los. Številka.
!Yst, v |>rt«>k r> maja I MM).
le&ij XXIV.
„Edinost"
izhaia <t takrat nit dan. raznu nedHj in praznikov, zjutraj in 7.veter «>1» 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih i/luija ob nri zjutraj.
N n riti'n i u u /11 ušli : <)l>e tedanji na leto , . . ^M. 21»— 'Ar hruio vedemo izdanje . ., 12'— Za pol leta,fetrt let« in iih mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na rniMie hrez priložene naročnine «e uprava ne ozirR.
Na drobno ne prodajajo v Trutu /.jutranje Številke po 3 iivć. večerne Številke po	pmiedeljake /jutranje Šte-
vilke po 2 nvC. 17.ven Truta po 1 nvč. več.
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Siv. *7«l.
4 nvč.
V edinosti je nmČ
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroeilo * primernim popustom. Poslana. osmrtnice in javne zalivale. do-mači oglasi itd. »e računajo po pogoditi.
V*i dopisi u a j poftiljnjo nreilnlšt in. Nefrankoviini dopisi »e ne ^prejeiiiajo. Rokopisi Me ne vračajo.
Naročnino. reklamacije iu oglasi* spre jema lipruvuistrit, NitroCnino in oglase je plačevati loeo Trat.
V red 11141 ro in tiskarna »e nahajata v ulici Carintia Stv. 1' pni« nisi v«. 01I-primiislvo Iii sprejemu nje in>eralov
v nlici Moliti piccolo Siv. II. nadstr.
Izdajatelj In odgovorni urednik Fran O o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna koosorcija lista „Kdinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejfte vesti.)
Dunaj 11. Vsled nevspeha v poganjanjih z ogersko vlado doumeva se, da se je j>ol. položaj baje jako poostril. Vlaila mcnenje, da odstopi vse ministerstvo, ako isto m- doseže nobenega vspelia v pogajanju z ogersko vlado. Cesar pa da ne vsprejme demisije, temveč da naloži ministerstvu, naj ostane in nadaljuje pogajanja.
Črnovice 11. V tržni občini Gurahumora je nastal včeraj o polnilne velikansk požar. Posedaj je porušenih že 200 hiš, uradnije, šola in cer-kev. Vsled močnega vetra se je užgal tudi bližnji gozd.
IIIlil 11. Sv. Očo je sprejel danes zjutraj tajniškega namestnika papeževih listov mons. Mari-nija in msgr. Aecjuilo, katerima je izročil bulo za splošno jubilejno leto 1000. — Bulo je potem Acquila preči tal v vatikanski baziliki latinski in italijanski pred mnogobrojnim občinstvom. Potem se je ista objavila po vseli rimskih eerkvah.
London 11. »Times« javljajo iz Kajira : 2(i0 dervišev z mnogimi ženami in otroei iz Kalifovega tabora se je utlalo angležki ladiji na Belem Nilu.
Carigrad 11. Dva odposlanca prebivalstva južnih sporadičnih otokov, ki se nahajata tu že nekaj mesecev, da bi rečenim otokom zopet pridobili že 4 stoletja stare privilegije, krčene od sultana od leta 1M07. bolj in bolj, sta bila aretovana vsled preiskave, ki se je vršila v njiju stanovanju. Angležki iu ruski poslanik skušata jima pridobiti svobodo.
Mera je polna!
Pred par dnevi nam je vskliknil jeden naših okoličanskih poslancev t »Povejte mi, imajo-li na
P O D L I S T E K.
Na kmetih. 7
--f SpiMul Pol tika. >-
Žena ga je prijela za roko in zopet prosila, naj gre domov, ker se je bala, (la se začne pretep.
—	Ce se je ne bojiš, zakaj je ne spodiš domov — je zabavljal oni.
Pavlovec se je okrenil in ko je zagledal jokajoči obraz svoje žene, raztogotil se je še huje. Solz sploh ni mogel trpeti, razburjale so ga vselej na nenavaden način.
—	Pojdi! '— je dejal in jo jezno pahnil od sebe.
Ona seje vendar - le vrnila in proseče sklenila roke.
Njemu so se napele žile na sencih, oči so se mu divje svetile, usta so se mu penile jeze. Oni posmehujoči obraz njemu nasproti, tihota, ki je hki •ati nastala ob tem prepiru, vse ga je skrajno dražilo. Pograbil je ženo spredaj za obleko, udaril jo z drugo roko preko glave in jo tako silovito sunil nazaj, da je odtrgal svoji ženi obleko s prsi in da je ista z težkim udarcem padla vznak.
Vse je bilo za, hip osupnjeno. Krčmar je tekel skozi vrata klicat ženo, ki je že spala, igralci so skočili z svojih sedežev, berač se je zbudil, gosposka družba tam v kotu je ostrmela, Pavlovec je prestrašeno izbnlil oči.
namestništvu še kako stvar, ki bi jo mogli neugodno rešiti za nas Slovence?!«
V tem vskliku je drastično in z jedno samo potezo označen položaj, v katerega so zašli Slovenci in Hrvatje na Primorskem po volji in zaslugi vlade grofa Thuna in vzlie izjavi načelnika te vlade, da za časa, ko ne bo zboroval državni zbor, ne stori ničesar, kar bi moglo biti na škodo ali z čemer ne bi mogle biti zadovoljne one parlamentarne skupine, ki sestavljajo večino. In še pred par dnevi smo čitali v pražlcih »Narodnih listih«, da ministerstvo Thunovo se čuti popolnoma kakor ministerstvo desnice, da hoče vladati z desnico in da bi odstopilo, čim bi videlo, da ne more več računati na podporo vse sedanjo večine. Vse! In mi Slovenci in Hrvatje smo menda sestavni del te večine. Pa še kakšen! Morda nobena druga skupina ni podala toliko dokazov samozatajevanja in požrtvovalnosti, kakor ravno ta naša skupina! Morda nobena druga ni tako zapostavljala svojega lastnega programa in koristi naroda, ki ga zastopa, kakor so to storili naši hrvatski iu slovenski poslanci. Morda nobena ni tako lojalno poštovala želje in zahteve druži h skupin, in nobena druga ni tako snmozatajevalno pokladala žrtev za žrtvijo na oltar tistih »ozirov na težavno položenje«, kakor so to delali Jugoslovani. Žrtev za žrtvijo so pokladali na oltar, bili so zvesti zavezniki svojim zaveznikom, dajali so svoje glasove /istemu na razpolago iu nepremično so stali v vrstah tudi v vseli viharjih! In teh ni bilo malo. Do skrajne meje možnega je hodila naša skupina v pošte vanj u večnega in stereotipnega svarila: Potrpite, držimo skupaj, dokler se stvari ne zjasnijo in se konsolidujejo odnošaji. In naši so trpeli, ne da bi bili pritiskali za izpol-njenje naših skromnih postulatov. Dasi so naše zahteve skromne, da-si nam gre za življenje, da-si potrebujemo tega, kar stoji v • našem zasedanjem
Mlada žena je nesvestna ležala sredi sobe. Na prsih so ji silila bele nedra izza raztrgane obleke, desna stran obraza ji je otekla vsled moževega udarca, iz ust ji je pritekla kri.
—	Prinesite vode! — je ukazal nekdo.
Hil je mladi Reich, ki je z svojimi tovariši poprej sedel v kotu. Pohajali so poprej brez cilja okrog in potem jih je on za šalo peljal v to-le gostilno.
—	Prinesite vode! Hitro! — je ponovil in pristopil bližje. Za njim se drenjali drugi. Pavlovec se je zasmejal surovo in njegov smeh je imel nek votel, prestrašen in ob jednom brutalen odmev.
Mladi Reich je položil roko na polna bela nedra mlade žene, katera so se polagoma dvigala.
—	Ni mrtva — je dejal in ji obdržal roko na prsih.
—	Seveda ni — naše žene ne umirajo tako hitro — je rekel eden izmeti četverih igralcev, ki so tudi priskočili bližje. Prijel je Reichovo roko, jo odstranil ter pokril s predpasnikom razgaljena prsa mlade žene.
Med tem so prinesli vode. Krčmarica ji; pritekla na pol oblečena in vsa zasopljena v sobo, zii njo dekla in hči. Pretrgani klici, vzdihovanje, kletev, rotenje jo polnilo sobo in luč je v gostem tobačnem dimu, ki so je o letanji ljudi pregibal pod stropom, gorela še medlejše.
programu, kakor riba vode za svoje življenje, trpeli smo in trpeli, čakali in čakali in vršili svojo dolžnost, do svojih zaveznikov in do vlade, kateri smo bili v oporo. In trpeli hi bili dalje, da nas niso poučili dogodki zadnjih časov, da smo trpeli zastonj, da smo čakali zastonj, da smo so nadejali zastonj, da smo so svojim čakanjem pričakali postopanja z nami, kateremu glede nasprotnosti bi zastonj iskali izgleda tudi v onih časih, ko jo bil nemški liberalizem v najlepšem cvetju, ko smo bili še v parlamentarni poziciji, ki je značila popolno in absolutno obnemoglost našo.
In čakali bi bili morda dalje, trpeli bi bili dalje in doprinašali žrtve, v vodni nadi, tla prisije slednjič solnce tudi pred naš prag. Vsa doba ustavnega življenja znači za nas primorske Slovane dobo brezpravja, dobo trpljenja, dobo borb za življenje, dobo nečuvenoga zapostavljanja. Ali ko smo prebili že toliko, bi bili potrpeli še dalje, ko bi vsaj videli, da ima zisteni vsaj toliko resne volje in dobrih namenov z nami, da zaustavi naraščanje zla, ko bi videli in bili prepričani, tla ne poj de več na slabše.
Tudi ta skromna vera je porušena sedaj, ko so nas poučili dogodki zadnjih par mesecev, da gremo na slabše in dti zistem prav išče povodov, da bi nam škodil, da bi nas poniževal, da bi nas postavljal v zasmeh pred našimi naspnHpiki. Kar se dogaja sedaj z nami tu na Primorskem, to že presega navadno človeško pamet: vsega tega ne more umeti oni, ki sodi stvari po logiki, ki je veljavna povsod drugod. Kje na svetu, za božjo voljo, bi bilo še možno, da bi vladni zistem na tako nečuven način postopal z onimi, ki ga podpirajo, da bi roka v roko Z opozicijo tlačil jeden sestavni tlel večine, na katero se opira ista vlada?!
In tako se dogaja tu na Primorskem. I Marec za udarcem pada na slovansko prebivalsto in
Nekdo se je spomnil in odprl okno. Svež nočni veter je hladilno zapihal v sobo.
Iz nad vasi so se svetile luči in med nočno tmino mešal se je podjeten šum.
Oh, uboga, uboga Reza! —jo vzdihovala debela krčmarica in uničila mladi ženi obraz.
Ti inozki! Slabji so nego zverine! Na, kako jo pobija, kakor psa! Ob uboge revo, ine žensko! —
In tožeče je uprla oči proti stropu, krčmar pa st je jezno grize! ustna.
No, da ni nesreče, ne govorila bi njegova žena tako!
Reza se je vzdramila.
Posegla je najprvo z roko na glavo, ob katero je prej tako zelo butnila, tla je prišla ob zavest, potem pa se plašno vzpela kvišku.
Predpasnik ji jo pal s prsi in ko je zapazila svojo raztrgano obleko in cunje, ki so visele od nje, spomnila se je hipno vsega.-Sram ji je po rti-tlečil obraz. Zmedeno si jo popravila obleko in jo s polnočjo krčmarice ustala popolnoma. Pogledala je okrog sebe in ko je videla vse oči, ki so bile uprte v njo, postalo ji jo še huje.
Ali vam je kaj bolje? - jo je vprašal nekdo. Ona pa jo uprla oči vanj iu spoznala jo mladega Reicha.
(Pride še.)
njetra zastopnike. Mi, ki smo sestavni del parlamentarne večine in ki smo dajali vladi svoje glasove itn dispozicijo na hreritrinerno sa možata je va-len in požrtvovalen nabiti, mi, ki smo zaustavljali svoje opravičene zahteve, meneči v svoji brezpri-merni lojalnosti <|o večine in <lo vlade, <la l»osti «»be primerno pošteva I i požrtvovalnost našo, mi dobivamo sedaj plačilo ne le v tem, da riniti ne tja ne ni ? mazineem, da hi olajšala naše hedno »tanje, da In storila krnj škandaloznemu km trnju »nit h parlamentarnih in astarnih jtraric, ampak, da moramo ffleilati, kuho rlndn izreka A roj jilnret na metu, kar počenjajo z nami naši sorrairnki in kar je na sramoto konstitm ijonelni, srohodnostni in prami držari, Torej nas vlada ne tepe le nega-tivno, sr svojo brezbrižnostjo za nas, ampak tudi pozitivno, z izjavljanjem svojemu soglasja z onimi, ki pletejo d;in na dan biče, padajoče po naših hrbtih, ki nam kratijo vsako mrvieo pravice, ki nam ne dajo ni dihati, in ki bi nam hoteli prisoditi življenje političnih helotov in gospodarskih sužnjev v tej deželi! Kje, vprašamo še enkrat, l>i l>ilo še možno kaj tacega !
I>a ne govorimo tja v en dan, da ne izgovarjamo neopravičeno te tožbe, vpijoče gori do neha, in da ne pretirujemo, v dokaz temu hočemo navesti le par dogodkov iz najnovejše dobe.
.Vačin, kakor je vlada kapitulovala pred istrsko signorio, je naravnost senzacionalen. Ali huje, nego je ta kapitulacija sama, je način, kakor jc njegova ekseelenea prijavil Italijanom to kapitula-eijo. Se le iz porcške »Istrie« smo izvedeli vh<» resnico. Strokrat prav ima -Istria«, ako govori o popolnem triumfu nje stranke.
Gospod namestnik je došel v sejo odseka, kateremu se je izročila vladna predloga za preme-ščenje deželnega zbora iz Poreča v Pulj. V govor, v katerem je gospod namestnik prijavil kapitulacijo vlade, jo vplel tudi opazko, katero moramo ob( mi ti ti kakor udarec v obraz slovanskemu prebivalstvu. Menil je namreč, da dejstvo, da je manjšina zbornice (zastopajoča večino prebivalstva) protivna temu, da bi se deželni zbor zopet sklical v Poreč, ne more biti ni kak razlog, da bi se deželni zbor ne sklical zopet v Poreč!! In ko je g. namestnik potem govoril o abstinenci naših poslancev, je menil, da abstinenca je prišla iz vzrokov, ki leže povsem izven zbornice^ Tu je torej povedano na suho in na kratko, da zbornica ni dala ui kakega povoda za abstinenco naših poslancev, da je večina zbornice nedolžna kakor novorojeno dete, da je torej vse, kar se je godilo v tej zbornici že leta sem, dobro, lepo, opravičeno in pravilno. Ni žal-besede ni vedel gospod namestnik na adreso večine. Ni kdo ne more teh izjav zastopnika vlade umeti drugače, nego tako, da vlada od o bruje, kar je počenjala zbornica z našimi poslanci, da je torej pravilno, ako nam goni naš jezik iz zbornice, ako z moralnim in fizičnim nasiljem kr ti našemu jeziku vsako pravo, a to v očigled ustavnim zakonom in dejstvu, da je Njegovo Veličanstvo dotični sklep večine razveljavilo že parkrat, ker je — nezakonit,
Drugi tak dogodek bi bil imenovanje moža, kakoršen je dr. Pajer, deželnim glavarjem za Goriško. Ta mož je avtor vseh intrig in spletk na Goriškem proti slovenskemu prebivalstvu, ta mož je intelektuvelni provzročitelj vsega nasilstva proti Slovencem. In tega moža je vlada predložila za mesto načelnika deželi. Kaj je dr. Pajer, o tem govori uprav grozen govor njega odgovor na pismo dra. Gregorčiča. Mirno in dostojno so slovenski poslanci obrazložili svoje zahteve in so apelovali tlo gosp. deželnega glavarja, naj zastavi svoj vpliv v ta vzvišeni nameti, da se povrne narodni mir v deželo. A kakov je odgovor ? ! O tem spregovorimo jutri v tem listu. Ni najhuje to, da so Italijani odklonili vse zahteve naše, ampak dr. Pajer obliva vrhu tega naše poslance z lugom svojega strupenega sarkazma in zasmehovanja, govori o iztnoz-ganih svojih voliloih, katere da bi mi hoteli vpreči v jartn zmagovalca. Ce so že Italijani sklenili odkloniti naše zahteve, dolžnost je bila deželnemu glavarju, da prijavi to vsaj v dostojni obliki in z onim spoštovanjem, kakoršnje je sleherni predsednik dolžan slehernemu členu zbornice. I)r. Pajer je lahko stokrat člen in voditelj laške stranke, ali kakor dež. glavar ima svoje posebne dolžnosti. In te dolžnosti je se svojim pismom do dra. Gregorčiča pogazi l v blato. Mesto da je izvolil lepo in
iMtcnirljivo besedo, zalučal je med svoje volilo« Imkljo I k »ja proti sodeželanom slovenske narodnosti ter je, on, deželni glavar, zaprl vsako pot ne le do s porazu mijenja, ampak — po našem menenju vsaj — do vsaeega nadalnjega pogajanja! Stvari naj se torej le razvijajo dalje po svoji poti, a odgovornost pada na dra. Pajerja in na njegove somišljenike! In na one, ki niso storili ničesar, da bi zajezili to laško objestnost. Značilno je tudi, da »Triester Zeitung«, čije zveze so znane vsemu svetu, jo priobčila takov pamflet, ne da bi pripomnila ni besedice graje !
Ako še pridodamo dejstvo, da se je vlada ob šolskem vprašanju trž. popolnoma p«»stavila na laško stališče, smo povedali dovolj, da mora sleherni slovenski poslance računati z dejstvom, da se vlada identifikujc z italijansko stranko in da nam je zistem napovedal novo poojstreno vojno.
S tem dejstvom moramo računati, in to dejstvo kliče slovenskim in hrvatskim državnim poslancem : doba paktiranja in diplomatizovanja, doba uzi rov je za vami. Sedaj je prišla doba odločnih besed in odločnih dejanj. Ako nam skupine veČine ne morejo preskrbeti zadoščenja, je to za nas že sto razlogov, akoga nam pa nočejo dati, je pa tisoč razlogov, da jej obrnemo hrbet. Vemo, da tudi v opoziciji ne bo vspehov, ali ne bo jih manje (ker jih ne more biti), nego smo jih imeli se svojim ldapčevanjem. Ce — pravimo: če, a ni tako — je res tako, da moramo pasti, pa padimo — kakor možje, da odvrnemo vsaj to sramoto, da bi govorili potomci, da smo sumi utaknili glavo v zanj ko. Ce ne moremo druzega, rešimo vsaj svojo čast! Danes treba že, da lin ravnost povemo svoje me-nenje, kajti molčanje bi bilo zločinstvo na narodu! iSlorensko-hrvatsketfn poslanca, ki l>i še nadalje rz-t rajal r većini, ki nam ne more, ali nore dati zadoščenja za tako mero kririre, in ki hi dajal svoj fflan na dispozicijo vladi, ki je solidarna z na-šimi nasprotniki, smatrati hi morali za — izdajico !!
Politični pregled.
TKST, VI. maju 1899. Dompieri-Zanardelli. «Ageozia Italiana* piše: «V nekaterih listih je bilo čitati, da je avstrijski poslanik zahteval na ital. ministerstu za vnanje stvari pojasnil glede pisma Zanardellijevega županu tržaškemu o shodu županov proti ustanovitvi hrvatskega gimnazija v Pazinu; nadalje je bilo rečeno, da se je takih pojasnil zahtevalo tudi (»d našega poslanika na Dunaju, grofa Nigra. M i s m o v p o 1 o ž e n j u, d a m o r a m o o p o r e k a t i obe in tem vestem. V <consulti» ne leda niso dobili take zahteve, ampak ni znano ničesar o kaki nameri, da bi se hotelo bodisi le oticijoznim potom zahtevati takih pojasnil; to pa je tem umljiveje, ker je bilo ono pismo povsem oseben čin. Ne pismo samo, ampak komentarji nekega lista v Trstu so bili v povod represivnim odredbam od strani avstrijskih oblasti v Trstu*.
Ta izjava v »Agenzia italiuna* nas zanima tem bolj, ker potrja le meneujc, ki smo je izrpkli ravno mi pred par dnevi o vesteh, da so avstrijske oblasti storile v Rimu kake korake radi Zanardellijevega pisma. Naše menenjo je bilo: ničesar niso storile. Niso storile, ker si po vseh autieendencijah svetega strahu avstrijskih državnikov pred italijan-skimi državniki, nismo mogli tolmačiti, od kje bi naši možje kar hkratu vzeli toliko poguma ; a potem tudi iz čisto naravnega in jednostavnoga vzroka, ker vedo, da hi ne dosegle ničesar razun homeriČ-nega smehu v irredentovskih krogih in pa tihega, a zato ne nič manje Škod (»željnega smehu v vseh pesteh oficijelne Italije.
\ se, ki ir so storile avstrijske oblasti v tem nečuvenom slučaju, je bilo — kakor potrja tudi «Agenzia Italiana* — da so zasegle »lndipen-dentea >, z Čemer so napravile italijanski stvari v Primorju le — veliko uslugo ! Kakova taka konfiskacija preglasnih in preueprevidnih glasil o pravem času je zlata vredna take stranke, ka-koršnja je naša irredentovska.
K položaju. Cehi so podali ravnokar par uprav sijajnih dokazov spravoljubivosti: v deželnem zboru češkem so se raje pregrešili proti pravilniku, le da se niso dotaknili ohčutbosti Nemcev. Kakor znano, tirajo Nemci na Češkem abstineučno politiko in ne prihajajo v deželni zbor, ne da bi
imeli ni sence kakega raidoga za to. No, d a-si zahteva j»oslovnik odločno, da taki abstinenelerji zgube svoj mandat, je vendar določila večina zbor-niee, da se ono določilo poslovnika ne uresniči in da Nemci obdrže svoje mandate. Drugi dokaz take spravljivost' Cehov pa je ta, da so v odsotnosti Nemcev vsprejeli zakon, ki ureja rabo jezikov na avtonomnih oblastih prav tako, kakor so od nekdaj želeli isti Nemci sami!
() tem postopanj n Cehov pravi »Information«, »hi je jeden najvažnejih dogodkov v notranje po-litiški zgodovini Avstrije zadnja desetletja sein, če tudi ne bo imel praktično j olitiških Jposledic, pa vsaj v moralno politiškem pogledu. Praktično političkih posledic seveda ne bo imela ta spravljiva politika Cehov, ker se jej Nemci že sedaj — roga jo.
A kako postopa laška klika v Istri z našim jezikom?! In to ob tej bistveni razliki, da je na Češkem nemščina jezik manjšine, tu pa je naš jezik — jezik večine.
In kako postopajo z našimi poslanci ! Saj vemo vsi! Najprej jih proganjajo z grdim nasiljem, kakoršnjega ne more prenašati mož, ako ima le količkaj sainoljubja v sebi, in jih s tem silijo iz zbornice; potem pa jim dopošiljajo laške pozive, da-si noben deželni red ne govori o kakem laškem oficijelnim jeziku, da bi le našli pretvezo, da bi vsemu nasilju postavili še krono: da bi uničili mandate naših poslancev. Ista »Information« pričakuje, da stori vlada vsemu temu konec s tem, i da pošlje domov gospoda Campitellija in njegove. No, uredništvo »Information« gotovo še ne ve, da je vlada že povedala na usta svojega zastopnika, da se v deželnem zboru istrskem ni dogodilo ničesar, kar bi opravičilo abstinenco hrVatsko-sIo-i venskih poslancev.
Položaj je torej tak, tla imamo sedaj centralno vlado, ki neprestano zahteva dokazov popustljivosti od strani Cehov, ne da bi jih zahtevala tudi od Nemcev, vlada, ki baje noče vladati brez vse desnice, ki pa v pojedinih kronovinah prav odločno vlada proti pojedinim skupinam desnice! Imamo torej položenje, ki ima na sebi vse znake abnormalnosti in čudovitosti.
Pogajanja med Avstrijo ln Ogersko
za nagodbo so se zopet začela. Te dni so bili naši ministri v Budimpešti, in potem pridejo, tako se govori, ogerski ministri na Dunaj. Sedanji mini-sterski predsednik ogerski jo iznašal novo «formulo*, ki uprav drastično kaže, kako široko je odprta ogerska pest, ko treba prejemati in kako zapeti so, ko hi bila vrsta na njih, da bi dajali. Ta Szellova formula za rešenje nngodbenega vprašanja, je ta le: Carinarska in trgovska zveza naj velja do leta 1904, bančni privilegij pa do 1009. To je, Ogerska naj dobi čim prej svojo samostojnost v carinarskih stvareh, da hi mogla samostojno sklepati trgovinske pogodbe z drugimi državami in tako iskati za-se kolikor le možno velike koristi, bančni privilegij, bančno razmerje, oziroma denarne stvari pa naj bi ostale skupne, ker, no, ker ima Ogerska velikanskih koristi od ukupne banke. Madjari potrebujejo avstrijskih milijonov za povzdigo svoje trgovine in industrije in le zato naj bi imeli | ukupno banko, ki bi jim posojala denar.
Ločili naj bi se torej v vsem, kar ni na izključno korist Madjarov, a kjer nas morejo izmo-zgovati, pa naj bi ostali lopo skupaj. Kaj briga njih to, da je to največi nezmisel, ako bi hoteli kateri državi usiljevati bančne note druge države, ki je ločena od nje gospodarski. Praška »Politik« pravi na kratko in dobro: ako hoče Ogerska imeti carimtrsko skupnost le de leta 11)04., potem tudi 1 bančna skupnost ne sme trajati dalje, nego do leta 11)04. Madjari so torej v škripcih in na avstrijski vladi je, da izkoristi to njih zadrego.
Domače vesti.
Njena cesarska visokost nadvojvodi nj u Štefanija je odpotovala sinoči z brzovlakom iz Miramara na Dunaj.
Iz Bazovice nam pišejo: V torek dne 'J. inajuika t. 1. smo obhajali v naši župniji izreden praznik. Tega dne je milostljivi gosp. škof Andrej Mar. Sterk v prvič oficijelno obiskal našo župnijo, v kateri je ob enem delil zakrament sv. birme. Za dostojen vsprejem prevzvišenega so skrbeli členi
tuk. pevsk. društva «Lipa». Pot, na kateri ne je vršil sprejem in sprevod v župni dvorec in v cer-kev so lepo odičili z zelenjem in zastavami. Sredi vasi je bil ukusno prirejen velik slavolok, katerega so dičile naše trobojnice in na katerem je bil sledeči primerni napis: t Vam milostljivi v p o z d r a v !»
Ob določeni uri, koje imel priti prevzvišeni v vas, zbralo se je pod tem slavolokom več gosp. duhovnikov s preč. gosp. župnikoin-zlatomašnikom Vovkom na čelu, in mnogo žu pij a nov, kateri so prevzvišenega spoštljivo pozdravljali, ko je izstopil iz kočije v spremstvu preč. gosp. dekana Čebula rja in gg. kapelanov Sonca in Visintini-ja.
Skupni sprevod se je pomikal p<.tem v žup-nišče, a od tam, čez nekoliko časa, v cerkev, kjer so pevci, zbrani na koru, po običajni intonaciji. «Kcee aacerdos magaus«, ubrano in slovesno zapeli »Skotu v pozdrav* in sicer v slovenskem tekstu.
/a tem je bil škofov govor, v katerem je govornik med drugim pohvalil čistost in upravo cerkve ter dotičnike, ki skrbe za to. Ob enem je priporočal župljanom, naj bodo tudi nadalje tako vneti in radodarni za čast hiše božje.
Po dovršenem govoru je bila sv. maša, katero je daroval sam mil. gosp. škof, na koru pa so se odlikovali pevci pevskega društva «Lipa» z lepim, ubranim slovenskim petjem v cecilijnnskem slogu, o katerem so se naposled vsi navzoči pevski veščaki, kakor tudi sam milostljivi, jako laskavo izrekli in je pohvalili.
Po dovršenih običajnih cerkvenih obredih vrnil se je vladika z vsem spremstvom v župnišče, kjer se mu je poklonita tudi domača deputacija, sestojoča iz vaškega načelnika, predsednikov tuk. društev: «zavarovalniee za živino*, «kmetijske podružnice* in pev. društ. «Lipa».
Vladika je milostno vsprejel to deputacijo in se pogovarjal žnjo več časa.
Po obedu se je milostljivi v spremstvu vseh navzočih preč. gg. duhovnikov odpeljal v bližnjo Lipico, da si ogleda tamošnjo podružno cerkvico; od tam se je vrnil z istim spremstvom zopet v Bazovico, od koder smo ga spremili z isto častjo kakor o vsprejetju, do slavoloka, kjer smo se ustavili, a milostljivi se je še enkrat zahvalil vsim navzočim za lepi sprejem. Navzočemu pevovodju g. II. Hažem-u je pa rekel segnivši mu v roko : Hvala V am za lepo petje, ki sem je danes slišal v vaši cerkvi! Le tako naprej učite in prepevajte Bogu in domovini v čast! Enoglasni «zbogom!» vseh navzočih jo bil poslednji pozdrav in razšli umi se vzradoščeni, da smo imeli v svoji sredi škofa — rojaka!	X.
Našemu ljudstvu v svarilo. Pišejo nam: Pred par dnevi ste pisali, kako je neki šarlatan v družbi neumnežev sleparil ucvedneže, na podlagi — špiritizma! Ker vem, daje večina našega naroda še v temi glede vprašanja o spiritizmu in ker se take sleparijo ponavljajo tu dan na dan, hočem spregovoriti par besed o — spiritizmu. Razpravljati o teoriji špiritizma ui potrebno, ker mi Slovenci imamo preveč drugih važnejših stvari po glavi, nego je spiritistiški — šport. Pred več leti me je pozval neki tukajšnji Slovenec, naj grem žnjim v spiritistično »sejo«. Radoveden sem bil in sem šel, toda tam (v temnem magazinu) se je reklo: nocoj no bo nič, ker nismo vsi trdno prepričani o stvari! In ros ni bilo nič! Klicali so duhove, rotili so jih, naj vendar že pridejo, toda — ni jih bilo!
Drugi krat sem bil pozvan v bolj rosno družbo. Tu so je trebalo pa pripraviti, ker oni, ki ui čital spiritističnih knjig in ki ne pozna vsaj nekoliko spiritističnih — naukov, ne more prisostvovati sejam ! Dali so mi knjig, ki sem jih nekoliko prebral, ki me pa niso prepričale čisto nič o spiritizmu in njega potrebi.
Šel sem v »sejo«. Bilo nas jo sedem, pet možkih in dve — ženski (brez ženskih se namreč ne doseza ničesa!). Dosegli smo, da je miza plosala in so vzdigovala, seveda se je vso to vršilo v — temi! V drugi »seji« nam je bilo že dano, da nam je miza tolkla z nogo, koliko let ima eden ali drugi, in to je bilo vso!
Pardon! Rekel sera, da je to bilo vse, kar pa ni res, ker so je v neki seji tudi — hipnotiziralo — brez vspelm! Jaz in še eden drugi neverni Tomaž sva se jela pogovarjati o mogočnosti,
da vodja ali »predsednik« teh slavnih sej, sam mizo vodi in zmislila sva si, da preskrhiva drugo težko mizo, ne na treh, ampak na štirih nogah ! Posrečilo se je nama in naši duhovi so zgubili vso moč, kajti ta miza se ni niti zganila !!
Tako smo »slavno« dovršili te »imenitne« naše seje, ki so imeli to dobro stran, da so nas popolnoma prepričale o ničevosti teh poskusov. Nečem trditi, da spiritistiški šport nima tudi vspe-hov, ali v Trstu, vsaj kolikor je meni znano, ne. Zato pa svarim vse naše ljudstvo, naj se ne da zapeljevati po morebitnih šarlatanih in naj ne hodi na led sleparjem, kakor se je to dogodilo v slučaju Muhe in dražbe!
Namen tem vrsticam je torej, odpreti oči onim, ki lahkoverno trošijo za razne sleparije, ki zahajajo k raznim copernicam po novico o bodočnosti ! V starem mestu je neka navihana žena, ki pripoveduje V80 bodočnost za K) 20 novčičev, kar jej nosi lepih dohodkov, ker ima vedno mnogo radovednežev, da jim ne rečemo: neumnežev, ki se zatekajo k nji! Osobito pa dela dober «gšeft» z slovenskimi služkinjami, ki kar derejo k nji (!), donašajoče jej krvavo prislužene novce svoje! Ne rečem, da so samo naše take, ne, ali meni ni mari za druge, kaj delajo, jaz svarim le one, ki so meni v rodu po jeziku in krvi.
Nekje tam v ulici «I)elle legna» v ulici «Far-neto», v ulici «S. Maurizio» in skoraj po vseh ulicah tržaških je vse polno «boter«, ki « mečejo karte* ali na druge sleparske načine kradejo denar onim, ki so tako najivni, da jim verjamejo. Tem pijavkam bi se moralo priti do živega, ali to , ni lahka stvar, ker to gre vse od «botre* do »botre» iti ako pride količkaj sumljivega, so te slepariee delajo nevedne in čisto nedolžne !
Vse to naj si vzamejo naznanje oni, ki so že bili opeharjeni, v prvi vrsti pa oni, ki še niso bili, a bi se jim prej ali slej utegnila ponujati kaka tu gori navedenih — «sreč!»
A n t i s p i r i t i s t.
Tli Jih Illiute! Pišejo nam: Pred par dnevi je nekdo pisal, kako da »Lavoro« kaže na Vas: evo jih »policijste«, »vohune« in ne vem še kaj ! Danes čitam v istem »Lavoro«, kako odkriva stvari, ki nimalo ne pristojajo vzlasti ljudem, ki hočejo biti socijalisti. Neka tovarna, katero lastniki (lastnik?) so baje »milijonarji«, je odslovila nekega delavca. Ta je vedel, da so prejšnji njega gospodarji pregrešajo proti svojim dolžnostim do finančne oblasti, zato jo šel in — denunciral iste! Financa j je baje zasledila, da je bila osleparjena za 40.000 I na leto in je baje naložila onim, ki so jo varali — i en milijon globe! »Lavoro« omenja vse to z oči-vidnim zadovoljstvom in škodoželjnostjo, kar diši uprav po .... ! Ako je navedeno resnica, je tudi prav, da se je dotičnikom stopilo na prste, toda »Lavoro« naj nam ne prihaja zopet s »policijstvom«, ko bomo mi nastopali proti raznim ljudem, ki ne škodujejo le državi, ampak — kar je še veliko važnejše za nas — ki rušijo naš mir in naše blagostanje.
Diugi slučaj. Redarstveni nadzornik ]. vrste, gosp. Mihelčič, je baš prosil za vmirovljenje. Ta človek je, kolikor ga poznamo mi, vsikdar vestno in taktno vršil svojo službo, da mu res ne vemo česa očitati. Omenjeni list pa si ga »privoščil« baš sedaj z jedinim namenom, da bi mu škodoval. Ta namen je razviden žo iz tega, da povdarja »Lavoro«, kako je isti nadzornik naprosil za neko službo in kako da ga priporoča vse više uradništvo! Po čem da diši tako pisarenje, naj sodi vsakdo sam!
»Lavoru« pa lahko rečemo: Pometaj pred svojim pragom !	I s t i n o v i č.
M o/k a podružnica sv. Ctiila lit Metoda. Iz blagajn i kovega poročila za minolo leto bi bilo še posneti:
Dohodkov je imela podružnica 3407 gld., od katerih je osrednje vodstvo poslalo 2561 gld. — Podružnica sama jo nabrala 023 gld. — in sicer udninc 1H4 gold., raznih darov pa 311 gold. --Ciril-Metodovih darov je bilo 77 gold. — Veselice so dale 51 gld. — Vseh troškov je bilo 3407 gld. — V svojem pojasnilu dokazuje g. denarniČar, da podružnica v primeri z drugimi loti nazaduje in navaja razne podatke iz prejšnih let. Kje je uzrok? DenarniČar meni, da uzrok nazadovanja je v prevelikem narodnem davku, ki ga morajo v Trstu zmagovati jedne in iste osobe. Širše občinstvo, in to osobito srednji stan, je premaloštevilen, morda
tudi premalo zaveden in velikoinestno življenje zahteva od poaamičoika prevelikih izdatkov. Drugi Uzrok je napeto razmerje med osrednjim vodstvom in tukajšno podružnico iz uzrokov, katere navaja taj.likov o poročilo. Ljudem je znano vse to; zdi se tudi, da osrednje vodstvo postopa premalo varčno. Afera z šolskim slugo na šoli pri sv. Jakobu nam potrjuje to domnevanje. Nalog novemu odboru bodi, da uvede normalne razmere in navduši rodoljubno občinstvo, da prične zopet prispevati za podružnico, kakor s»oje dni.
Družha sv. Cirila ili Metoda /a Istro bo imela dne 25. t. m. v Opatiji svojo I i. redno glavno skupščino. Zjutraj ob 10 in pol uri bo sv. maša v kapclanski cerkvi v Opatiji, skupščina pa se prične popoludne ob l. uri. Po skupščini bo koncert v prostorih društva -Zora*. Začetek koncertu ob s. uri. Vstopnina za gospode - kroni, za g«>sp<» in gospice 1 krono. Cisti dohodek je namenjen družbi. Preplačila se bodo hvaležno vsprejeinala.
K zavodu sv. Nikolaja je pristopila županstvo Cirkniea na Kranjskem kakor ustniiovnik z doneskom 40 K., županstvo Sežana je darovala 20 K,, kakor podpornica je pristopila g. Kat. Kcnda 4 K.; g. Siuicin v Skednju je plačala 4 K. pod-pornine in ne 2 K., kakor je bilo omenjeno v zadnjem poročilu.
Srčna hvala vsem gg. darovateljem. V na-daljno podporo se priporoča	Odbor.
Naiiiestnlstveiil uradi so se pred par dnevi jeli preseljevati v svoje provizorične prostore v ulici Caserma. Po tem bi bilo soditi, da bo vendar | kaj z zidanjem nove namestniške palače.
klavno zasedanje vzklicne komisije za osebno dohodiirlno za Trst iu obsežje za prvo dobo prireditve se je zaključilo dne 0. t. m. Predsednik vzklioni komisiji, e. k. dvorni svetnik vitez Zimmermaun, je izrekel tem povodom členom komisije svojo najtoplejo zahvalo za izdatno podporo in požrtvovalno sodelovanje na izvrševanju težke in važne naloge, ki je po davčnem zakonu odka-zana vzklienim komisijam.
Posebno pohvalno je omenjal predsednik strogo nepristranost, s katero so se delali sklepi komisije ne le natančno po obstoječih določ ilih zakona, ampak tudi popolnoma v duhu zakona.
Iz Obrova pri Pod ara d u nam pišejo dne 10. maja: Taka nesreča, kakoršujo sto opisali iz Opčin, se je dogodila lani tudi na naši mitnici. Mitniška greda je pala baš na konje, ko so so v kočiji pripeljale tri gospodičine. Konji so bili poškodovani. Za hi-) kušnje m Bog ve, kaj bi se bilo dogodilo! Zato jo vrlo umestno Vaše priporočilo, naj bi kompetentne oblasti pazilo na mitnico.
Sive glavo — krvave. Iz Podgrada nam pišejo dne 11. t. m.: Mesar Bazo Deklevu p. d. Petroljo je nadlegoval in izzival včeraj popoludne mirne igralce, zabavajoče se prod neko tukajšnjo krčmo z igro na kroglje, tako dolgo, da je nastal krvav topež, v katerem jo pomagal tudi njegov brat Jandre. Steklenice so se razbijale na sivih glavah. Krčmar, njegova soproga in mati so se rešili in pozaprli, kamor je kdo mogel: v hlev, v klet in v gornjo sobo. Zdravnik ima mnogo posla s krpanjem razmesarjenih glav.
En glas je v Podgradu in okolici : sram jih bodi!
.Maščevanje trinajstletnega dečka. 131etni Friderik Dovganje po reza l kočijažu Jakobu Hucherju strehe treh kočij. Slednjič so ga zasledili in odveli na policijo. Na zaslišanju je vendar pripoznal po dolgem pritisku, da je on res porezal, a vzrok da je bil ta, da je rečenomu kočijažu večkrat pral kočije, a ni dobil ni novčića za to. Maščevalnega dečka so odveli v zapore.
Padel z četrtega nadstropja. 38letni Emil Hromel, oče 5 otrok, prišedši včeraj po noči domov v vin del Rivo št. 7, čutil so je nekaj slabega ter se hotel podati na stran. Naslonivši se na kuhinjsko okno, ki je precej nizko, zgubil je ravnotežje ter padel iz visočine četrtega nadstropja na dvorišče. Vsled krika in ropotajo pritekla žena, ki je ravno dojila najmlajšega otroka, z lučjo v kuhinjo. Cuvši moža stokati v dvorišču, slutila ie, Ua i se je zgodilo tor jela kričati na pomoč. Prihiteli so domačini ua pomoč ter našli ilrommelua v dvorišču nezavestnega. Oprezno so ga nesli v stanovanje njegovih starišov, ki stanujejo v isti niši, ter po-J zvali telefonično pomoč z zdravniške postaje. Zdravnik je preiskal nesrečneža ter konstatiral le po-
šk<wlbe na nogah in na glavi, a ni izključil notranjih pnikotleb.
I'o^kiiNCi« samomor. Sft-letni mesar Pavel Z. s«* je napil vina, ki ga je, sieer nenavadno, storilo z«-|o zamišljenega in melanholičnega. V tej neizmerni žalosti <e nm je porodila misel na samomor. < >potekaje se je zapustil gostilno. Sel je do morske obali, kjer je nekaj časa gledal sinje jadransko morje, a potem je odločnim skokom poskočil v zibajoče se valovje. Nekaterim delavcem, ki so bili slučajno blizu, se j<> posrečilo, da so ga s trudom izvlekli iz vode. Došli stražar je spremil potem nesrečnega Pavla v vozu na njegovo stanovanje.
Zlato h roso je zgubilo včeraj neko slovensko dekle n potu od kavarne C'ommereiale po «Veduta romana«, pa do senenega trga. Kdor jo je našel, je naprošen, naj prinese najdeno stvar v naše uredništvo.
Različne vesti.
Nečuven škandal na gledali&ćnem odru. V
gledališču v Turinu se je dogodil škandal, ki ga nima para v gledališčni kroniki. Igrala se je uprav »Norma«. Režiser Puleini je opomnil večkrat nekega gasilca, naj ne bode tako blizo odprtemu odru. No, gasilec je hotel gledati na oder in ni sluša I režiserja, ki se je naposled razjezil, in ga odvrnivši precej surovo udaril po glavi. Vi-devši to drugi gasilec, je pristopil k režiserju, ter se začel prepirati. V tem je prišel mimo prepirajoče se trojice basist, ki je imel tdogo v operi ter je ravno moral nastopiti.
I on se je tunešal v prepir in kraalo se je razvila prava bitka s pestmi. Postal je silen krik in polom, katerega so se udeležili vsi gasilci. Ko so čuli to igralci in pevci na odru, menili so, da je nastal ogenj, ter so kričaje jeli bežati z odra, a primadona, ki je ravno pela, poskočila Je v smrtnem strahu z odra v proscenijsko ložo, kjer je omedlela. Basist je poskočil k nji ter ji izvlekel izza pasu nož, s katerim je imela na odru ubiti svojo deeo, ter počel teči za jednim gasilcev po odprtem odru. Občinstvo je bilo izven sebe, gledajoče to bitko nn prozorniei; ženske so padale v nezavest, a možki so kričali in zvali redarstvo. Naposled sta ravnatelj orkestra in eden redarjev poskočila na oder in zgrabila besnega basista. Igralci so bili tako razburjeni, da niso mogli nadaljevati predstave. Tudi občinstvo je imel dovolj od nje.
Maščevanje pisatelja na svojem kritiku. Na
Dunaju izdaja žurnalist Kari Kraus perijodičen list »dio V ackcl«. \ zadnji številki tega lista je napisal Kraus jako oster in piker članek proti O. Friedmann-u, pisatelju neke komedije, ki je o prvi nje predstavi ponesrečila popolnoma. Mej drugim pravi članek, da je Friedmann pod kurntelo radi svoje neumnosti. Komedija sama pa jo v dotični kritiki tako razmesarjena, kakor da bi bil pisal oceno kakov — slovenski kritik.]
Vsled tega se je Friedmann tudi maščeval na neusmiljenem kritiku. Ko je isti mirno sedel v kavarni, skočil je pisatelj nanj, prijel ga za vrat, vrgel ga na bližnjo naslonjače, kjer ga je jel pretepati neusmiljeno. Kraus, ki ni mogel kričati, ker ga je oni držal za grlo, je padel v nezavest. Neki njegov prijatelj mu je hotel priskočiti na pomoč, a to so mu zabranili Kriedmannovi prijatelji. Kraus je seveda uložil kazensko ovadbo proti svojemu pretepalcu.
Narodno gospodarstvo.
Poročilo ravnateljstva „Trgovske-obrtnc reirl strovali o zadruge v Gorici" y. neomejenim jamstvom, za opravilni mesec april 1 Silil.
1.	Število zadružnikov dne 1. aprila 1NS)!»	.12153 Naraslo tekom meseca za	;j1 Padlo tekom meseca za
Število zadružnikov dne 1. maja 1 Hi»t>. je znašalo .
2.	Število deležev dne 1. aprila	2.->'J!S Priraslo deležev tekom meseca	(!() Odpadlo „ „ „
Število deležev dne 1. maja je znašalo	2388
8. Svota vplačanih deležev do 1. aprila kron	I2»jf)14*21
„ tekom meseca „	10380*92
izplačanih ,, „ tl (1	3
Svota vplačanih deležev dne 1. maja kron 18<iHS>2-13 Svota podpisanih deležev po H00 gld. kron TldlOO- — 4. Predujmov je bilo izplačanih 1. aprilu kron :i77 J l:!t>s 1
kron kron
Priraslo tekom meseca < Mplačalo „	„
Stanje predujmov dne 1. maja 5. Dopolnilni nklad znašal je 1. aprila
Teki »m nieHeea doplačalo se je	„
Stanje dopolnilnega zaklad« dne. 1 maja kron *>. Po konca meseea prosilo je !HH» pronite-
Ijev za predujme v znesku	kron
Dovolilo se je v znesku	„
Izplačalo „	„	„
7. Hranilne vloge /.našule so 1. aprila kron Vložilo se je tekom meseea	„
Izplačalo	„ „	„
Stanje hranilnih vlog dne 1. maja kron v Iti") knjižicah povprek po llHOkron !•;"> vin. M. Gotovine v blagajnici 1. aprila, in pri
poštni hranilnici	kron
Svota prejemkov tekom meseca in pri
poštni hranilnici	„
Svota izdatkov tekom meseca in pri poštni
hranilnici	„
Saldo v blagajnici dne 1. maja in pri poštni hranilnici	kron
!►, Dnnrnega prometa blagajnice od dne
1. aprila do dne 1. maja	kron
Rezervni zaklad .'110 k.i 4"» vin
Hranilne vloge obrestujejo se po 4,/1°/n-Lastna glavnica v podpisanih deležih Zaupana glavnica v hranilnih vlogah Razmerje 13: 10.
SO 10. Hrt ■-.HN7.> I 1 2i;UJ».5o
«4 iSll)*HS 4«s414isi 4t;;.7i !■!><;
1 <««;t :< 1 -«>«;
101 Hit-12 11 ti;i
1JH85H-7H
75KH1-K7 («»343-47 IMiofiO-lH 717<>!H> 13H297*32
13( 5892*13 19485(5-78
Mala oznanila.
Ptoci to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. 1 Za enkratno insereijo se plača po 1 nč. /.« beiedo; za večkratno insereijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto z a enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo i v četrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanja objava .'Ml nvč.
Alojzij
Posredovalnica za potovanja
■ ■	I » v Piazza Negor.iante 1.
mOZeilC p°iiwniiH™vsa"
koršna potovanja in sprejema predplačila za obink svet. razstave v Parizu I. ISNJO.
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
a a đ	II ulica Molin pieeolo št. t>
VatOVeC JclK. imR	kr°mPir.in- zelja
ližola in drugih pridelkov
Razprodava na debelo.
Vogrič Hrabr.
Poduk v glasbi.
ulica Stadion 19, I. n. po. učuje glasbo praktično in teoretično, d« ma in zunaj
Zaloga olja, mila in kisa.
If i	Jk i	Ulica Torrente št. 2ri.
vatovec Anton r™^, •
kisa ua drobno m de-
belo. Naročila izvršuje točno.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Koper 12. V današnji seji deželnega zbora bo je vsprejel predlog posl. Itubbe: »Zafiuvsi prijave predsedništva jemlje zbornica na /nanje, da manjšina nadaljuje astenzijo od deželno/horskih sej, in odstopa od tega za sedaj, da Iti glede iste uporabila določila Htna /. poslovnika dež. zbora. Zakonski načrt za zboljšanje stanja občinskih zdravnikov so je odkazal politično-ekonomičnemu odseku. Predlogi šolskega odseka o prošnjah učiteljev za miloščine in mirovine so so odobrili.
Posl. Ghersa je utemeljeval svoj predlog glede rabe pravopisa o vpisovanju rodbinskih imen v župnijsko inatiee. Napadal je škofijski pisarni v Kopru in na Krku ter župnijske urade očitaje jim, da poslovenjajo. Govornik je neprestano delal neslano dovtipe.
(flierso je podpiral odbornik Cleva, ki je rekel, da so Slovani jedna koža in jedna srajca vlado. Predlogi posl. Ghersn so se vsprojeli. Posl. Scampiceliio je interpeloval, češ, da se je prebivalcem na Humu šiloma naložil davek za »neko hrvatsko šolo«.
radec 12. Bivši predsednik višemu dež. sodišču v Gradcu, vitez Waser, česar poslovanje je bilo uprav usodno za Slovence, je umrl mi-nolo noč.
Pariz 12. »Figuro« objavlja sedaj skupni pregled spisov, nanašajočih se na afero Dreyfus. »Petit bloue« javlja, da odide oddelek vojaštva v Cavenne, da v slučaju, ako bo revizija procesa dopuščena, sprovede Drevfusa nazaj na Francosko. »Gattlois« pa beleži govorico, da bo razprava v aferi Dreivfus pred kasaeijskiin sodiščem nekoliko dni kasneje, nogo sc je namerjalo do sedaj.
Pet 1'Ograd 12. Zastopniki Rusije ua mirovni konferenci so odpotovali v Haag.
Krčme.
Jurković Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
ulica Carintia št. 2f> toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Jak. Perhauc
cene zmerne.
Via Acquedotto štev. H. Zaloga vsakovrstnih vin It« botcljk. Postrežba točna.
|	Via Media št.!!., krčmar, toči črna
I II lil I w UM ®n V'I1H	',rvt' vrf,te-
kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna H. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 6 littov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo.
Lozić Jurij
Obuvala.
„pri lVpetu Kraševcu" ua Kožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročhe.
ulicaRiborgo št. 20. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala ponaročhi.
Stantič Josip
Rehar Peter
Trgovci.
Nazarij Grižon
Via Giulia (>4 prodaja vsakovrstnih jestvin.ko-'ouijnluega blaga in olje
Ant. Furlan
cene brez konkurence.
Piazza S. Francesco št. 2. Pro-dajalnica jestvin in kolonijal-nega blagu. Postrežba točna.
„A G RIC O L"
Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalij sko milo za uničevanje mrčesov
ra/.topljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T reu ti na, Istre, Goriške in pri tu k. p o 1 j e »1 e 1 j s k i d r u ž b i izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli parasi-karnili in kriptogamičnih bolezni in žuželk v občo ki okužujejo trto, sadna drevesa in zelen jad. Navodilo, kako rabiti »A g r i e o 1«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Via Llmitanea itv. 1.
Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg Iti, na dvorišču ; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farueto; Cillla, Ponterosso; Cumar, Via Belve-dere; Jellersitz, Barriera vecchia; Mlzzan, San Glu-como: Ongaro, Via deli' Orologio; Petrone, Via Giulia in Cumar, Općina.
Abram Fran
Via H. Francesco št. 22-Trgovec z dogami in so-«lurski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
■	Via Stadion št. 20, pekarna
. rernauc - wvež k,mh
večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejertia tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna.
na oglu ulice Geppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonijalno blago, delikatese, likere itd.
R. Kolar Anton
Šorli
priporoča svoji kavarni Commorolo .n Tedesco, ki sti shajalisči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
Via S. Francesco štev. 1(5, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Xa željo pošilja na dom.
T. Zadnik
I. Tavčar, Fran Hitty,
Na ZHhtevnnje se pošiljajo
Novak Mihalj
krojač Via delle Beeeherie štv. (>, priporoča se slovenskemu ob-činstve.
Via Barriera vecchia št. 13, prodajalnicu vsakovrstnega manufakturnoga blaga in drobnarij Na ZHhtevnnje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
trgovec, ulica Sv. Čutari na št. i>., priporoča svojo zalogo kolonialnega blaga na debelo in na drobno razpošilja ua deželo proti povzetja.
Prodajalnica
izve v u pravni fitvu.
dobro obiskovana, spojena s tabakarno in žgimjurijo se odda v najem. Natančneje se