušena krma še ni bila spravljena na hlev. Vdova Bizjako-va, ki ji je vojna vzela moža, ima večjo družino in je b:la primerno zavarovana. Ponovni požar tekom enega meseca zasluži vso pozornost varnostnih organov, ker je še več drugim kmetom zagroženo od po-žigalca. Pismo pravi med drugim, da je treba »banke uničiti«. Razumljivo, da prebivalci Poljanske doline živijo v velikem strahu pred neznanim zločincem ali slabo-umnežem. Velika strelska tekma v Mariboru Maribor, 30. junija Na Vidovdan in Petrovo je priredila na vojaškem strelišču neumorna sekcija Slovenskega lovskega društva v Mariboru tekmovalno streljanje v velikem stilu, kakor ga še ni b;lo v naši državi. Poleg običajnega streljanja s kroglo na krožno tarčo in srnjaka ter na leteče lončene golobe smo imeli letos tudi streljanje s kroglo na iz-ginjajočega srnjaka, lisico in ruševca, s ši-brami pa veliko in malo brakado. pri kateri je imel vsak strelec priliko, da je streljal na zajce, lisico, fazana in goloba. Pokroviteljstvo tekme je prevzel naš najvišji strelec Nj. Vel. kralj sam. ki je s tem svoj;m činom zopet pokazal svojo najvišjo naklonjenost plemenitemu lovu. Poleg izrednega števila lovcev se je tekme udeležila tudi naša vojska in sicer oficirji. kakor tudi moštvo. Tekmo je otvoril načelnik sekeje prima-rij dr. Rcbič z nagovorom, v katerem je naglašal pomen tekme za lov kakor tudi za spiošnost ter pozdravil odposlanca g. ministra za šume in rudnike g. višjega insp. Vojka Kaprivniku iz Beograda, izražajoč mu iskreno zahvalo na g. ministra za vso podporo ki jo izkazuje lovstvu. G. višji inšpektor mu je odgovoril, da ga prav posebno veseli, da more prisostvovati kot odposlanec jugoslovenskega nvnistra tako lepi prireditvi v svojem rojstnem mestu na Vidovdan, na katerega je naš narod pokazal svoje najvišje junaštvo in viteštvo. Tekma sama je potekla izredno živahno, vrstil se je strelec za strelcem, z vseh stojišč je odmevalo v prekrasno naravo, proti zelenemu Pohorju, od koder so nam ped. pedikale prepelice, nas pozdravljale jere-b-ce s sosednjega travnika in slišali smo celo začudenje kralja naših polj — pisanega fazana. Bil je pravi lovski praznik v naravi. Po končani tekmi se je vršil sestanek v hotelu Meran, kjer so se razglasili rezultati tekem in razdelMa številna krasna darila srečn:m zmagovalcem Na tem sestanku so se lovci mariborske oblasti zahvalili tud; neumornemu načelniku mariborske sekcije SLD primarju dr Robiču. navdušenemu lovcu, prvemu strelcu in požrtvovalnemu gojitelju čistokrvnih psov. potem majorju v p. Sparo»itzu. ki je vso prireditev aranžiral po evropskem vzorcu, ter taj. niku prof Schaupu. ki je tedne in tedne žrtvoval ne samo podnevi, marveč tudi ponoči. da je zmogel jgromno delo. Enaka hvala gre seveda celotnemu strelskemu od. seku. ki je z vnemo in razumevanjem podpiral stremljenja imenovanih. Odtrgajte malenkost od svojih dohodkov, da si kupite, dokler je še čas, srečko državne razredne loterije, ki Vam more pripomoči do blagostanja. Prvo žre banje se vrši že 7 julija. Do tega dne si morete nakupiti srečke v Oglasnem oddelku »Jutra" v Prešernovi ulici štev. 4 Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana. Domače vesti * Za drugo polletje smo priložili zadnje dni položnice vsem ceni naročnikom, katerim je naročnina potekla. Prosimo jib, da jo obnove z vplačilom že prve dni meseca julija radi delovnega reda v upravi lista. Morebitne zaostanke je poravnati hkrati. Ob nastopu drugega polletja vabimo vse prijatelje lista, ki niso še sami nanj naročeni, da stopijo v krog naših stalnih naročnikov. List iz prve roke nudi naročniku le večje veselje. Naročnina ostane ista. za tuzem-stvo celoletno 300 Din, polletno 150 Din, četrtletno 75 Din, mesečno 25 Din: za inozemstvo mesečno 40 Din. Upravnlštvo «Jutra» * * Kralj boter 13. sinu. Upokojenemu cestarju Mateju Tomiču v Podgaicih se je nedavno rodil trinajsti sin Peter. Kralj se je odzval Tomičevi prošnji ter je do svojem delegatu kumoval malemu Petru. Matej ima 15 otrok — trinajst sinov in dve hčeri. * Promocija. Včeraj je na zagrebški univerzi pramoviral za doktorja prava g. Tine Pavlič, diplomirani pravnik. Novemu doktorju naše iskrene čestitke. + Diplomiral je 24. t. m. na beograjski univerz' tehnične fakultete g. Marjan Sa-jc-vic, sin gosp. Franc Ks. Sajovica iz Kranja, za strojnega inženjeria. * Izpremembe v državni službi. Poštni uradnik Fran Kocbek je na. lastno prošnjo iz Črne pri Prevaljah premeščen k poštnemu uradu v Somboru. Upokojena sta s 30. jur.ijem 1927. Leopold Faganel, jetniški paznik pri deželnem sodišču v Ljubljani, in Franc Urek, višji paznik pri moški kaznilnici v Mariboru * Novi poročniki naše vojne mornarice. Kakor smo v »Jutru« že omenili, so bili le-tošniji absolventi pomorske vojne akademije v Dubrovniku na Vidovdan na slavnosten način imenovani za poručnike korvete V pondeljek popoldne je doplovila v dubrov niško luko skupina minOnoscev in torpe-dovk, šolska ladja »Vila Velebita« ter kri-žarka »Dalmacija«, na kateri se je izvršil svečani akt. Kot kraljev delegat ie prispe! v Dubrovnik viceadmiral Priča. Od osmih do desetih se je vršil svečan «pomen» za padle mornarje: križarka »Dalmacija« je v počaščenje padlih oddala 21 topovskih strelov. Po končani svečanosti so se naredni-ki-gojenci z vojaško godbo na čelu vrnili v poslopje akademije, kjer je komandant šole kapetan bojnega broda Mladič prečital kraljev ukaz o imenovanju, nakar so novi poročniki korvete oblekli oficirske uniforme ter se podali na križaTko »Dalmacija«, kjer je bil zbran profesorski zbor akademije ter zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Po patrijotičnem govoru komandanta Mladiča je viceadmiral Priča najboljšemu gojencu akademije Dušanu Banoviču iz Karlovca izročil častno sabljo kot dar kralja Aleksandra. Zaključujoč svečani akt ie viceadmiral čestital novoimenovanim poročnikom povdarjajoč, da mlade oficirie čaka v bodočnosti težka, a častna naloga. Ob 1. popoldne se je vršil na »Dalmaciji« svečan banket, pozneje pa v akademiji poslovilni večer. * Absolventom viš. ped. šole. O. minister za prosveto je odredil z dne 21. junija t. 1. pod brojem O. N. Br. 40.364, da mora vsak 6lušatelj II. letnika viš. ped. šole v Beogradu in v Zagrebu, ki hoče po dovršenih študijah službovati na meščanskih šolah v Sloveniji, vložiti prošnjo pri prosvet. odd. v Ljubljani ali v Mariboru najkasneje do 31. julija 1927. V prošnji naj se navede strokovna skupina, ter šola, kjer bi prosilec želel biti nameščen. Prošnji se naj priloži poslednja ocena o službovanju. Prošnje se lahko vložijo istočasno v Ijublianski in mariborski oblasti. Službo bo treba nastopiti takoj po položenem diplomskem izpitu. * Smrtna kosa. V Ljubljani, na Vidovdan-ski cesti 24 je včeraj umrla ugledna gospa Marija C e r n e. Dosegla je starost 6u let. Pogreb bo iutri ob 17. — V Novem mestu je v sredo umrl, zadet od kapi, dimnikarski mojster in hišni posestnik g. Fran H e n i g-m a n. Dosegel je strost 63 let. Lani se je po 23 letnem bivanju v Ameriki vrnil v domovino, kjer ga ie zdaj dohitela nenadna smrt. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Selitev premeščenih učiteljev. Ministrstvo je izdalo vsem učiteljem, ki so premeščeni na drago šolo, nalog, naj se presele v počitnicah, da bodo 1. septembra že v novem kraju nastopni službo * Stoletnica rojstva Božidarja Ralča. Ker poteče letos sto let od Ralčevega rojstva, se vzida v njegovo rojstno hišo spominska plošča. V ta namen se je pri Sv. Tomažu pri Ormožu ustanovil odbor, ki je v sporazumu z zgodovinskim društvom v Mariboru vzel akcijo v roke. PIspevkov je do-šlo od Raičevih čestilcev blizu 2000 Din. Odkritje plošče bo 24. julija. * Kongres »Profesorskega društva, na Cetinju se vrši v dneh od 9. do 12. julija. Ministrstvo saobračaja ni dovolilo nikake-ga posebnega popusta, temveč se vozi vsak na svojo uradniško legitimacijo. Na paro-brodih je dovolila »Jadranska Plovitba« 75%, »Dobrovačka Plovidba« pa 50% popust. Tovariši, ki se nameravajo udeležiti kongresa, naj to javijo pismeno Iiubljanski sekciji. Izkaznice se dobe pri pododborih. + Višji tečaj za poštne pripravnike. Po odloku ministra pošte in brzojava se bo v budžetnem letu 1927-28. ne glede na dolo-ločila čl. 10. pravilnika o sprejemanju in strokovnem izobraževanju uradniških pripravnikov poštno - brzojavne stroke otvo-ril višji tečaj za pripravnike I. ta II. kategorije vseh poštnih direkcij pri ministrstvu pošte m brzojava. * Otvoritev telefonskega prometa Kranj-Dunaj. Nedavno je bil otvorien telefonski promet med Kranjem in Dunajem. Promet ni omejen na določene ure in se vrši preko Ljubljane. Pristojbina za naveden pogovor je 3 zlate tranke ali 38 dinarjev, za navadno pozivnico pa 11 Din. * Razpis natečaja. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Gradac v Belokrajini. Jamčevina 1000 Din. Letni prejemki: redna plača 9000 Din. doklada (50 odstotkov redne plače) 4500 Din. za telegraf 240 Din, za prenašanje pošte 2000 Din, za selsko dostavo 6240 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 5. julija 1927. Med prilogami mora-biti tudi potrdilo, krajevne oblasti, da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto kakor določa čl. 16 pravilnika o pogodbenih državnih poštah. * Gozdarsko osobje. Pišejo nam; Veliki župan mariborske oblasti ie izdal hvalevredno naredbo v svrho preprečenja čezmernega izkoriščanja gozdov v gornjegraj-skem okraju in sicer ob Dreti, Zg. Savinji in Lučnici. Pustošenje gozdov omogoča pre hitro odtekanje padavin in čezmerno naraščanje glivnih pritokov Savinje, kar povzroča povodnji v spodnjem delu Savinje in uničevanje kmetijskih posestev. Nadzorovanje gozdov vrši gozdarsko osobje politične uprave, čigar službeni okoliš je bil itak že dosedaj prevelik. S tekočim prorač. letom pa se je črtalo za Slovenijo okrog 10 mest šum. osebja namesto, da bi se v ogroženih krajih potrebno osebie pomnožilo. Za vršenje izredne, z večjimi stroški zvezane naporne zunanje službe ie to osebje prejemalo sramotno nizek mesečni potovalni pavšal od >00 do 300 Din. Ta pavšal je s 1. aprilom 1927 izostal, tako da mora gozdarsko osebje pri svoji mizerni plači potovati na svoje stroške! Gozdarsko osebje bo gotovo vse storilo za procvit in bodočnost naših gozdov, toda to je mogoče le. ako se kompetentne oblasti zavzamejo da se gozdarskemu osebju preskrbi primeren potovalni pavšal ter s pravilnikom predvidena in že odobrena deputatna drva, ki pa se do danes žal le osobiu v Sloveniji še niso nakazala. Ob priliki obeska velesejma ima vsakdo priliko, da se preskrbi z fino obleko, ki jih bo ves čas veleseima odpro-dajala za vsako SDrejemljivo ceno tvrdka FRAN LUKIČ. Pred škofijo 19. * Poplavljene! bodo oproščeni davkov. Na temelju finančnega zakona za leto 1927-28. morajo vložiti davkoplačevalci, ki so bili leta 1925. in 1926. prizadeti po poplavi, na pristojno finančno upravo prošnje glede oprostitve od davkov. Davkoplačevalci se lahko proti sklepu finančne uprave pritožijo- lapiS * Tečaj »Brezalkoholne produkcije« se vrši dne 4. julija, na kar opozarjamo vse interesente. Kdor se ga želi udeležiti, naj to čimpreje prijavi »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani. Poljanski nasip 10. * Samomor sodnega svetnika. V Zagrebu je sodni svetnik Josip Neumann iz Bihača skočil s prvega nadstropja neke hiše v Ilici na asfaltni hodnik ter se težko poškodoval. Čin je izvršil v duševni depresiji. Prepeljali so ga v bolnico, vendar ga zdravniki niso mogli ohraniti pri življenju. Naj bo v tovarni ali visarni. vsakdo lahko ti danes oriseže, da se vri delu >Clio*-limonada kot okrevčilo najboll pr.leže. * Srečolov na Rožniku. Vse one, ki so obljubili, da poklonijo društvu za zgradbo sokolskih domov na Viču, v Šiški in v Trnovem darila in dobitke za srečolov ob priliki kresovanja na Rožniku dne 3. julija prosimo, da jih izvolijo nemudoma nakazati na naslov, ki so ga prejeli od nabiralcev. * Državni nameščenci dobijo pri tvrdki »VOIKA« nasproti Mestnemu donru znane »Voika«-čev!je na obroke. 980 * Pri bolečinah hemeroidov. telesnem zaprtju, natrgovanju črevesa, abscesih. krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo bolečinah v križu, tesnobi v prsih, močnem utripanju srca, omotičnosti nam prinaša raba prirodne grenčice »Franc-Josef« vedno prijetno olajšanje, večkrat pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notra- nje bolezni dajo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer piti po pol kupice vode »Franz-Josef«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Star! trg 12 in Židovska ulica 4. 93 * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove. ostarelosti, kron kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1- maja do 30. sept Ves modern komfort Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon. 142 * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 95 * Najbolje uvedeni, prvovrstni švedski pisalni stroj »Halda« bo letos prvič razstavila na ljubljanskem velesejmu tvrdka Ant Rud. Legat & Co., Maribor. Slovenska ulica 7. Razstavljeni bodo tudi 2 m visoki švedski pisalni stroji »Halda«, univerzalni računski stroji »Triumphator«, švedski barvni traki, »Kardex« in »Legatin«. »Paviljon »H« št. 439-445. 984 Velika izbira raznega perila, modnih, bluz. oblek, kopalnih oblek, nogavic, kravat itd. se dobi po priznano nizkih cenah pri tvrdki 1GN. ŽARGI, Ljubliana. Sv. Petra cesta. L. Vilhar urar se je preselil z Dunajske ceste na Su. Petro cesto št. 36 Iz Ljubljane u— Po sokolskih praznikih. Včeraj se je Ljubljana zopet izpraznila. Mesto ie dobilo svoje običajno lice. Izginile so zastave in ulice nudijo zopet navadno sliko. Vlaki so na Petrovo ponoči odpeljali na stotine so-kolske mladine. Pač pa ie veliko naših južnih bratov izrabilo priliko, da so si včeraj ogledali gorenjske lepote: Bled, Bohinj itd. Na Bled so se včeraj dopoldne odpeljali tudi zastopniki češkoslovaške so-kolske družine ter bodo tam prosili za av-dijenco pri Nj. Vel. kralju. Starosta poljskega Sokolstva grof dr. Zamovski se je snoči odpeljal v družbi svoje nečakinje v Split in si ogleda dalmatinsko riviiero. Ruski gostje so se s starosto dr. Vergunom tudi odpeljali tekom dopoldneva na svoje domove. Pri nas je ostalo le nekai zastopnic češkoslovaških Sokolic, ki pa pred pov-ratkom v domovino tudi še obiščejo Dalmacijo. u— Prestolonaslednik na abstinentskem kongresu. Beograjska »Politika« poroča, da prispe najbrž na abstinentski kongres v Ljubljani prestolonaslednik Petar. u— Skavti! Zadnji sestanek pred odhodom na Krk je v petek dne 1. juliia ob 10. na realki. Udeleženci plačajo 341 Din za štiri tedne z vožnjo tja in nazai za vlak in parnik. Bodite pripravljeni! u— Mobilna antialkoholna razstava an-tialkoholne šole pri mestnem središču, obsegajoča preko 50 slik, bo otvorjena na realki v soboto, 2. juliia od 11.—16. ure, v nedeljo 3. julija od 14.—16. ure in ponedeljek dne 4. julija od 10.-13. ure. u— Gozdovniki! Danes 1. julija ob 2. uri popoldne sestanek v Narodnem domu, pritličje, desno. Pridite vsi in točno! Razgovor o taoorenju in udeležbi pri kongresu Saveza trezvene mladeži. Nai nihče ne manjka! — Beli Srnjak. u— Promenadni koncerti s sijajnimi točkami bodo za časa velesejma ob nedeljah na velesejmu. Program bo pravočasno objavljen. u— Za družbo sv. Cirila in Metoda. V spomin svojemu hišnemu gospodarju pokojnemu g. Josipu Zidarju je družina velikega župana g. dr. Baltiča poklonila družbi sv. Cirila in Metoda znesek 200 Din. Znesek je na razpolago v našem uredništvu. u— Savez trezne mladine. Danes °b 14. v gozdovniški sobi v Narodnem domu sestanek vseh onih, ki bi hoteli sodelovati pri rediteljskem odboru. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V petek zvečer moški zbor, po vaji odboroma seja. u— Sokolsko kresovanje na Rožnika. Opozarjamo narod, občinstvo na nedeljsko kresno veselico in večerni kres na Rožniku. Društva za zgradbo sokolskih domov v Šiški, na Viču in v Trnovem so pripravljalna ■ dela za to veliko zabavno prireditev dokončala. Nabrani so številni lepi dobitki za srečolov, ki se vrši tekom popoldanskega dela kresovanja. Istotako ie preskrbljeno vse potrebno za ostale zabavne točke Zvečer se bo zažgal ob baini umetni razsvetljavi velik kres. Ob zvokih dveh godb, plesnem rajanju in prijetni zabavi bodo mogli posetniki uživati lepoto romantičnega kresnega večera na našem idiličnem senčnem Rožniku. Zato v nedeljo 3. julija vsi na Rožnik! u— Veliki župan dr. Vodopivec bo danes v petek službeno odsoten in torej ne bo sprejemal strank. u— Na drž. trgovski akademlil v LJubljani se je vršil končni izpit pod predsedstvom g. nadzornika Mihaela Prešla v dneh od 9. do 27. junija, katerega je polagalo 26 kandidatov oz. kandidatinj. Izpit so nare- dili: Božič Božidar (z odliko). Bregar Ivan, Bretl Špela ( z odliko), Cebohin Dušan, Jošt Ivan, Kavčič Anica, Klasinc Viktor, Krevel Boris, Mahorčič Evgen, Oklobdžija Mileva, Perhavc Alojzij, Pesek Stanko, Svetina Melita, Šega Franc, Špeletič Avgust, Šturm Zvonimir, Velepič Maksa, Za-lar Slavko. Izpit so prestali: z odliko 2 (l), s prav dobrim uspehom 4 (1), z dobrim 9 (1) in z zadostnim 3 (2). Na tri mesece reprobiranih je bilo 8 (2). u— Policijska ura za časa velesejma. V območju mestne občine ljubljanske bodo za čas velesejma odprte vse gostilne in restavracije do ene ure. kavarne v Ljubljani do tretje ure z omejitvijo, da se po drugi uri nes mejo več točiti alkoholne pijače, restavracije, gostilne, kavarne in okrepčevalnice v ograjenem prostoru sejmišča do ene UTe. V nedeljo vsi na popoldansko in večerno kresovanje na Rožnika u— Prodaja orožja. Dne 15. julija 1927. ob 9. uri se bo prodajalo v porotni dvorani deželnega sodišča v Ljubljani zapadlo orožje in sicer samo zdražiteljem. ki so v posesti orožnega lista. u— Nenadna smrt. Na Petrovo okrog 17. se je pred vhodom v javno bolnico ustavil avtomobil, iz katerega sta dvignila mož in žena 14 letno deklico, očividno popolnoma oslabelo. Prenesla sta jo v vežo. v namenu da jo prijavita in oddasta v zdravljenje. Posestnik Ignac Marine iz Rovt pri Logatcu in njegova žena sta hčerko držala v rokah, nenadoma pa je ta dahnila nerazumljivo besedo, nagnila glavico in — umrla. Nemudoma poklicana dežurna zdravnica dr. Pra-protnikova je obvestila o slučaju policijo, nakar so po komisij, ogledu zamogli užaloščeni starši odpeljati truplo z avtomobilom nazaj v domačo vas. Dekletce ie umrlo tako nenadoma na posledicah vnetja slepiča in trebušne mrene. u— Star grešnik pod ključem. Na peronu glavnega koiodvora se je v torek ponoči sumljivo smukal okrog potnikov, spečih zunaj na klopeh, neznan moški. Slednjič je prisedel k nekemu delavcu in mu v naglici na prav spreten način ukradel listnico z 223 Din gotovine ter srebrno dozo. Po storjenem dejanju se je brzo umakni! na cesto ter jo, kar so ga nesle noge, hitro rezal po Kolodvorski ulici. Vendar pa so nekateri opazovalci pravočasno opazili v njem tatu in opozorili stražnika, ki je hitel za njim in ga prijel. Na stražnici so spoznali v aretovancu že znanega nevarnega uzmoviča in nepridiprava 30 letnega Ot-marja K., ki bo sedaj pač zopet za daljšo dobo spravljen med štirimi stenami. u— Policijska kronika. Policiji so bili od srede na četrtek prijavljeni naslednji primeri: 1 popadljiv pes, 1 prestopek prekupčevanja življenjskih potrebščin, 1 poskušen samomor, 1 nenavadna smrt, 1 nenadna oslabelost, 2 prestopka obrtnega reda in 3 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer radi pijanosti. Kravate, ovratnike, naramnice, ženske in moške nogavice dobite do solidnih cenah Dri FRANCU PAVLINU, Gradišče 3. u— Aškerčeva klet, nasproti Tehnične srednje šole se priporoča vsem prijateljem dobre kapljice. Prostori udobno urejeni in prijetno hladni. Mifcla jedila prve vrste na razpolago. Ne bo Vam žal. ako se o tem sami prepričate. 929 u— T. K. D. Atena (lahkoatletski odsek) otvori tečaj za dečke od 10. leta dalje na lastnem igrišču v Tivoliju pod vodstvom strokovnjaka. Članarina mesečno Din 20. — Vpisovanje vsako sredo in petek od 18. do 19. ure. 982 Iz (Maribora a—Vse so pisali poslanci! Kakor smo poročali, mariborski in okoliški klerikalci prav radi žalijo svoje nasprotnike po časopisih, čeprav oni sami vlagajo za vsako malenkost tožbe. Kadar pa se jih prime za ušesa, krivci nočejo prevzeti odgovornosti, ampak bi se radi še vedno skrivali za hrbet poslanske imunitete v prepričanju, da velja tiskovni zakon samo za neklerikalce. Posebno značilno so pokazali gg. klerikalci svojo krščansko moralo v znanem procesu Sokola proti Kleklovim »Novinam«, kjer je urednik katehet Jerič skleni! poravnavo, preklical, da so umaknili proti njemu tožbo, a že naslednje »Novine« župnika in bivšega poslanca Klekla so obnovile neresnico, da je Sokol brezverski. Ko je JSS radi tega vložil novo tožbo proti uredniku »Novin« pa so naenkrat izjavili, pri uredništvu katoliškega lista, da je pisal članek poslanec Klekl, ki seveda upa biti zopet izvoljen in obsodbi uiti že radi imunitete. Obenem je nastopil Klekl po zastopniku dr. Brelcu zopet obširen dokaz resnice, da je Sokol res brezverski, kar utemeljuje med drugim s tem, da gre baje Soko! pri pogrebih v sprevodu Pred križem. V drugih tožbah proti mariborskim katoliškim listom sta zopet prevzela odgovornost kot pisca bivša poslanca Zebot in Pušenjak. Upamo pa, da se klerikalcem tudi ta načrt ne bo posrečil in bo sodišče dalo tudi niim okusiti sladkost tiskovnega zakona, kakor jo morajo čutiti vse ostali državljani, ki pridejo pred tiskovno sodišče. Ravno radi tega so zako-nodajci prepovedali z novim tiskovnim zakonom odgovorno uredništvo po imunih poslancih, da preprečijo izigravanje imunitete z žalitvami potom tiska. a— Povišanje v generala. 2e v včerajšnjem poročilu o odkritju spomenika smo poročali, da je spomenik odkril komandant mesta general Spasič. Ravno včeraj je namreč dospela vest, da je g. polkovnik Dimitrije Spasič povišan v generala. Vest o povišanju je vzbudila splošno zadovoljstvo. G. Spasič je že sedčm let v Mariboru in si je s svojim zanimanjem za naša nacijonalna in kulturna vprašanja pridobil splošne simpatije. Zato mu k povišanju iskreno čestitamo in želimo, da bi ostal še dolgo let med nami! a— Diplomski izpit je po komai štiriletnem visokošolskem študiju položil g. inž. Iskren Pipuš, sin znanega mariborskega narodnjaka odvetnika g- dr. Pipuša. Iskreno čestitamo! a— Nov odvetnik v Mariboru. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani je položil odvetniški izpit g. dr. Jože Bergoč, odvetniški kandidat v Mariboru. G. dr. Bergoč je primorski rojak in izredno agilen nacijonal-ni delavec. Zlasti se udejstvuje pri narodnem železničarskem glasbenem društvu »Drava«, pa tudi v drugih narodnih organizacijah je eden najmarljivejših delavcev. a— Še en nemški odvetnik v Mariboru. Odvetniški izpit pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani je napravil g. dr. Edmund Kuppnik, odvetniški koncipiient pri dr. Miihleisnu v Mariboru. Tudi dT. KupniV namerava ostati v Mariboru in otvoriti svojo odvetniško pisarno. a— Koncert akademskega pevskega zbora ljubljanske univerze. Kakor smo že poročali, pride v pondeljek 4. juliia v Maribor naš najnovejši pevski zbor. Šteje 56 izbranih pevcev, samih akademikov. Razpolaga s samimi mladimi, svežimi grli, kar daje zboru posebno barvitost in sočnost. Dirigira profesoT konservatorija 2- Marolt naštu-dirani program obsega med drugim tudi originalne najnovejše skladbe. Visok umetniški nivo zbora sam zasluži vso pozornost naše javnosti, posebej pa še moramo na-glasiti, da odhaja društvo meseca julija na koncertno turnejo v Srbijo in Bolgarijo in zasluži toliko bolj čim večji odziv s strani občinstva. Ker je ta kulturna akcija združena z velikimi stroški, apeliramo na našo javnost, da seže po vstopnicah, ki jih bodo prihodnje dni raznašali študenti sami. a— Prosvetni odbor Delavske zbornice. Te dni se je osnoval tudi v Mariboru prosvetni odbor Delavske zbornice, ki si je zbral za predsednika prof. Ivana Favaja. V odboru pa so še: za Svobodo ravnatelj »Ljudske tiskarne« Jože Ošlak. za Slovansko čitalnico knjigovodja Lojze Doležal, za društvo zasebnih nameščencev pisarniški ravnatelj Dragotln Giltšvert za krščanske socijalce tajnik Semenič in Sattler. Odbor ima nalogo voditi prosvetne posle pri mariborski podružnici Delavske zbornice ter bo zlasti organiziral predavanja za delavstvo, knjižico in ostalo prosvetno delo. Želimo novi organizaciji na prosvetnem polju čim več uspehov. a— Rlziko dela. Včeraj se je ponesrečil v Freundovi tovarni usnja, 25 letni delavec Franc Omerzu. Z levo roko je prišel v stroj ki mu je odtrgal mezinec ter zmečka! še dva druga prsta. Prepeljali so ga v bolnico Nesreče v industrijskih podjetjih se v zadnjem času v Mariboru in okolici neprestano množe. a— Srečke drž. razr. loterije predaja in razpošilja B. Naglič, Maribor, glavna pošta. a— Gospodarsko In politično društvo za magdalenskl okrai v Mariboru ima svojo sejo v soboto dne 2. julija 1927 ob 30. uri v gostilni »Frledau« na Tržaški ccsti. — Odbor. Iz Celja e— Celjske občinske volitve. Kakor ču- jemo, je bilo zaradi raznih nerednosti zoper veljavnost obč. volitev in razdelitev občinskih mandatov vloženih tekom osmih dni po izvršeni volitvi več prizivov. e— Občinska davščina na vozila. Županstvo celjske okoliške občine razglaša naredbo velikega župana mariborske oblasti z dne 3. maja 1927, s katero se dovoljuje pobirati okoliški občini za koledarsko leto 1927 občinska davščina na vozila. Podrobnejši podatki so razvidni iz nabitega razglasa. e_ Poroka. V Petrovčah pri Celju se je poročil v torek, dne 28. t m. g. Fran Zave. uradnik pri železniški direkciji v Ljubljani z gdč. Pavlo Leonovo iz znane stare Leonove rodbine v Celju. Bilo sTečno! e— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celju in njegovi bližnji in daljni okolici, da uraduje referent zbornice v torek 5. julija t. 1. od 8. do 12. dopoldne v rav-nateljski sobi Prevozne družbe, d. d. (poslopje carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet o zadevah, katere zastopa zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zzlase. e— Ciril-Metodov kres na Starem gradu. V pondeljek zvečer se bo žgal na Starem gradu običajni kres. Narodno občinstvo in prijatelji CMD se vabijo, da pohite ta večer na Stari grad. V torek dopoldne pa bo cvetlični dan za šolsko družbo CM. e— Razne vesti Pred kavarno Evropo na kralja Petra cesti je bil naiden zlat prstan, ki ga dobi lastnik na policiji. _ G. Adolfu Lirbančiču, mesarju v Celju je neznan zlikovec ukTade! dvokolo, ki ga je pustil na Aškerčevi ulici pred Južnoštajersko hranilnico. Kolo je črno pleskano, zadnji plašč je rdeč, en ročaj manjka, na dTugem je napis »Gams« št. kolesa je 16.7006. Vrednost 1500 Din. — Aretiran je bi! Alojzij Zgonc ključavničarski pomočnik iz Viča pri Ljubljani, ker se je povrnil vzlic prepovedi bivanja v mariborski oblasti. e— Nesreča. Elizabeta Cuješ. iz Šmarja pri Jelšah, gluhonema, se je hotela ognit; v vhodu na Dečkovem tTgu št. 6.. kjer se vršijo razne adaptacije. Stopila je na stopnico ki vodi v klet, a pri tem spodrsnila in padla ter si zlomila levo nogo v stegnu. Ostala je v domači oskrbi pri g. Raišterju. e— Dnevni koncert bo za časa letovi-ščarske sezije v Celju vsak večer v hotelu Batkan od 20. do 3. zjutraj, igral bo priznali Borissutov jazz-band. V nedeljo 3. julija ob 18. uri na igrišču S. K. Ilirije drž. pirastoo s nogometu Subotičko Atletsko i Nogometno društvo Ob vsakem vremenu Ob vsakem vremenu Iz Tržiča 5— Vldovdanska akademija, ki jo je pri« redila deška in dekliška meščanska šola v pondeljek zvečer v šolski telovadnici, je uspela v vsakem oziru prav dobro. Posebno učinkovita je bila pozdravna živa slika z nagovorom dveh učencev, dalje telovadna točka deklic in pa petje malih maturantov. Igra »Lepotna roža«, pastirska zgodba v maju, je bila izvrstno naštudirana in jo je občinstvo sprejelo s pravim navdušenjem. To igro je prevedla iz angleščine gdč. Štams carjeva, priobčeca pa je v ameriškem glasi« lu »Podmladka*. Z gmotnim uspehom so Podmladkarji zadovoljni: eno četrtino clo< bi njihovo okrevališče na morju. o— Šolsko leto se je na tržiških osnovnih in meščanskih šolah končalo na Vidovdan. Mladina se je udeležila službe božje za po= kojne borcojunake, nakar so se vršile po šolah proslave z razdelitvijo izpričeval. Uspehi so letos posebno na meščanski šoli prav zadovoljivi. Z uspehom je šolo dovr« šilo 78 odst., ponavljalnih izpitov je 13 od» stotkov, padlo pa je 9 odst. 5— Minule praznike je bilo v Tržiču po!» no turistov po vseh bližnjih in daljnih iz* letnih točkah. Lepo vreme je pokazalo svo* jo moč, solnce je pripekalo, da je bilo zve« čer veselje gledati zagorele obraze izletni« kov, ki so se zadovoljno vračali na svoje domove. č— V Lomu so na Petrovo blagoslovili gasilci novo, enovprežno brizgalno, izdelek Strojnih tovarn v Ljubljani. Kumovala je ga. baronica Born. Sodelovala je gasilska godba iz Škofje Loke. Tržičani so se slavja udeležili v častnem številu, plesati pa ni smel nihče, ker «so gospod župnik prepo» vedali«. Iz Novega mesta n— Pritožbo proti občinskim volitvam v Novem mestu je vložila Udrmanova skupi* na. za katero se je podpisal g. Erbežnik. V pritožbi navaja več slučajev, ki naj bi do< kazali nepravilno postopanje Gospodarske stranke, napredujoče na njen račun. Iz te moke pa seveda ne more biti kruha. n— Reklamacijsko postopanje. Za volit* ve v narodno skupščino je bilo vloženih okoli 70 reklamacij. Večino teh je izvedla SDS po svoiem predsedniku prof. Seidlu. n— Izid mature na gimnaziji. Od 22 kan* didatov trije niso bili pripuščeni k maturi, eden je bil reprobiran za celo leto, štirje pa imajo ponavljalne izpite čez dva mese» ca. Tako ie prejelo maturitetno spričevalo le 14 kandidatov. Iz Litije i— Vojaški nabori. Za Litijo in vse bliž« nje občine so se začeli vojaški nabori. Ko« misija, ki jo je poslala komanda vojnega okruga iz Celja, posluje v Sokolskem do» mu. Želeti je, da fantje naborniki s trez» nostjo in dostojnim vedenjem pokažejo svojo kulturo. i— Za rezervne oficirje. K raportu, ki ga je odredil komandant vojnega okruga se imajo javiti vsi gg. rez. oficirji. Kdor je že prejel uniformo iz zaloge Udruženja se ima javiti v njej. Raport se vrši jutri, v četrtek 30. t. m. po zaključenem pregledu vojaških novincev. i— Službena vest. Dosedanji starešina finančne kontrole, g. Dušan Turajlič je pre» meščen v Virovitico. Na njegovo mesto je pozvan od istotam in v istem činu g. Franc Blatnik. i— Lepo uspela prireditev. Narodna stro« kovna zveza je priredila v nedeljo na vrtu g. Šribarja svojo letno veselico. Cisti dobi« ček je šel v korist brezposelnih in bolnih tovarišev. Agilnost odbora je žela splošno zadovoljnost posetnikov. Prireditev se je obnesla dobro v -vsakem pogledu. Številna udeležba je pokazala, da ima naše delav« stvo simpatije na vseh straneh in da vsa javnost spremlja z zadovoljstvom njihov pokret v korist trpečim tovarišem. i— Poprava mostu. Upravnik mostu je začel z zamenjavo obrabljenih mostnic. Saj je bil graški del res potreben poprave. Voz« niki se opozarjajo na počasno vožnjo, do« kler traja poprava. i— Pomagalo je. «Jutro» je prineslo v prejšnji nedeljski številki članek radi od« škodnine po požaru prizadetemu Drnovšku iz Save pri Litiji. Kakor že javljeno je Dr« novsku p. d. Stamfarju zažgala iskra iz lo» komotive več poslopij, tako da je bil Dr« novšek precej občutno prizadet. Par dni po priobčitvi našega članka je prišla na kraj nesreče komisija in je začela z delom za poravnavo. Želimo, da se vsa zadeva pospe« ši in da se Stamfarju povrne nastala škoda. i— Škrlatinka. Na šScrlatinki, ki se je po« javila na Frtici, ni obolel nobeden izmed otrok g. davčnega upravitelja Madroniča. Vremensko porodilo Meteorološki zavori » ljubita m 30. junija 1927. Bolezen se je pojavila samo v bližini. Obo» lelega dečka so oddali v ljubljansko bolni« co in tako ni nobene nevarnosti več za okužbo. i— Kuharski tečaj. Pri poročilu o zaključ* ku kuharskega tečaja, ki ga je vodila gra« ška SDS nam je pomotoma izostalo ime voditeljice. Tečaj je vodila v splošno za« dovoljstvo gdč. Zora Hitijeva, učiteljica ljubljanskega liceja. i— Iz tajništva SPD. Kdor še želi izmed članov SPD legitimacijo za polovično vo« žnjo po železnici, naj odda svojo planinsko izkaznico pri društvenem tajniku učitelju Župančiču. Istotam se oddajajo nove iz« kaznice, ki upravičujejo do raznih ugodno« sti po planinskih kočah. Vse one pa, ki dolgujejo letošnjo članarino, prosimo, da jo Doravnaio čim preje. Člane iz Zagorja in bližnje okolice pa obveščamo, da se lahko obrnejo na društvenega podpredsednika g. učitelja Koprivo iz Zagorja. i— Zaradi nevarnih groženj pod ključ. Na Brezjah pri Sv. Križu stanuje bivši po« sestnik Anton Kotar. Nekdaj je imel lepo posestvo, pa mu je bilo vse razprodano. Te dni bi se imel vseliti na Kotarjevo po« sestvo novi lastnik. Dokler ni dražba sodno potrjena, je bil postavljen novi lastnik za prisilnega upravnika. Kotar je temu večkrat grozil, da rajši vse zažge, kakor da bi kdo drugi na njegovem živel. Ker so prihajale na pristojno oblast vedne pritožbe, in ker se je bližal dan, ko se bi Kotar moral izse« liti, se je bilo bati, da Kotar izvrši nevarno grožnjo. Sosed ie so živeli pTed Kotar jem v večnem strahu. Zato je oblast odredila aretacijo. V torek so svetokriški orožniki pripeljali Kotarja v litijske zapore. Areti« ranec se je obnašal tudi med potjo zelo uporno, v celico so ga morali potisniti kar s silo. !z Trbovelj t— H kresu sv. Cirila in Metoda. Kmalu bo napočil dan, ko bo ves slovanski svet Eraznoval dan narodnih apostolov sv. Cin« i in Metoda. Po celi naši mili domovini bodo plapolali na predvečer tega dne kre« sovi na čast velikima bratoma. Tudi nad Trbovljami na Hodjevem hribu (Spitzberg) bo v pondeljek zaplapolal mogočen kres, ki naj priča, da ne bo v naših srcih nikdar zamrla tista ljubezen in tisti nauki, ki sta nam jih vsadila v srca solunska brata. Za* to vsi tisti, katerim Vam je mila materina govorica, katero sta nas prva učila nikdar pozabljena moža, pohitite v pondeljek na Hodjev hrib in radujte se s starim borcem za Ciril»Metodove ideje, z g. K Gorjupom, ki že dolga desetletja prižiga kresove na čast sv. Cirilu in Metodu. — Ženska in m o« ška podružnica CMD. t— Upokojitve rudarjev. Po dr. Zerjavo« vem pravilniku sta upokojena v Hrastniku kopač Franc Šantej, 45 let star, z mesečno pokojnino 621 Din in Miha Groznik, sluga v rudniškem konsumu, 68 let, z mesečno pokojnino 1000 Din. Kakor je znano, je po novem pravilniku, ki ima stopiti v ve« ljavo, mnogo slabše poskrbljeno za pokoj« nine. t— Cesto iz Hrastnika preko Studencev na vrh Ojstro in proti Trbovljam so pričeli temeljito popravljati. Bil je že skrajni čas, ker je ta cesta edina, ki prihaja v poštev za komunikacijo med Hrastnikom in Tr« bovljami. t— Gasilski odsek Klek priredi to nede« Ijo vrtno veselico v prostorih gostilne Ža« garja. Čisti dobiček je namenjen za nakup gasilskega orodja. Nesreče ne praznujejo Torek je bil dan nesreč, ampak ne toliko pouličnih, kakor je bilo to glede na izredno živahni promet, ki je vladal povsod, siko-ro pričakovati. V splošni gneči, ki je vladala po vseh prometnejših ulicah, je prišlo le do karambolov med kolesarji, motociklisti, ali lažjimi vozovi, vendar je vse poteklo brez pomembnejših posledic Da ni prišlo do hujšega, se je zahjjaliti previdnosti in discipliniranosti pasantov in pa energičnemu nastopanju varnostnih organov. Smrt je v torek dohitela v službi 601etne-ga prejemnika užitninskega zakupa v Šiški Andreja škrjanca. Okrog 2. popoldne je prišlo med njim in neko stranko do hudega prepira. Skrjanc se je tako razburil, da ga je mahoma popadla slabost. Nenadno se je zgrudil: zadela ga je kap in je preminul na licu mesta. Pokojnik je opravljal svojo službo že nad 30 let. V Pollakovi tovarni je v torek popoldne pri montiranju nekega stroja padlo težko breme na 281etnega dela v. * Janeza Šetino ter mu zdrobilo roko in g t poškodovalo na nogi. še huje pa je isti stroj poškodoval 321etnega strojnika Frana Morolo: zmečkal mu je noge in roke ter mu prizadejal Je notranje poškodbe. Oba ponesrečenca so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. V Strojnih tovarnah in livarnah je padel dopoldne lSletnemu delavcu Francu Smoletu na levo nogo velik kce železa ter mu jo zmečkal. Tudi po njega je prišel rešilni av-to, ki ga je odpeljal v bolnico. Dalje se je v torek zjutraj pri telovadnem nastopu na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola ponesrečil vrli telovadec Fran Dekleva. Padel je po nesreči z droga in si zlomil roko. Njega je prepeljal v bolnico takoj g. Stane Vidmar v svojem avtomobilu. V bolnico so v torek dopoldne prepeljali tudi hlapca pri posestniku Josipu Matjanu v Vižmarjih, Venceslava Jenka, ki je padel z drevesa pri nabiranju lipovega cvetja in si zlomil nogo, obenem pa dobil težke notranje poškodbe. Višin« bnrumetra , 4 vagoni 437.5. Otrobi: sremski, 1 vagon 165. Tendenca neizpremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (28. junija.) Poročila o čvrstejši tendenci na prekomorskih tržiščih niso ostala brez vpliva na tendenco dunajskega tržišča. Nekoliko večje zanimanje vlada za novo blago, dočim notira staro blago neizpremenjeno. Oves pa je vendarle popustil za 50 grošev. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.5 do 40.25, madžarska Tisa (79/80 kg) 44£ — 45; r ž: domača 36 — 36.5, madžarska 37.50 do 37.75; oves: domači 35 — 36, madžarski 35 — 35.5, rumunski 34 — 34.5; turšči ca: 24.5 — 25.5 šilinga. = Program otvoritve Ljubljanskega vele-sejma. Otvoritev VII. mednarodnega vele-6ejma v Ljubljani se bo vršila v soboto, 2. t. m. ob pol 10. dopoldne. Po pozdravnih besedah predsednika g. Bonača bo otvoril prisotni minister za trgovino in industrijo g. dr. Mehmed Spaho kot častni predsednik velesejem. Nato bo ogled razstavnega blaga v naslednjem redu: paviljon , bških veletrgovcev s sladkorjem, ki s svoje strani še niso znižali cene niti za omenjenih 15 par. Ker ima Sveopča kreditna banka kot zastopnica sladkornega kartela v Zagrebu svoje skladišče sladkorja, smatrajo detajlisti, da je posredovanje veletrgovcev nepotrebno, ker to posredovanje samo znatno podražuje sladkor. Veletrgovci zaslužijo baje pri kg sladkorja 0.80—1 Din, dočim morejo zaslužiti detajlisti le do 20 par pri kg. Sladkor bi se lahko pocenil za najmanj 80 par pri kg, ko bi se prodaja sladkorja deU;listom tako organizirala, da bi odpadli nepotrebni posredovalni dobički onih šest zagrebških veletrgovcev. Zagrebško društvo Trgovcev z živili in z mešanim blagom je sklicalo posebno sejo, na kateri se bo razpravljalo o tej zadevi. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. t. m. ponudbe glede dobave raznih cevi in kalibriranih verig. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 5. julija pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci pri Celju glede oddaje grad-be mestne tehtnice: 14. t. m. pri 39. pešpol-ku v Celju glede dobave živil (sladkor, zdrob. mast, fižol, testenine, ječmen, kis, čaj); 19. t. m. pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave livarskega koksa; 20. t. m. glele dobave raznih mehkih desk ter glede dobave sidola, snažilne paste «Globus>. kristalne sode, sveč, parafina, grafita, smirkovega prahu, denaturiranega špirita, krede za pisanje, stenja itd. — Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Seja upravnega odbora Narodne banke. Na seji upravnega odbora Narodne banke, ki se je vršila 29. junija t. 1., je bilo odobreno večje število serijskih kreditov. Upravni odbor je sprejel na znanje dogovor med Narodno banko in beograjsko občino glede zamenjave dolarjev v dinarje. Beograjska občina je dala Narodni banki na razpolago celotni izkupiček štirimilijonskega dolarskega posojila; Narodna ba^ka pa bo beograjski občini dala po potrebi na razpolago potrebne vsote v dinarjih po dnevnem kurzu. = Jeklarna v Guštanju - Ravnah se spremeni v delniško družbo. Minister za trgovino in industrijo je dovolil, da smeta ustanoviti Vincenc Jurij Thum-Valsassina in Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani delniško družbo pod imenom tFabriUa čelika Djordja grofa Thurnskog u Ravnama. d. d.» 6 sedežem v Guštanju - Ravnah. Osnovna delniška glavnica znaša 14 milijonov Din. Družbi je namen pridobiti jeklar-no v Guštanju - Ravnah, kovačnico v Mežici in premogovnik na Holmcu ter n\lalie-vati in povečati te obrate. = Dva konkurza. Konkurz je razglašen o imovini Franca Renierja, trgovca v Podčetrtku (roki: 14. julija, 1. septembra in 14. septembra), in o imovini Franca Cvila-ka, 6večarja in medičarja v Slovenski Bistrici (roki: 2. julija, 4. avgusta in 18. avgusta). = Znižanje cariir v Nemčiji — uspeh svetovne gospodarske konference. Glede na sklepe svetovne gospodarske konference, ki je priporočala vsem drjivam, da po možnosti znižajo carine, je nemška vlada pozvala državni gospodarsiki svet, da takoj preišče možnost znižanja posameznih carinskotarif-nih postavk. Nemška vlada pa bo s svoje strani stopila v stike 6 pogodbenimi državami v svrho pogajanj za obojestransko znižanje pogodbenih carinskih tarif. Izgledi za svoječasno nameravano povišanje agrarnih carin so padli na minimum. Borze 30. junija. LJUBLJANA. Vrednote: investicijsko 84.5—0, Vojna škoda 342—343, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljublja.TSka kreditna 150—O, Merkantilna 98 — 100 (98), Praštedior,« 850 _ 0, Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 138 — 0, Stavbna 5 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les mlačna, za deželne pridelke neizpremenjena. Zaključena 2 vagona lesa. ZAGREB. Pri majhnem prometu se je Vojna škoda trgovala po neizpremeujenih tečajih. Na aranžma kakor tudi kasa je bila zaključena po 341.50. — Deviza na Italijo je dalje popustila. V Curihu ie opoldne no-tirala 28.68 denar, v Zagrebu pa se je trgovala po 311 — 313.50. Notirale so devize: Dunaj 800 — 803, Berlin 1348.5—1351.5, Italija 312.128 — 314.128, London 276 do 276.8, Newyork 56.70 — 56.90, Pariz 221.93 do 223.93, Praga 168.20 — 169. Curih 1093.5 do 1096.5; efekti: bančni: Hrvatska 27.5 do 35, Eskomptna 93 — 94, Ljubljanska kreditna 155—0, Poljo 15 — 15.25, Kreditna 93 do 94, Hipo 58 — 58.75. Jugo 90 — 92, Me-djunarodna 62.5 — 67.5, Obrtna 40 — 43. Praštediona 850 — 8-55; industrijski: Naši-ce Union 1600 — 1750, Gutman 265 — 280, Slaveks 100 — 105, Slavonija 19 — 20, Drava 575 — 580. Šečerana Osijek 500 — 510, Vagon 41 — 45. Union Osijek 300 — 310, Vevče 138 — 147.5, Isis 46 — 49. Trbovlje 460 — 470; državni: investicijsko 84 — 84 5. agrarne 49—50.5, Voina škoda aranžma 342 do 342.5, kasa 342 — 342.5, za julij 343.5 do 844.5, za avgust 345 — 346.5. BEOGRAD. Devize: Pariz 222.3—224 3. Newvork 56.68 — 56.88, Italija 315.31 do 317.31, Dunaj 799.75 — 802.75, Budimpešta 992 — 995. Berlin 1347.5 — 1350.5, Brus«;!; 791.5 — 794.5, Bukarešta 33.75 — 34.75. Atene 76.75 — 77.25, Sofija 40.75 — 41.25. CURIH. Devize: Beograd 9.13, Berlin 123.09, Newyork 519.50,. London 25.225, Pariz 20.345. Milan 28.675. Praga 15.38. Budimpešta 90.50, Bukarešta 310, Sofija 3.75. Varšava 58, Dunaj 73.10. TRST. Devize: Beograd 31.35 — 32.05, Dunaj 250 — 260. Praga 53.30 — 53.60. Pariz 70.75 — 71.25, London 87.90 _ 88.20, Newyork 18.250 — 18.1250, Curih 3*5—350. Budimpešta 309.25 — 319.25. Bukarešta 10.50 do 11. DUNAJ. Devize: Beograd 12.46875 do 12.50875, Berlin 168.12 — 168.62, Budimpešta 123.62 — 123.92. Bukarešta 4.28 - 4.30. London 34.4475 — 34.5475, Milan 39.35 do 39.45, Newyork 709.15 — 71175, Pariz 27.7650 — 27.8650, Praga 21.0050—21.0850, Sofija 5.11 — 5.15, Varšava 79.16 — 79.44. Curih 136.55 — 137.05. De viša Beograd na osUIih borzah: v Pragi 7.147, v Berlinu 59.125. Einstein in aktualni problemi Angleški novinar James B. Whran-ton je imel priliko razgovarjati se 20 minut s prof. Einsteinom, tvorcem rela-tivitetne teorije. Sprejet je bil le z veliko protekcijo. Peljali so ga takoj v Einsteinovo delovno sobo, ki je bila vsa zakajena. Medtem ko si je novinar ogledoval pisalno mizo, polno geometričnih risb, ter knjige, ki so stale na policah ob steni, je vstopil Einstein v sobo. Einstein dela vtis človeka, ki se je vse svoje življenje boril z velikimi skrbmi. Malomarno je pozdravil posetnika, si izbral pipo z dolgo cevjo, jo napolnil s tobakom ter jo prižgal. Obiskovalec je bil v zadregi, kako naj začne razgovor. Za uvod je vprašal, v kakšni zvezi je relativitetna teorija z vsakdanjim življenjem. Einstein je odvrnil: «Ta teorija nima nobene zveze z življenjem vsakdanjega človeka.* Naslednje vprašanje je veljalo kinematografu. Einstein je izjavil, da veruje v bodočnost živih slik, ker prinaša to gibanje barvitost v enostransko in monotono življenje ljudi. O ekspresijonizmu meni Einstein, da kaže izrazito izpremembo psihologije ljudi po vojni. Vzrok temu tiči v brez-upnosti današnjih žalostnih dni; človek se je umaknil v samega sebe in ekspresionizem je simbol tega povratka k samemu sebi ter hoče prenesti nekoliko tolažbe v nadomestilo za trpljenje v vnanjem življenju. Ker je Einstein velik ljubitelj glasbe, mu je novinar stavil tudi par tozadevnih vprašanj. Glasba, je dejal dr. Ein- • stein, je mnogo subtilnejša od besednega izraza. Ona je objektivacija našega doživljanja. To izjavo je skušal razmnožiti z naslednjimi konkretnimi besedami : Človek je obdan od življenja, kakor je plavalec, ki skoči v morje, obdan od vode. Človek ne more videti življenja, ker 9e ga pretesno drži. Muzika pa ga dvigne na površino ter ga vodi do jasnejših spoznanj. V ostalem pa ne smatra Einstein muzike samo za zadevo čustva, ampak predvsem za zadevo idejnega sveta. Zelo zanimivi so Einsteinovi nazori o življenski filozofiji altruizma. Najboljše, kar lahko nudi življenje, je srečen obraz, pravi prijatelj Einsteina Mosz-kowski. Einstein tolmači ta svoj nazor takole: Če ima človek semo en cilj v življenju, in če predstavlja ta cilj njegovo srečo, je izključeno, da bi mogel biti srečen. Nihče ne sme segati po sreči zavoljo samega sebe. Največja radost je videti druge ljudi srečne. V sklepnem razgovoru je prof. Einstein izjavil, da je pacifist in da je prepričan o nujnosti miru vsaj za Evropo, če ne bo Evropa zasledovala 'mirovnih tendenc, mora propasti. Nobenega odgovora ni dal prof. Einstein na vprašanje, kam jadra sodobno človeštvo. Izjavil je, da se bavi samo s sigurnimi stvarmi, na vprašanje, ki ga mu je stavil novinar, pa ni mogoče odgovoriti s sigurnostjo matematika. Koliko je zaslužil Lmdbergh Iz Amerike poročajo, da je zaslužil Lindbergh s svojim poletom iz New-yorka v Pariz 400.000 dolarjev. 25.000 dolarjev je dobil kot nagrado za polet, 100.000 dolarjev so mu plačali za članke o prekomorski vožnji, 100.000 dolarjev je prejel na račun knjige «0 poletu®, katero šele sedaj piše, 100.000 do-lajev pa za predavanja, ki jih bo imel v Ameriki. Poleg tega so mu že plačali 75.000 dolarjev na račun njegovih časti in naslovov, katere je dobil po povrat-ku iz Evrope v Ameriko. Vreme v juliju Za mesec julij napovedujejo astronomi ugodno vreme. Po normalnih astro-meteoroloških znamenjih sodeč, bo letošnji julij pravi poletni mesec z veliko vročino in s številnimi nevihtami. Visoka temperatura bo prevladovala od pčetka do konca, izvzemši dva dneva (dne 9. in 10. julija). Padavine bomo imeli 9., 15. in 16. julija, dne 25. in 27. julija pa se nam obetajo velike nevihte. Kakor torej kaže, bo letošnji julij dober predvsem za tiste, ki si morejo v njem privoščiti dopust in se lahko izroče v oskrbo vodi, da jih oplakne, in solncu, da jih prežge. Samska kuga Število zakonov nazaduje po vsem svetu, istočasno pa naraščajo ločitve. V Ameriki in Evropi pride zdaj povprečno ena ločitev na štiri nove zakone. To pomeni, da traja povprečno nov zakon 4 leta! Podatki izvirajo iz velemest kot Čhicago, Berlin, Pariz.) Zakonsko življenje propada. Zato narašča število nezakonskih otrok. V Mona-kovem je doseglo število nezakonskega naraščaja že 27.8 vseh porodov, v južnoameriških erepublikah, Mehiki in Panami pa je ze davno prekoračilo polovico in znaša danes 60 do 68 odst., to se pravi, da prideta na tri novorojenčke dva nezakonska otroka. Dolgo šolanje in iskanje službe je pomaknilo starostno mejo mladih za-konoev pri moških do 28. leta, pri ženskah pa vsaj do 24. leta. So pa ljudje, ki sploh prezirajo zakonski stan. V prvi vrsti velja to za samostojne ženske. Do 25 odst. deklet, na Francoskem pa celo 40 odst. si služi kruh, da se izogne revščini, ki je zavladala v povojnih letih. Skoro polovica oženjenih delavk sploh noče otrok, ali pa si jih ne more privoščiti. V Rusiji pride danes na tisoč ljudi, starih nad 15 let, 358 neoženjenih, oziroma neomoženih ljudi, 364 v Franciji, 458 v Nemčiji, 527 v Švici, 520 na Švedskem in po 614 na Irskem. Razmere v premožnih in revnih deželah so si povsod približno enake. Skoro polovica odrastlega prebivalstva živi izven zakona. Poroke, če se sploh' sklepajo, se sklepajo zelo pozno. Velike važnosti so pri sklepanju zakonov tudi poklici. Na prvem mestu so tudi tukaj kmetje. 85 odst. poljedelskega prebivalstva se poroči že pred 30. letom, ker zahtevajo tako interesi posestva. Nasprotno pa pojema veselje do zakonskega življenja med zdravniki trgovci in obrtniki. Samo 24 odst. profesorjev se oženi pred 30. letom. Med kmeti, ki so že prekoračili 40. leto življenja, je naštel popi-sovalni "rad Zveze narodov samo 3 odst. samcev, med profesorji iste starosti pa jih je bilo 16 odst. «Samska kuga» torej še vedno narašča in je največja pri težavnih duševnih poklicih. Ze med starimi učenjaki in filozofi je bilo dosti samcev. Naj sledijo imena: Kant, D'AlIembert, Descartes, Galilei, Newton. Leibnitz, Nietzsche. Tudi med pisatelji je bilo mnogo samcev: Swift, Tasso, Maupassant. Baude-laire, Verlaine, Grillparzer, Schopen-hauer, Gogolj, Lermontov, Gončarov, Flaubert itd. Med slikarji najdemo samce Rafaela, Michelangela in Boticellija, med glasbeniki pa Beethovna, Schuber-ta, Brahmsa, Čajkovskega in druge. Prekinite sni ženo, noj stane Kar hočeš ohupno kuče nriijonski dedič 3U3TS ? SSEAT9N Zaprta vrata Pred vojno je bila Anglija edina država, ki ni zahtevala nobenih listin od tujcev. Človek šele sedaj vidi, kako je bilo to pametno in pripravno. To je bila stara tradicija. Od časov kraljice Elizabete dalje so nudile Albionske belkaste skale varno zavetišče vsem političnim in verskim preganiancem. Angliji ni bilo treba, da se kesa radi te gostoljubnosti. T. Rodgers pripoveduje v »Zgodovini angleške obrti«, da so prinesli flamski podjetniki, ki so pobegnili pred inkvizicijo vojvode Albe v Anglijo, zaslužek tisočem in tisočem ljudi. Poleg tkalske umetnosti so prinesli tudi nove verske in sociialne nazore. Ti begunci so imeli velik vpliv na razvoj Anglije. Njihovi pomoči se imajo Angleži zahvaliti, da so kmalu postali nevarni tekmeci v svetovni trgovini. Slične dobre posledice je imel za Anglijo izgon Hugenotov iz Francije. Katoliška zaslepljenost je obogatila London z novimi tehniškimi sredstvi. Šele 1. 1902. so pričeli angleški delavci protestirati proti tujcem, ki so iim odjedali zaslužek. Toda i takrat ni hotela Anglija uveljaviti in uvesti obveznih potnih listov za inozemce. Šele vojna je izpremenila razmere. Preko noči so se uveljavili tudi na Angleškem potni listi, vizum in stroga policijska kontrola v obmorskih mestih. Vojni zakon iz 1. 1919. se ie neprestano podaljševal ter postal slednjič na predlog lorda Daisbourgha stalna odredba. Zdaj smejo v Anglijo samo turisti in trgovci. Ze dijaki imaio težkoče. Delavci in drugi pa se nahaiaio naravnost pred zaprtimi vrati. »Vsak tujec, ki si služi kruh v Angliji, ga odjeda domačinu«. Naj so Poljaki. Čehi. Jugoslovani. Nemci in Italijani še tako .-'krom- Trimotorno letalo «Ainerica», s katerim je snoči ameriški kapetan Byrd priletel iz Ne\vyorka v Pariz. V ospredju posadka: Byrd (na levi), vodja ekspedicije, Noville (v sredi), vodja navigacijske služs be, in pilot Bert Acosta. (Poročila o poročilu glej na prvi strani!) Maurice Renard: Roman Pobesila je lepe oči in vsa bleda za-mrmrala: Vi ste mu dober prijatelj, vam lahko povem... On ni srečen, neka čudna otožnost je vedno na njegovem obrazu. Vsa sem obupana... Ljubim ga iz vsega srca. Pravijo, da sem čedna. Tudi zastran gospodinjstva mi ne more nihče ničesar očitati. Nesreča je nemara, ker sva brez dece. Ne vem ... Kaj se neki dogaja v moževi glavi? Vidite, to vprašanje me muči... Saj čutim tudi jaz kakor druge žene, ali... ne znam se izraziti in vi me ne razumete. Saj sem iskrena: skrbna žena sem, dobra sem mu, nisem nakazna, kaj ne? Toda on, on je izobražen, razumen in piše stihe .. Gotovo ste poznali malo Angelo, ki je umrla pred dvema letoma. Ne? To je bilo takrat, ko je bil Pavel še pri materi. Angela, siromašno, nekam neokretno dekletce, je stanovala nad njima. Ni bila lepa in je slutila, da ji ni več dolgo živeti. Pavla tistikrat jaz še nisem poznala. Ali Angela je služila v hiši, kjer sem bila jaz nameščena za strojepisko. Bili sva si dobri... Nekega večera, ko sva odhajali po končanem delu, mi je dejala s svojim drobnim glasom, vsa rdeča od zadrege: «Jeanne, nekaj bi vam zaupala. Ali bi mi hoteli storiti uslugo in obenem dobro delo? Toda ne smeli bi nikomur govoriti o tem!» «Zakaj neb «čujte torej: hotela bi, da bi mi od časa do časa stipkali pisma, ki bi jih jaz nekomu pošiljala...* «Brezimna pisma?» Nasmehnila se je. ^Poslušajte me, Jeanne. Mladenič je razumen in dober, toda ne kaj lep. Zato se čuti nesrečnega. Njegovi prijatelji in tovariši so imoviti in svet jih ceni in ljubi. Zanj se ne zmeni nihče. Če bi vedel, da ga nekdo ljubi...» Pogledala sem Angeli v oči. Razumela sem. Ona mi je hitela pojasnjevati. Hotela je, da mladi mož zve, da ga vroče ljubi neznanka, ki se mu ne sme razodeti. ker ni več svobodna, a ki ga ima preveč rada, da bi mogla molčati še dalje. Tako sem vse leto pisala pisma, kakor mi jih je narekovala mala Angela, in pisma so postajala vse daljša in daljša. vse bolj pogosta, pisma na lepem, dišečem, rožnatem papirju. Pavel ni vedel, kdo mu piše. Podpisana je bila «vaša neznanka«. Nisem vselej razumela, kaj mu je hotela Angela povedati, toda njena pisma so se mi zdela čudovita, in ... Ah. gospod, ne vem, kako se je zgodilo. Ko sem mu pisala tako zaljubljena pisma, sem se naposled še sama zaljubila vanj, čeprav ga niti nisem poznala. Mož, ki zna vdahniti take. tako lepe besede, mora biti ve- lik... In tedaj je Angela umrla. Misel, da siromak poslej ne bo več dobival pisem, ki so bila solnce njegovega življenja, ta misel mi je bila neznosna... Da nadaljujem s pisanjem? Na to nisem smela misliti. Pri pogrebu sva se srečala. Ni se mi zdel nelep, nemara so mi ga olepšala Angelina ljubavna pisma. V njegovih očeh sem čitala, da mu ugajam. Približala sva se drug drugemu... in sva se poročila... Ah, tisti meseci sreče! Srečna sva bila, bože!... Preveč srečna ... Pavel se je zdel ves očaran. Pisma, kje so bila | pisma, pozabljena! Mislil je, da so pre-! stala zaradi mene. Nikdar ni zaslutil, da , so prihajala od Angele ... i Zavest, da imam Pavla, me je opajala. I In nikoli, rotim se vam, nikoli se nisem ; domislila nesrečne Angele. Nikoli si ni-i sem očitala, da se mu nisem razo-j dela!... Toda prišel je čas. ko se njegove oči niso več blestele od sreče nad mojo prisotnostjo. Opazila sem. da se je zdel časih, ko sva se pogovarjala, kakor da česa pričakuje, kakor da mu nečesa manjka... In nedavno tega... Oprostite, gospod, ne morem več. Dajte mi. da se izjočem... Nedavno tega sem ga presenetila ... Zamišljen je sedel pri mizi in sanjal. In pred njim, gospod, pred njim so ležala razprostrta pisma... ona i 6isma, gospod!... Smeh, vriskanje in krohotanje spremljajo vse scene tega imenitnega velefilma. Najboljši komik sveta, sijajni BUSTER KEATON, znan pod imenom »Človek, ki se nikoli ne smeje® slavi v tem velefilmu triumfalni uspeh in pobija vse dosedaj predvajane burke in veseloigre, kakor tudi vse ostale komike sveta. — Izvrstna zabava in obilo smeha Vas čaka ob: 4., pol 8. in 9. Telefon 2124 Elitni Kino Matica Telefon 2124 ni in delavni, je treba meio zapreti, pravijo Angleži. Sicer bodo ooplavili Anglijo sto tisoči gostov iz vzhodne Evrope, kjer je življenje težie in-dražje. Ugovori opozicije so ostali v parlamentu brez useha. čeprav se je zelo naglašala tradicija angleške gostoljubnosti. Toda ni treba misliti, da je nova politika delo konservativcev, med katere spada lord Daisbourgh. Tudi delavski poslanci so bili med zaščitniki angleške prepovedi za Kitaice. Zato so izginile iz Londona rumenopolte moške perice, ki bi sicer kmalu izpodrinile bele konkurentinie s svoio točnostjo, solidnosti in cenami. Delavski kabinet v Oueenslandu v Avstraliji ie odredil poleg ustavitve novega dotoka tudi popolni izgon vseh Kanakov (Tihoocean-skih otočanov). aKnaki, dobri mornarji in služabniki so se pritožili na kralja. Pisali so mu. da bodo umrli od lakote v domovini, kamor jih pošljejo in katere niso nikoli videli (na tisoče Kanakov je namreč bilo rojenih v Oueenslandu). Kralj seveda ni mogel ničesar ukreniti, ker ne sme kršiti ustave. Politika zaprtih vrat katero izvaiajo tako konservativci kakor socijalisti kaže, kako daleč je še pot človeštva do vesoljnega bratstva, ie besede se govore le dokler tekmujejo »inozemski bratje« z drugimi ljudmi. Govorniki Da utihnejo in prekličeio svoje izjave takoi, ko se pojavi konkurenca inozemskih delavcev. !s? nov? nt w (ip!0 sjj iPi vbi« zato pa bomo v lastnih lokalih, Dvorni trg štev 2, razstavili našo zalogo najmodernejših moških in damskih oblačil, ter jih prodajali ves čas sejma po izredno znižanih ccnah. DRAGO SCHVvAB, LJUBLJANA. Izvor seločne energije O izvoru energije našega solnca in zvezd stalnic se je že mnogo pisalo. Stvar je tudi v resnici zelo zanimiva. Pomisliti velja, da neprestano izžariva v obliki toplote sleherni kvadratni centimeter solnčne površine energijo, ki bi mogla poganjati motor z 9 konjskimi silami! Lahko si torej predstavljamo, kako neskončno velika je energija, ki jo dan za dnem, leto za letom oddaja naše solnce! Njegov premer meri prilično poldrugi milijon km. Površina solnca znaša torej okroglo 7 bilijonov kvadratnih kilometrov (= 4 X 3.14 X 750.0001 kvadratnih kilometrov). Ker ima en kvadratni kilometer 10 milijard cm\ izžariva torej 1 km' 90 milijard konjskih sil, in celotna solnčna površina 630 tisoč trilijonov konjskih sil, t. j. nad pol kvadrilijona, ali v številkah: 630.000 „!)< 0.0C0.,0 >0 000 000 000 HP Odkod vsa ta energija, ki jo, kakor uči geologija, oddaja solnce v vsemir že nešteto stotin milijonov let? Če bi bilo solnce iz samega radija, bi si ta problem nekako še razlagali, ali potem bi morala solnčna energija že v nekaterih tisočletjih docela skop-neti. Takisto nepovoljne so razne druge teorije, kakor n. pr., da producira solnce toploto z neprestanim krčenjem svoje prostornine, ali pa. da prispevajo k njej nešteti meteori, ki padajo z blazno brzino na solnce in se pri tem razgrejejo na več tisoč stopinj. Najverjetnejša je hipoteza učenjaka Jeansa. Ta trdi, da se tvori toplota solnca in zvezd s tem. da se uničuje materija. Znano je. da so atomi sestavljeni — podobno kakor planetarni sistemi — iz osrednjega jedra, napolnjenega s pozitivno elektriko, okrog njega pa krožijo neskončno mali planeti, elektroni, napolnjeni z negativno elektriko. Dalje je dokazano, da izvira masa ma-terijalnih atomov zgolj iz elektromag- netičnega gibanja elektronov okrog jedra. Z raznimi fizikalnimi pojavi, predvsem z zelo visoko temperaturo, kakor vlada na solncu, je mogoče odtrgati od atomov večino vnanjih elektronov. Ostali elektroni padejo potem v jedro, atom se električno uniči in njegova masa se razblini v nič. Ta padec elektronov v atomovo jedro pa povzroči velikansko vročino — in v tem procesu vidi Jeans izvor solnčne toplote. Energija solnca in zvezd je torej — da se metaforično izrazimo — labudji spev umirajočih atomov. Energija, ki jo producira zgorenje ene tone preqpfga, je tolika, da bi lahko eno uro gnala lokomotivo brzovlaka Toda če bi mogli atome tega premoga uničiti z zgoraj navedenim procesom, bi nam tona premoga dala energijo, ki bi zadostovala, da bi ž njo vzdrževali vse jugoslovenske tvornice in poganjali vse naše stroje več tisočletij. Da obdrži solnce svojo toploto na sedanji višini, je treba le, da se od vsakega bilijona njegovih atomov uniči vsakih pet minut eden. Po tem računu bi ostala solnčna toplota nezmanjšana še polnih 15 bilijonov let. Oni. ki se boje, da bi nam lepega dne utegnila ugasniti solnčna luč, so torej docela neupravičeno v strahu. Mi in naši potomci imamo časa več ko dovolj. da dovršimo v miru in brezskrbno še marsikatero započeto dobro delo. pa tudi marsikatero neumnost — kazen zanjo bo prišla, ko od nas in od naših naslednikov v milijonskem rodu že davno ne bo ostalo več niti sledu. Kake sa naučim fotografirati ie ia. nokar izšla v druWashbourn (Amer.) pa proti Angležinja Higgs*Lester. Senzacija v Wimbledonu. London, 30. VI. (lo.) Danes je v semifinalu gospodov v singlu zmagal Oochet (Fr.) nad Tildenom (Am.) 2 : 6, 5 : 7, 6 : 4, 6 : 3. Borotra (Fr.) pa Lacosta (Fr.) 6 : 4, 6 : 3, 1 : 6, 1 : 6, 6 : 2. Finale se igra jutri med Borotro in Cochet om. Sokol Sokolske lahkoatletske tekme Važen del sokolskih prireditev so bila lahkoatletska tekmovanja, M so se pričela v torek ob 8. zjutraj na letnem telovadiSča Sokola Ljubljana. Zanimanje za lahko atletiko 6e pri Sokolu stopnjuje od leta do leta, kar je razvidno že iz dejstva, da se je k lahkoatletakim tekmam prijavilo 19 vrst po 8 bratov in 30 posameznikov. Tekmovalo se je v vseh disciplinah, na startu pa so se pojavili tudi znani jugoslovenski lahkoatletiki, med temi Ferkovič, Stepišnik, Gregorka, Zupan, Žabjak, Habič, Plavšič itd., ki so obenem tudi Slani naših najboljših lahkoatlet-skih klubov (HaSka, Ilirije, Somborafeega športnega kluba i. dr.) Doseženi so bili prav dobri rezultati, med drugim je zlasti podčrtati rekordni skok brata Ferkoviča ob palici, ki znaša 3.50 m in je za 20 cm boljSi od jugoslovenekega športnega rekorda. V tekih niso bili doseženi preveč ugDdni rezultati, to pa zato, ker tekališče ne odgovarja modernim zahtevam. Izidi lahkoatletskih tekem so bili nastopni: V obveznih prostih vajah je dosegel I. mesto Sokol Ljubljana (Matica) 217.75 točk, II. mesto Zagreb I. 218.25 točk, IIL mesto Sokol Ljubljana (Matica) 210.50 točk. V posebnih tekmah pa so dosegli: Met kopja: Plavšič Vojtelav Sombor, 41.65 m; Stepišnik Mirko, Ljubljana II. 29.10 m; Stojkovič Branko, Sr. Mitrovica 25.27 m. Met kladiva: Zupan Oto, Ljubljana I. 32.07 m; Ferkovič Peroslav, Zagreb IL 29 m Met diska: Lojze Vrhove®; Ljubljana 81.90 m; Zupan Oto, Ljubljana L 30.50 m: Ferkovič Pero, Zagreb II. 28.48 m. Skok ob palici: Ferkovič Peroslav, Za. greb II. 350 m (Jugoslovanski športni rekord prekošen za 20 cm); Gregorka Boris, Ljubljana 3 m; Plavšič Vojtelav, Sombor 2.90 m. Tek 100 m: Stepišnik Drago, Ljubljana II. 11.4; Plavšič Vojialav, Sombor 12.1; Pi-bernik Mirko, Ljubljana 12.2. Tek 100 yda: Stepišnik Drago, Ljubljana II 11.4; Habič Ivan, Ljubljana II. 11.6; Ton-čič Stanko, Karlovac 11.8. Tek 400 m: Plavšič Vojtelav, Sombor 56, Orel Vlado, Ljubljana 59.1. Tek 800 m: Ferkovič Peroslav, Zagreb II. 2 min. 25 sek. Tek 1500 m: Pihler Josip, Sušak 5 : 4; Adanovič Nemanja, Sombor 5 : 7.6; Jurko-vič Janko, Ptuj 5 : 23.2. Troskok: Ferkovič Peroslav, Zagreb II. 12.47 m, Zupan Oto, Ljubljana I. 11.23; Plavšič Vojislav. Sombor 11 m. Skok v daljavo brez zaleta: Zupan Oto. Ljubljana I. 2.85 m; Ferkovič Peroslav, Zagreb II. 2.78 m; Šik Djuro, Karlovac 2.71 m. Skok v daljavo z zaletom: Ferkovič Peroslav, Zagreb II. 6.18 m; Stepišnik Drago, Ljubljana II. 6.16 m; Plavšič Vojislav, Sombor 5.70 m. Plezanj* po vrvi 9 m: Zupan Oto, Ljubljana I. 10.6 sek.; Lubej Rajko, Ljubljana I. 11.2 sek.; Orel Vlado, Ljubljana 11.6 sek. Met krogle 7.25 kg: Zupan Oto, Ljubljana I. 10.55 m; Ferkovič Peroslav, Zagreb II. 10.38 m; Grujič Vlado, Sombor 8.88 m. Skok v višino brez zaleta: Avsec Dušan, Ljubljana 1.35 m, Gregorka Boris, Ljubljana, Zupan Oto, Ljubljana I., Ferkovič Peroslav, Zagreb II., Šiftar Pavel, Ljubljana po 1.30 metra. Skok v višino z zaletom: Gregorka Boris, Ljubljana 1.65 m; Zabjak Joža, Ljubljana I. 1.60 m; Ferkovič Peroslav, Šiftar Pavel, Zupan, Vlado (Ljubljana) po 1.55 m. Plavalne tekme na Ljubljanici« Popoldne so se vršile na Ljubljanici pla* valne tekme, čijih rezultati so naravnost iz« vrstni. Res je sicer, da je imela Ljubljanica nekaj toka, na drug= strani pa je podčrtati dejstvo, da je bila voda izredno mrzla. Pri plavanju so se zlasti odlikoval' bratje iz Sombora, Sušaka in Karlovca, ki so odnesli vsa prva mesta, dočim so bili skoki domena Ljubljančanov. Rezultati so bili nastopni: Plavanje 50 m: Popovič Nenad. 30 sek.; Seunig Stane. Ljubljana, 31 : 1; Lunaček Boris. Sušak 32 sek. Plavanje 100 m: Jetič Artur, Srp. Moia« vice 1 : 19; Traub Ivica, Sušak, 1 : 21; Šik Djuro, Kariovac, 1 : 24. Plavanje 20" m: Popovič Nenad, Som« bor, 2 min. 40.6 sek.; Lucijaaič Djuro, Kar« lovac 2 : 41.6. Plavanje 500 m: Lucijanič Djuro, Kar« lovac 8 : 36; Adanovič Nemanja, Sombor 9 : 4.6. Skoki v vodo, iz višine 3 m: Kordellč Srečko, Ljubljana, 54 točk; Antosiewica Edo, Ljubjana, 52.3 točk. NE REKLAMA temveč kvaliteta ie prinesla svetovni sloves vkuhovalnim čašam znamke .,W E C K" Zato zahtevajte pri vašem treovcu Wecka Zratno znižanje ceni Tovarniška zaloga Krekov trs 10/1 pr! ti PRUCTUS. LJubljana 158-8 Ml onstran granit p— Na trgu v Sežani je bila cena goveji živini od 300 — 340 lir kvintal žive teže, konje boljše pasme so prodajali do 4000 lir glava p— Italijanski duhovniki. K inavguraciji semenišča v Kopru je takoj spregovoril svojo besedo tržaški «Piccodo». Pravi, da bodo duhovniki, ki jih bo vzgojilo novo semenišče, popolni Italijani z globoko in sigurno nacijonalno zavestjo. Slovenski in hrvatski gojenec se pretvorita v koprskem semenišču v brezmadežnega Italijana, predno nastopita svojo duhovsko službo! «Piccolo» meni, da je domovinska ljubezen nič manj kot religija problem vere in ne morda kako formalistično izpolnjevanje zakonov in običajev. K poročilu o koprski slovesnosti dodajamo še, da je došla brzo« javka kardinala Gasparrija, ki pošilja ude: ležencem, posebno še škofom in gojencem papeževe pozdrave in njegov blagoslov. Nadškofa iz Gorice pri slovesnosti ni bilo. Goriško semenišče je zastopal prof. B'ru» mat. Sedaj sta v Kopru in na Reki seme« nišči, ki bosta vzgajali samo pristne itali« janske duhovnike. Po teh se ima izvršiti zaključna italijanizacija ob Kvarneru in v Istri. p— V Renčah imajo nov občinski dom. Prav lep je in italijanska gospoda se poču« ti dobro v njem. Slovenski davkoplačevalec se zvija pod težo vedno večjih bremen in ne ve več, kako bo plačeval ogromne dav« ščine. Iz občinskega doma v slovenskem kraju je izgnan domač jezik in kdor ima kaj opraviti v občinskem uradu, mora pri« peljati s seboj tolmača. p— Italijanski trg/ovci in obrtniki se lepo počasi naseljujejo med Slovenci. Kjer se nudi prilika, jim gre fašistična oblast na roko, Slovencem pa se delajo stotere nepri« like. V Ilirski Bistrici je otvoril te dni Ita» lijan Marozzi trgovino s papirjem s tiskan no in knjigoveznico. Dopisi RAKEK. Vpisovanje v 1. in 2. razred dr. žavne meščanske šole na Rakeku se bo vršilo dne 1. septembra. Julija ne bo vpisovanja. KAMNIK. V nedeljo, dne 3. jul;ja priredi »Edinost« v Kamniku veliko vrtno veselico. Začetek ob 15. na vrtu restavracije Gra. šek (Kraut). Vstopnina prosta. Za dobro kapljico in dober prigrizek je preskrbljeno. Vsi prijatelji neprisiljene zabave vljudno vabljeni. 981 MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi v nedelio, dne 10. julija v Društvenem domu ljudsko veselico. Vprizo-ri se PetTovič-Skrbtaškova vaška šala »Vozel«. Godba, ples! Sosednja društva se blagovolijo ozirati na to prireditev ter naj v obilnem številu posetijo Malo nedelio. ' 974 , ?3loaa oohištua ?m usb pohištvo v noši zalogi po brez-Murenčnih censh. Ljubljana, Dvorni trg 1, vbod v veži desno. am3xnminimnnxmn> L. MikuŠ ~ LJUBLJANA, Mastni trg 18 Izdelovatelj dežnikov Na drobno I Na debelo! Zaloga sprehajalnih palio Stari doJottd n oaaata oraobiečaio- HOTEL BALKAN v Celju, Gosposka ulica Dnevni večerni koncert Igra priljubljen Borissutov Jazzband Odprto vsak večer do 3 zjutraj. Vedno sveže p vo in dobra v na So idna oostrežba. KONCERT železničarske sodbe .Sloga' v gostilni „Keršič", Ljubljana VII. Sobota dne 2. julija ob 8. uri zvečer. Prvovrstno zastopstvo mlina, išče dobro vpeljanega potnika. Javijo naj se gospodje, ki so v branži že delali in so dobro uvedeni. Ponudbe pod „Mlina Aloma Company Ljubljana. na Originalne barve, matrice (kože), vo&enl papir za Gestetner cyklostil spedjalni papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri Ljubljana! Šelenburgova 6/1 Telefon št 2980. LUD. BARAGA, JUUUL ii ui u ii,.u minnc UUUUUUULOD NOVOZGRAJENI .Hotel Jugoslavija' v Krku (otok Krk) morsko in klimotično kopališče, tik ob morju, naeli cenjenim gostom krasno urejene sobe z veliko dvorano in teraso za soinčenje. Prvovrstna Imhinja, cena popolni oskrbi 50—55 Din dnevno. — Toplo kopališče v hotelu. Priporoča se uprava 7054 hotela »Jugoslavija". axmm 1..H.HJU □ooixiaooaoDDDoaaao Perlebtno strojepisko (oz. strojepisca) s popolnim znan-em slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, po možnosti tudi srbo-hrvašč ne izurjeno slovensko in nemško stenografinjo, išče za takoišnji nasrop tovarna na Gorenjskem (blizu Ljubljane). Ponudbe z navedbo zahtevkov in prepisi spr če^al na Ogl. oddelek „Jutra" pod .Perfektna 78". Otvoritev avtomobilskih tekem na novem največjem gorskem potu na svetu, najbogatejšem s serpentinami in vzponi na Nfirbnrgrlngn (v Nemčiji) 19. fnaifa 1927 MERCEDES-BENZ kakor vedno in povsod nenadkriljiv zmagovalec v vsaki, tudi najostrejši konkurenci. 1. tekma: starcajo 30 vozil, 12 krogov, 339,6 trn prvi: Caracclola, Berlin, na Mercedes - Benzu v 3 urah, 31 min. 25 sek Povprečna brzina na gorskem notu km drugi: Roseuberger, Pforchetm, na Mercedes-Benzu tretji: von Mosch, Hannover, na Mercedes-Btrzu. 1L tekma staitalo 12 vozil, 14 krogov, 396,2 km orvi: Werner, Untertfirkhefra, na 'Mercedes-Benzu, 2 litra, v 4. urah 17 min 07 sek. Povprečna brzina 93 na gor. potu 93 km drugi: Bugalti, 22 mi.iut kasneje. Tekme motociklov. Prvi zmagovalec BAUHOFER, Mfincben, na BMW 500 ccm prevorivši pot v najkrajšem času od vseh motoclkhstov vseh dežel, k so startal, med njimi tudi vozila dvakratne moči. Generalno zastopstvo za kraljevino SHS. Beograd, Knez Mihajlora 52. QU MM, Zagreli, :rMeva 7. Za Dalmacjo: Juraj Pavlinovič. Makarska. Za Bosno: Inž. Adoif Pfenningberger, Sarajevo. Za He ct govino Dušan Marinkovič. Mostar. Za Nov Sad In okolico Avgus' Sachmger Novi Sad Naznanilo. Cenj. občinstvu naznanjam, ds o tvori m v kratkem v Mariboru, Pod mostom št. 11 v bližini drž. mostu dobro meščansko brezalkoholno restavracijo z zajutrkovalnico. Abonenti dobijo velik popust. — Razen tega nudim svojim gostom poleg jedil brezplačno dobro pijačo. S spoštovanjem St. Smolej, Maribor. POZOR! Paviljon „F" 257-275! Velika izbira dvokoles motor ev, vsakovrstnih otroški n vrčkov, nadomestnih delov in pneumatike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za po-uoino popravo, emajliranje, ponikfja-uje, dvokoles, otroških \oz'čkov, šivalnih strojev itd. Proda a na obroke. Ceniki tranko ,,TRIBUN A" F. B. L., tovarna dvokoles m otroških vozičkov, LJubljana, Xarlov£ka cesta št. 4 Konkurs. Na osnovu rešenja gospodina ministra Vojske i Mornarice Pov. Dj. broj 2303 od 21. aprila 1927. god. Konjička Podoficir. ska ŠkoLa u Niiu primače 28. septembr? 1927. god. pitomce iz gradjanstva in iz vojske. Škotski kur s počinje 1. oktobra 1927 godine i traje (2) dve god in e. Prijave sviju .kandidata primače se do 20. septembra 1927. godine. Kandiati, koji žele stupiti u Konjičku Podoficirsku Školu, prijavljuje se komandantu škole, svojemčno napisanom mol« bom a uz molbu prilažu i svoja dokumenta. Za uslove obratiti se svojoj opStini ili žandarmerijskoj stanici. Škola se nalazi u Nižu (Nižka tvrdjava). Oni mladiči čija dokumenta budi. ispravna odmah se uvrSčuju u red kandidata, a od svog vojnog okruga dob i če bezplatnu voznu kartu za dolazak u Niš. tako da se 28. sep--tembra 1927. god. u 8 časov g lično jave komandantu školc. U slučaju, da kandidat ne bude primljen pa pitomca, onda de takodjer dobiti bezplatnu voznu kartu za povratak svojoj kuči Oni pitomci, koji školu uspešno svrše, imajo prava na čin oficirski. Iz kancelarije Konjičke Podoficirske Škole u Nlftu, broj 1032. MUHE - FLIT - CEPAJO! MUHE valijo na nesnagi, žive od nesnage in prinašajo nesnago v Vaše stanovanje. FLIT-razprSevanje očisti Vašo hišo v nekoliko minutah od muh in moskitov ki nosijo bolezen. FLIT je čist in se sigurno in lako vpotreblja. Uničite vse hišne insekte FLIT-razprševanje uničuje stenice, ičarke in mravlje. On prodre v odprtine in razpoke kjer se mrčes skriva in redi, in uničuje insekte i njihova jajca. Poškropite s FLIT-om Valo obleko. FLIT ubija mole, ki razjedajo obleke. Mnogi poskusi su pokazali da FLIT ne škodi niti najnežnejšim fa-brikatom. Znanstveno preizkušeno sredstvo za pobijanje msektov FLIT je rezultat izčrpnih raziskovanj strokovnih učenjakov in kemikov. On človeškemu zdravju nikakor ne tko-duje. FLIT je zavzel mesto starih metod, ker uničuje vse insekte in sicer zelo hitro. Kupite še danes en zavoj FLIT-a in prskalico. Dobiva se povsod. Prodaje v Jugoslaviji jedino: Standard Oil Company of Jugoslavia maiiujm mah«. I nunj«, dmin, ihriu Jlmmtm Illmf t mM « J. O. Curwood: 3 Preganjana žena Roman. Tisto, česar j« pričakoval, se je kmalu zgodilo. To ni bil običajni hihet, občajna izmena nežnosti in prostaških šal za spuščenim zastorom. Ouade se ni pokazal prvi,' ni si mel velikih rok, niti ni mrdal z obličjem v izrazu zmagoslavnega utešenja. Neznanka se je pokazala prva. Odgrnila je zastor in obstala tam z obličjem plame-nečfan kakor ogenj; bliski so ji sršali iz sinjih oči. Ouade ie prihitel za njo. »Ne delaj se užaljene, deklina,« je prigovarjal, iztezaje roko po njej. »Glej — ali ne bi bilo bolje, da se vdaš...« Delj ni prišel. Mož ki je stal med vrati, je vstopil in je obstal zraven ženske. Njegov glas je bil tih in miren. »Gotovo ste se zmotili?« je vprašal. Ozrla se je nanj — na njegov nežno oblikovani, neobičajno prikupni obraz, njegovo vitko postavo in jasno, neizpremenlrivo sivino njegovih oči. »Da, zmotila sem se — strašno sem se zmotila!« »Saj sem vam dejal, da ni treba takoj zameriti,« je nadaljeval Ouade. »Nu, glejte...« V roki je držal šop bankovcev. Mlada ženska ni niti slutila, da bi mogel kdo na svetu udariti tako iznenada in s tako strašnim učinkom, kakor je sivooki tujec udaril Ouada. Udarec je bil sam eden, toda Ouade se je po njem zvrnil kakor mrtev. Odigralo se je tako naglo, da je bik preje zunaj, nego se je osvestila, kaj se je zgodilo. »Po naključju sem vas videl, ko ste vstopili,« ji je pojasnil z mirnim glasom. »Mislil sem si, da se najbrže motite... Slišal sem, ko ste vprašali zastran prenočišča. Ako hočete iti z menoj, • vas povedem k znanim ljudem.« »Pojdem,« je rekla, »če vam ne napravim s tem prevelike ne-prilike. Za ono pa — tam notri — hvala vam.« II Šla sta po aleji velikih dreves, v katero, je bila obrnjena vsa raznobarvna in raznolika arhitektura mesteca. Tu pa tam je kaka koča prispevala k temu, da bi zbujala celota stalnejši dojem. Neznanka se ni preveč ogledovala. Opažala je, da hodita mimo krajev, kjer stoje dolge vrste kolib, in da služijo nekatere izmed njih trgovini. Videla je napise, obetajoče fine alkoholne pijače in smotke — povsod samo »fine pijače«, ki so jih časih dovažali v tabor označene kot »dinamit«, »nasoljeno svinjino« ali »moko«. Zavedala se- je, da jo vsakdo gleda, ko gresta mimo. Razločno je slišala, dve ženski in neko dekle, ki so pred enim izmed šotorov razgrinjale odeje, kako so začudeno in radovedno ugibale o njej. Ozrla se je na moža ob svoji strani. Pravilno je cenila njegovo vljudnost v tem, da ji ni ponujal znanja. V njenih očeh se je zasvetila poredna iskrica. »Vse to mi je tuje in novo — kajpak zelo zanimivo,« je dejala. »Prišla sem, pripravljena kaj vem na kaj in zdaj najdem tole. A zakaj me tako ogledujejo? Saj nisem nikaka posebnost.« »O, pač,« je odgovoril neprisiljeno. »Najlepša žena ste, kar so jih kdaj videli.« Ko je tako rekel, sta se srečala z očmi. Njegov odgovor je bil spoštljiv. Ne v njegovem vedenju ne v pogledu ni bilo predrznosti. Vprašala ga je za pojasnilo in 011 ji ga je dal. Ustnice mlade neznanke so svojeglavo trenile; nasmehnila se je in zardela. »Oprostite,« se je uprla. »Še malokdaj mi je šlo tako na smeh kakor to minuto. V teku zadnjih štiri in dvajset ur sem srečala vsake vrste čudne ljudi in preslišala toliko čudnih besed. AH morda menite, da vam v tej pustinji ni treba zatajevati svojih misli?« »Saj nisem izrazil svojih misli.« je popravil. »Reke! sem vam, kaj si mislijo o n i.« »A, tako — tedaj vas prosim odpuščanja!« »Prosim,« je odvrnil malomarno in njegove smejave oči so jo pogledale naravnost. »Ne obotavljam se vam povedati,« je nadaljeval, »da sem največja posebnost, ki jo morete srečati med tem koncem gorovja in med morjem. Ni moja navada, da bi brani! ženske. Puščam jih, naj hodijo svojo pot, in se ne vtikam v njihove posle. Toda — morda vam bo v kakem pogledu zadoščenje, če to priznam — vam sem sledil k Billovi koči zato, ker ste neobičajno lepi, in pa zato, ker bi bil rad videl pošteno igro. Vedel sem, da se . motite. Vedel sem, kaj bo.« Prešla sta konec ulice in dospela na majhno livadico, mehko kakor baršunasta preproga. Onkraj livade so stali v okrilju drevja dva ali trije šotori. Spremljevalec je krenil proti njim. »Zdaj mislim, da sem jim to izpodnesel,« je nadaljeval s posmehljivim odtenkom v glasu. »Bilo je res dovolj drzno z moje strani, da sem vam sledil do Billove kolibe, ali mar ne? Morda bi mi to radi povedaii, pa se ne morete odločiti. Sam naj govorim sebi v prilog, jelite? Pa ne morem —skoro da ne. Prav za prav sem kar jezen nase, ker sem pokazal toliko zanimanja za vas. Preživljam se s tem. da pišem knjige. John Aldous je moje ime.« Spremljevalka je pridušeno vzkliknila in vsa osupla obstala na mestu. Čisto ponevedoma ga je prijela za roko. »Vi ste — »Joh Aldous — ki je spisa! .Pošteno igro' in ,Žene'?« je vprašala naglo cPiaje. , »Da,« je dejal. Videlo se je, da ga njena osuplost zabava. »Čitala sem te knjige — in čitala sem tudi vaše drame,« je šepetala s čudno vznemirjenim glasom. »Vi prezirate ženske!« »Odkrito in resno.« Globoko je vzdihnila. Njena roka se je izmaknila njegovi desnici. Naročila, iro vsa, dopisa., tuZoitsst, malih, oglasov, jt> poslati■ mx, OgLasru,od, dalck 'Jutra,' JLuibljan/z, VrtJuvurva+. T&L It. z/fg?. JLalo oglasi, ki,sluiyo v posriudcnjalnji. tn, roa^al rut, rLCuruuvc, obcutstoa, vsaka. basbčuo Čekovni račun, po/(ju. lira rulruca (ptblfasia. š( 11S42 ----/ . 20ž94-a Pošteno služkinjo za kuhinjo in domača in hišna dela sprejmem takoj na Sv. Petra cesti 79. 20302 Retoucheur za povečave in negativ — dobi službo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Retoucheur». 20241 Vajenca sprejme za kleparsko obrt s plačo Remžgar & Smer-kol. Florijanska ulica št. 7 20276 Pripravljam realce za ponavljalne izpite Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Nizek honorar*. 20277 2 dijakinji p prej meta .vsakovrstna ročna dela poceni, ali pa in-štrukcijo nižjih razredov gimnazije. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 20303 Postranski zaslužek nudim vsem. Pišite s prilogo znamke za 1 Din na naslov: Otrin Josip, Rovt Logatec. 20259 Vajenca poštenih staršev sprejme v učenje A. Fuchs, zlatar, Šclenburgova ulira štev. 6. 20252 Učenca za reprodukcijsko tehniko sprejmemo. Pogoji: Starost pod 35 let, dobro absolvi-rani 4 razredi gimnazije ali realke, znanje risanja, prvovrstna nadarjenost, telesno zdravje. Samo pismene ponudbe s točnim naslovom na Delnilko tiskarno, d. d. v Ljubljani 20271 Vajenca r. dobro šolsko izobrazbo in oskrbo pri starših v Ljubljani, sprejmem \ manu-fakturno trgovino. Ponudbe ria poštni predal 1<"M>. 2031 Natakarico perfektno iu zmožno, za Ferviranje in kasiranje, z znanjem slovenskpga in nemškega jezika ter p o « t r e žn I c o za kuhinjo s Ptalno plačo sprejmem. Napitnine ni. Smolej. Maribor - Pod mostom št. 11. 2^327 Stalno delo in dober zaslužek dobijo delavci vseh vr«t, kateri vložijo vlogo 5000 Din. Zagotovitev na posestvo. Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Zagotovi-tev». 20328 Brezposelni in zaposleni strojni ključavničarji, le-lezostrugarji, puškarji, fre-zači, strojni kovači in biv-M arzenalski kovinarji, kateri želijo vstopiti v vojno arzenalsko službo, naj se javijo prejemni komisiji 2., in 4. julija v Mariboru, artiljerijski polk.. 5. julija r Celju, artiljerijski polk, 7., 8. In 9. julija v Ljubljani v Dravski artilj. delavnici. Pogoji: na5e državljanstvo in zadoščena vojaška obveznost. Xame-?čenje je dosmrtno v zvezi s pokojnino. 8-urnik. plača ep po kvalifikaciji od 40 do 100 Din. Komisija dolo-či na licu mesta dnevnico fn napoti takoj v novi ar-z^nal — Drž. Vomisija za f prejemanje delavcev v novi arzena!. 20326 Mizar, vajenca event. z vso oskrbo sprej-ttip Vidmar. Zc. šiška 2. 20246 Učenko za prikroie vanje, k j je že do'»ro vajena šivanja perila rn spretno šiviljo za bluzo in damsko konfekcijo sprejme takoj to verna. ^ perila Goniča Vojska. Ljubljana. Gosposka nI. 16. — Pogoji po dogovoru. 20248 Učenko poštenih staršev sprejme . Krekov trg. 20257 Brivski pomočnik mlajši, dobra moč, se išče Plača tedensko 200 Din. Nastop takoj! Joško Kal-čič. brivec. Ribnica. Dolenjsko. 20222 Gospodinja ki razume vst gospodinjstvo samostojno voditi, išče mesta h kakem sam-kem gospodu, bodisi v pokoju •ili ločencu Prijazne ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Po-Štenost« 20242 Ekonom z večletno prakso v vseh gospodarskh panogah jaščine prost, samec, Želi spremeniti službo. Naslov, pri oglasnem oddelku »Ju trac 20229 čevljarski stroj (Hohlmaschine) nov, pro dam. Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru 20217 Pohištvo omare. mize. garnitura, šivalni 6troj itd. naprodaj radi pomanjkanja prostora. Maslov v oglasnem oddelku «Jutra». Gospodična z dežele iz dobre hiše. tr govsko naobražena. zmožna voditi vsako trgovsko pod jetje, želi mesta eventuelno tudi pri samskem gospodu Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Upanje 25«. 20219 Reduciran uslužbenec prosi kjerkoli kako službo, bodisi kot -lu ga. čuvaj dostavljalec al temu podobno Zmožpn je slovenščine. nemščine ;n srbohrvaščine v govoru in pisavi Gledp zaslužka je pripravljen tudi za majhno plačo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra* 19877 Mlajšo kuharico za fino obitelj dveh oseb sprejmem takoj. Naclov v oglasnpm oddelku «Jutra». 2^307 Oskrbnico 'č»-rn za manjše po>eštvo. Ponudbp i izpričevali pod »Marljiva« na podružnico »Jutra v Celjp 20235 Kot učenka bi šlo k šivilji ali v trgo vino dekle z dobro pred-izobrazbo. Ponudbe na ogl. oddelek «.TutTa» pod šifro «Poštena 308». 20308 Stavbni tehnik išče nameščanja. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek pod »Tehnik 309». 20309 Izurjena šivilja želi službo pomočnice pri boljši Šivilji. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 20296 Pletilja ki razpolaga z lastnim strojem, išče &lužbe. — Naslov pove ogla?, oddelek Jutra. 20272 Starejša kuharica želi k starejšemu, boljšemu gospodu za gospodinjo. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra, pod značko »Gospodinja 11». 20285 Izurjena kuharica in gospodinja, 6tarejša, želi službe pri samostojnem gospodu. Naslov pove oglas, oddelek «Jutrq»- 20278 Gospodična zmožna slovenskega, nem-Skega in hrvaškega jezika, kakor tudi veeb pisarniških del. išče primernega posla na dom. Cenjene ponudbe z navedbo zahtev na ogl 'ddelek »Jutra, pod šifro 'Vestna 2-1. 20155 Tehničnega risarja izvežbanega za načrte pohištva v skicah in detajlih, sprejme timjetnička stola rija Josip Griinhut i sinovi Osijek Vinkovačka br S. 20262 Stružnico Drehbank) za cnehauikarja z orodjem proda Martin Berlan. čevljar in trg usnja na Sopčku pri Grosup- ' "lači Ijem. postaja Mlačevo 20114 Pletilni stroj št. 8/10, znamke Pop, prodam, event. dam v najem Naslov -v oglasnem oddelku < Jutra*. 20311 Fotoaparat (Reisekamero), objektiv An-tistigmat s Centralver-schlusom. v dobrem stanju takoj prodam za 850 Din. Zanesljivim tudi na obroke Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 20265 Kolesarji! Deklica stara 16 let, ki je dovršila 4 gimnazije, išče kaj primernega. event. tudi na deželi. Naslov pove oglas, oddelek .Jutra., 20281 Zakonski par s trinajstletno deklico, išče službo hišnika, ali prevzame gostilno ali pekarijo na račun. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Zakonski par 666>. 20248 Uvokolesj. v ceni a-.jv pa.ila Pneumatise Michelin. Dun-lop Ceniki fianko Prodaja na obroke F Batjel, Ljubljana Karlovska cesta 4. 159 l.luhljan.-t 20314 Vlamice! otroških . o z i č k o v i inih vzor prav po eni napro-laj v tovar ni Tribuna Karlovska C 4 159 Otroški voziček kupim Ponudbo ca oglasni oddelek »Jutra* pod šiiro »Kupim takoj*. 20301 Srebrne krone .upaj. ji ula6a lobri luden Loubiiani iuv» alici t PreSer 8S> Maline ■i u p u j e Lovro Sebenik, -.jubljana. Knezova ulica 20295 Majhno posestvo pripravno za vsako obrt, prodam za 27.500 Din. — Soštarič, čevljar mojster v Trbovljah. — Samo v&aki dan popoldan 20323 Večje posestvo aroadirano — kmečko ali graščinsko kupim v Sloveniji Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pofj «Lepo posestvo 280> 20280 Enonadstropna hiša ob glavnj cesti, za vsako obrt pripravna, pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj Pojasnila daje A. J Gor-šič, gostilna. Ljubljana VII 20297 Trgovska hiša večjem kraju na deželi na Dolenjskem, na trgu zraven farne cerkve in kri žišča več cest. naprodaj Hiša je enona^lstropna in v prav dobrem stanju Obstoji iz trgovskih lokalov sob in potrebnih priti-klin Zraven so gospodar-ka poslopja s prostornim Ivoriščem in zeleniadnim vrtom. Prodam tudi zraven spadajoče po«e$tvo. ali samo domačijo brez posestva. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra> " 20261 Preprosto sobico oddam takoj gospodu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 20318 Snažno sobo v bližini kolodvora oddam takoj gospodični Naslov oglasnem oddelku «Jutra» 20332 Sobo iščem za takoj v bližini Kongresnega trga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »444. 20304 Lepo sobo blizu pošte oddam š 15. julijem boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20306 Gospodična išče sob:eo. ozir. 'kabinet. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod značko »Cel dan odsotna 10*. 20310 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospedu Naslov v oglasnem oddelku :Jutra. 20312 3 dijake ali dijakinje sprejmem v celo oskrbo naproti meščanske šole. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20294 Prijazno sobico takoj oddam. Ženske' izključene. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 20260 Sobo z elektr razsvetljavo takoj oddam v Gosposki ul 10/1 20266 Sobo odda 2 gospodoma Perme.. Rimska cesta 6/1. 20256 Pozor — mesarji in prekajevalci! Radi pomanjkanja prostora poceni prodam skoro nove, dobro ohranjene, kompletne stroje To je stroj za mučkanje mesa (Guetschl), stroj za rezanje (Walf) in za nadevanje klobas Naslov pove podružnica Jutra v Celju 20109 Gostilno aH lepo posestvo kupim. Ponudbe pod »Resni kupec. na postni predal 33 v Celju 20194 Boljši šivilji oddam lepo stanovanje z električno razsvetljavo. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». SHV263 Stanovanje 6obe, kuhinje, 6hrambe in vrta za zelenjavo oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 20286 Mirna stranka (1 oseba) išč* majhno stanovanje sobe in kuhinje event sobo Štedilnikom Ponudbe na oglas oddelek' «Jutra» ood «Mirna podu Vaslov v oglasnem od^olVu « Jutra >. 20279 Sobo oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni odrteVk «Jutra». 20250 Sobo oddam takoi- v bližini šte 2 gospodoma N.i«lov r oglasnem oddelku «Jutra» 202.M Gospoda sprejmem kot sostanovalca Naslov v oglasnem oddelku «Juira-» 20?«o Sobo s posebnim vhodom oddani v sredini mesta 2 gospodoma a!5 gospodičnama — Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra. 20273 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu pri kavarni Evropa Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20295 3 gospodje lahko dobijo separirano sobo z vso oskrbo. Najraje sprejmem rpokojence. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20289 Gospod išče sobo raje prazno kot opremljeno za takoj, po možnosti v bližini Turjaškega trga. na Bregu. Trnovem ali pri, sv. Jakobu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Soba 92». 20292 Sobico oddam gospodični s hrano in uporabo kopalnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra. 20169 Samostojno šiviljo veščo v izdelovanju oblek itd., z manjšim kapitalom, sprejmem kot družabnico. Ponudbe pod značko »Samostojna* na oglasni oddelek »Jutra.. 20305 Dobro idoča trgovina išče posojilo proti menični raranuiji za dobo enega-eta. Plača 12% obresti in 2 % čistega dobička Kdor posodi dobi tudi stalno mesto. — Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra, z navedbo kapitala pod »Sijajen nspeh 60. 20299 Od danes dalie je zaloga slovitih ,yDofeo" čevljev izpopoln;ena. V zalogi vse vrste damskih, možkih, otroških čevljev najboljše kvalitete po brez-primerno nizkih cenah. Vabimo vse obiskovalce velesejma na ogied in itb po. Trgovina „Doko" Prešernova ulica 9. dvorišče - IV. ČARMAN nost. Sreča in ljubezen, Stalen zaslužek. Sodelovanje 40.000. Šofer 90, Šiška 47, Takojšen nastop 62, Tiha sreča. Trgovska hiša z mlinom, Takoj 49. Takoj 55, Takoj 36. Takoj stanovanje, Dnderwood. Ugodna >rilika 7. Zajamčena iznajdba, Zanesljiv 1927 Za-ptek. Za vsako obrt, Zanesljiv 55'56. Značaj in razumevanje. 6t 123. 18 736. 620, 666, 19S96. 500 Din. 478, 200.000 - Brez dokazllnega listka se pisma e izročajo. — Taksa za Šifrirana pisma, ki niso v zvezi z oglas?, znaša 2 Din Mlad pes črn, majhen, se je zatekel neznano kam. PoSten najditelj naj ga odda proti odškodnini na VidovdanskS cesti 1. 20315 Zlato zapestno urco sem izgubila na Taboru 29. t. m. zvečer Najditelj se naproša, da jo proti dobri nagradi odda na naslov, ki ga dobi v oglasnem oddelku cJutrav AŠKERČEVA KLET podaljšan Cojzov graben nasproti tehnične srednje šole toči izborna naravna ljutomerska, haloska, oizeljska in dolenjska vina. V prijetnem, hladnem lokalu se Vam nudi hvaležen užitek. Prvo vrstna mrzia kuhinja. — Za obisk se najiopleje priporočam. Kdo mi lahko hitro proti plačilu inon DiD prepfcrbi po-ojilo 26

nj3 Pension - Restauran? Prazno sobo iSčem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra ■ pod Šifro «Soha takoj.. 20287 Gospodično ■T>r-'jtnsm na stanovanie — Naslov v oglasnem'oddelku »Jutra«. 2028S Opremljeno sobo parketom in razgledom " iti cesto oddam v bližini Evrope Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20300 V oglasnem oddelku «Jutra» dvigniti dedečs oltma- \lkoholna' industrija. Akademik, Auto 27. Agilen 79. Agilen 11, A. K., App.rat. August 100. Bodočnost 90. Briljanti, Bukova drva. Daljnogled 70. D. V.. Dobra zabada. Enport 99. F F K . Gorenjsko za topstvo. Gotovo. Izum. Iskreni, Ideal. Independen-te. Krepak. Kredenca. Kapitalist. Karikatura 1. A. Kovač. Ujetnik. Lepe parcele. M T. 3.i. Mirna 25. ^tahrovee. Mimo. Mai HCt. , Mirna familija. Najstrožja ' -Mskrecija. n K. K 500 Pridna 19707, PoStena 12. Poštena 32. Plačam dobro "'18. Pomoč 64. Promet. Posojilo- 4. Posojilo 161. Polna garancija * Plača ta-'