49. številka. Trsi, v soboto 1. marča 1902. Tečaj XXVII Edinost Glasilo političnega družtva, „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je mož! ..Edinost' I:aaja •■krat aa 4an. muii sedal) \m p-aznikov ob 4. ari zvečer. Varoval »a inr.Si : t& celo leto........Si kros ta pol leta .........IS » zrn **trt leta........ € „ ca • i ........ S kroni .«-uročnino e plačevati naprej. Na na-rrfb brei priložene naročnine na anravs ■e ->iiri _ Pj tobakarnah ▼ Trstu se prodajajo posamezne Številke po ft siotink (3 nvč.>: lirem Tnta pa po 8 Ktoiink (4 svč. i Telefon StT. S70. OfUtl «• računsio po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuftom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do-mači oglasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se po*iliaio urednlfltva Nafrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopis) se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase spre-j«ua ■pravalltvo. Naročnino in oglas« j« plačevali loco Trst. LireAnifttvv ln tiskaru« a e usbsjata v slici Oarintis Stv. 12. I" prafiilltio, In •prejemanje Inserutov v ulici Molil piccolo 5tv. 3, II. nati-ii. Isdsjstelj in odgovorni urednik d n i k Lastnik konecrcij lista Kdinoat" Natianila tiskarna konaorclja lista „Edincst" v Trst Govor drž. poslanca flr.a raiičiča povodom razprave o proračunu v seji zbornice poslancev dne 24. febr. 19t>2. (Dalje.) Tudi proti Ijiulskim šolani! Ali, grospoda moja, saj naskok se ne vrši *>amo le proti našim srednjim šolam, ampak naskakajo se tudi naše ljudske šole; tudi teh nam ne pri vošČajo; usoda ljudskih šol pa se izpolnjuje bolj na liho. Koroška z več nego lOO.OMJ Slovencev ima eno petraz-reduo slovensko ljudsko šolo (Čujte! Čujte!) pri sv. Jakobu v kožni dolini. Trinajst let je bila občina boj, da je d »bila to šolo, ki je bila Nemcem v deželi vedno trn v očeh. Ničesar niso opustili iu vse so poskusili ter ^ bo bili goreče na delu, organi vlade žnjimi, j in premotili so bili primerno število starifev, oziroma, terorizali so jih, da so privolili v nemško šolo, in ta šola je v nevarnosti — lx>mo videli, kako odloči mini^terstvo —, da pade. lioj za ljudsko šolo v Trstu. V mestu Tržaškem se bore Slovenci že blizu 20 let za jedno slovensko mestno šolo. Tu kažejo slovenskim otrokom iz mesta ven v okolico in bi se hotelo, naj bi po parkrat na dan hodili tja ven na deželo v šolo. Kaj je posledica temu? Ker otroci vendar le ne hodijo v okolico v šolo, so pa izročeni poitalijaneenju in raznarodenju po mestnih italijanskih šolah. — Vprašajmo pa sedaj vlado, kako dolgo bo še mirno gledala to nevredno i^ro mestnega sveta Tržaškega, in odgovori nam, da ta šola je še v stadiju premišljevanja in študija — po blizu 20 letih I Celo v Ljubljani. < 'elo v Ljubljani, gospoda moja, je poleg nemške večrazredne šole schulvereina tudi mestnih nemških ljudskih šol, in v prvem razredu nemške deške šole je danes med 43 otroci 40 Slovencev, ki niti ne morejo slediti nemškemu pouku ; in pred leti je minister Gautsch telegrafi?no naročil te šole, ker se je bil mestni svet, radi pomanjkanja materijala nemških učencev, branil ustanoviti iste. Vlada - slepa ali slabotna! Vidite torej, kako je vlada po v sod i p'leg na delu, kjer gre za to, da povspešuje nemški in sploh ptuji pouk na naših šolah, •laz vprašujem : je-li vlada tako slepa, da ne vidi in ne ve, čegave interese povspešuje s tem? Je-li tako slabotna in nima toliko srčnosti, da bi ne postavila po robu skrb vzbujajočemu razvoju razmer na našem Jugu? Le odpravite Slovence s Koroškega, odpravite polagoma Slovence s Stajers-kfga, in odpravite od A d rije sem gori Slovence in Hrvate, potem oškodujete nas, J da ! Ali še nekdo drugi je, ki bo oškodovan potem, to je avstrijska država, je državni interes, ki ste ga postavili v nevarnost. (Pohvala.) Ni kdo za Avstrijo! V letu 1S4i v Trst žele močne in cvetoč«• nemške kolonije. Kaj bi bila posledica temu? Avtohtoni) i italijanski in slovenski element bi bil nazaj potisnjen. (Poslanec dr. Bennati:! Avtohtoni)i slovenski element ! — Ne delajte se smešnega !| Culi bomo potem statistične podatke. Oprav je vlada v zadnji easo dogodkih v Trstu pokazala močno roko. menim, da za miren razvoj, — ki se vrši brez bajonetov i a« brez ostrih patronov, so roke avstrijske [birokracije preslabotne in da bi se razmere mogle zasukati tako, da vajeti zdrsnejo i/, teh rok in da potem v Trstu ne l»odo vozili v avstrijskem, ampak v nekem drugem zmislu. Ali se ne vidi nevarnost od droge strani, ali naj bo tro z veza, ali točneje rečeno, zveza z Italijo španjska stena, ki naj pokriva vse, kar bi še moglo zgoditi tu — pa naj bo tudi z avstrijskega stališča najnezaslišaneje najspodtakljiveje?! ( Pride še.) Politični pregled. V Trstu, 1 marca 1902. Iz odseka, ki se bavi s tržaškimi dogodki. Poročevalec dr. pl. F u c h s je podal v včerajšnji seji na ve lenega odseka svoje poročilo, katero soglaša s poročili mi-nif-terskega predsednika o izjemnih odrebah v Trstu ter je predlagal, naj se sklene, da je bilo proglašanje izjemnih naredb v Trstu zakonito in upravičeno ter naj se vlada pozove, da izjemno stanje takoj odpravi, čim bodo to dovoljeval-1 razmere. Poslanec dr. H o rt i s je polemiziral z izvajanji poročevalca Fuchsa ter je priglasd predlog manjšine, ki poživlja vlado, naj takoj odpravi izjemno stanje ter skrbi za to, da se v kratkem odpravi tudi nagla sodba. Posl. dr. E 1 1 e n b o g e n je ojstro prijemal poročevalca ter predlagal, naj odsek odkloni njegovo jednostransko in brezvestno poročilo ter izvoli druzega poročevalca. Ministerski dr. K o r b e r je odgovarjal, da izjemnega stanja ni mogoče odpraviti, dokler ne bo popolen mir, temu nasproti pa da so zadnje dni prišla poročila o novih nevarnih dogodkih. (Res čudno, da mi v Trstu ne vemo ničesar o novih nemir h !? Ako se vsako nedeljo v kaki gostilni stepeta po kaka -dva pijanca, radi tega menda vendai ne bomo na večne čase v izjemnem stanju. Op. ur.) Ministerski predsednik je povdarjal, tla vojna mornarica ni Llovdu dala svojih k u rilcev, da bi nasprotovala Llovdovim kurilcem, ampak radi prevažanja pošte, oziroma važnih spisov državne uprave v Dalmacijo. Govornik je pripovedoval nadalje, da vojaške in uradniške osebe dobivajo razna pretilua pisma in da je treba še nadalje vzdržati izjemno stanje tudi z ozirom na to, da je v Italiji mnogo štrajkov. Ko sta govorila še posl. Fink in Gotz, je bila seja zaključena. Državni zbor. (Zbornica poslancev.) (Nadaljevanje sinoćnjega brzojavnega poro čila.) Nadaljevala se je razprava o točki »prispevek za skupne stvari« državnega proračuna. Govoril je nemški naprednjak, posl. Glockner, ki je ojstro obsojal postopanje Anglije v južnoafričanski vojni ter je protestiral proti temu, da se v Avstriji dovoljuje Angležem nakupovati konje za južnoafričansko vojno. Govornik se je tudi potegoval za povišanje plače vojakom pr<>-stakom in podčastnikom ter je kritiziral postopanje Ogerske nasproti tostranski državni polovici. Govornik je izjavil, da bo glasoval za proračun v nadi, da bo ministerski predsednik odločno zastopal avstrijske interese. Socijalist, posl. C i n g r, je obsojal postopanje N >mčije, ki iz narodnih in političnih motivov iz anja avstro-ogerake Blovanske delavce. Na to ae je debata zaključila in sta bila glav-nima govornikoma izvoljena posl. K i e -m a n n pro in posl. B i a n k i n i contra. Po9lan8ka zbornica je rešila odstavek »prispevek za skupne stvari« in je zapričela razpravo o točki »politična uprava«. Govorili so posl. Formanek, Gratzhofer, Marchet in Pemsel na kar se je razprava prekinila ter zaključila seja. Prihodnja seja bo v ponedeljek popo-ludne. Glasovanje o dispozicijskem fondu. »Slovencu« brzojavljajo z Dunaja o tem gla-sovanin • »Slovenski poslanci so se iz razlogov, katere je obrazložil dr. Žitnik, čutili primorane, da glasujejo proli dispozicijskemu zakladu in tako izrečejo vladi nezaupanje radi celjskega vprašanja. Edino Ferjančič in Plantan sta glasovala za d i-s pozicijski zaklad. To glasovanje liberalnih poslancev je vzbudilo med Jugoslovani in drugimi slovanskimi poslanci veliko ogorčenje. Razni poslanci hrvatsko-sloven-skega kluba so pred glasovanjem več dni nagovarjali liberalna Slovenca Ferjanč'ča i n P 1 a n t a n a, da bi o glasovanju vsaj dvorano zapustila, ako že nočeta glasovati skupno z drugimi. Vkljub temu sta Plantnn in Ferjančič ostentativno glasovala za dispozicijski zaklad ter s tem izrekla zaupanje Korberjevi vladi, tisti vladi, katera bi bila z lahka preprečila sprejetev Stiirgkhovega predloga, česar pa ni hotela storiti, vladi, od katere slovensko ljudstvo nima drugega, nego poniževanje in preziranje. OgoiČeni niso samo Slovenci in Hrvatje, ampak tudi ostali slovanski poslanci, celo taki, ki eo, kakor Poljaki, iz svojih posebnih razlogov glasovali za dispozicijski zaklad.« Mi smo se :iar za glave prijeli. Je-li možno ? Ne, ne, kar hitro in energično smo odbili od sebe tako misel in smo bili uver-jeni : da je tu zloba ali raistifikacija. Da pa bomo še bolj gotovi, posegli smo hitro po dunajskih listih . . . Osupnili smo, videči, da je resnica, kar se nam je zdelo absolutno izključeno. Kaj naj porečemo K takemu postopanju? Odkrito moramo izjaviti, da smatramo tako postopanje naravnost za škandal. Kar se tiče glasovanja od strani gosp. Ferjančiča, se nam utrja bolj in bolj prepričanje, da Slovenci, ki imajo, žalibog, premnogokrat dolžnost prestopati v opozicijo proti vladi, ne bi smeli voliti c. k. uradnikov za državne poslance, ako niso popolnoma gotovi, da je dotični kandidat, vkljub svoji službi, neodvisen od vlade v vsakem oziru ter pripravljen dokumentirati to neodvisnost vsaki čas. Kaj nam koristijo najlepš« in najostrejši govori — in priznati moramo, da je gospod poslanec te dni krasno, temeljito in rezko pobijal nasprotnike in obsojal postopanje vlade — ! ako pa rezkim govoricam ne slede odločna dejanja ! I Kar se pa tiče glasovanja Plantanovega, se isto nikakor ne da opravičiti niti z njegovega osebnega stališča, ker gosp. Plantan, kakor notar, je ali bi vsaj moral biti neodvisen na vse strani. Značilno pa je tudi, da se nista udeležila glasovanja sploh tudi poslanca dr. Tavčar in Gabršček, tako, da nobeden liberalnih slovenskih poslaneev ni glasoval proti Kor-I berju ! ! Ali spada to tudi k tistemu toliko hvalisanemu »napredku«, ki so nam ga baje .prinesli naši domači boji ? ! Slovenski poslanci, ki si ob takih okol-nostih in preziranjih od strani vlade ne upajo izreči isti vladi svojega nezaupanja, pač niso na svojem meitu. Bolj veljavnega potrdila pa ni trebalo za to, kako prav itnu naš dopisnik-duhovnik s Štajerskega, ki dokazuje, da je naša politika brez cilja, brez programa in brez organizacije in torej tudi brez vsacega efekta. To nam je dal razumeti tudi gospod Kiirber, ko je v razpravi o dispozicijskem fondu reagiral na vsa možna izvajanja, d o č i m se ni ozrl niti naje d n n o samo slovenskih rekriminacij! Ali še ne bomo umeli takega — molka ?! Novi dalmatinski namestnik. Imenovanje barona Handela namestnikom v Dalmaciji je pričakovati vsaki hip. V kolikor smo sledili hrvatskim listom, moremo reči, da so zadovoljni s tem imenovanjem, da-si baron Handel ni popolnoma vešč hrvatskemu jeziku, a da je mož jako pravičen uradnik in je tudi pričakovati, da v par mesecih popolni nedo-statek glede jezika. Razgovor Poljaka z Nemcem. Poljski Petrograjski »Kraj«, jeden najbo-1 ljih poljskih razglednih tednikov, priob-i čuje naslednji razgovor Poljaka z Nemcem : »S Francijo, je rekel Nemec, so naši. računi završeni. Cesar Viljem stori vse možno, da bi se obnovile dobre razmere. Mi damo Franciji Maroko, pol Afrike; če treba, tudi Belgijo in Luksemburg. Druga stvar pa je z Rusijo. Toje ogenj pa voda, dve pasmi, dve civilizaciji, dva svetova. T u mora priti do r a z p o r a. »Drang nach Osten« ni samo gola fraza. Ko nam bo tesno, kam se potisnemo, ako ne na zemlje Slovanov ? Gibanje, ki dovede do poboja, more ostati različno dolgo. Kaj pomenja kakih 50 let v zgodovini? Grki so šli vojskovat se za Egipet, in so dosegli več nego koa zemlje: dobili so egiptsko civilizacijo in so si jo tudi osvojili. Istotako so dobili Rimljani Grško z njeno civilizacijo vred. Ko bo izginili Rimljani, so prišli Galci -(Kelti) in Germani. To se je vršilo na veliki cesti zgodovine. Na tej cesti še ni bilo Slovanov, a doba, v kateri se pojavijo tudi oni, mora priti. Kar se dela sedaj na Češkem in Pozrianjskem, to so samo začetki predstraž ; za njimi pride velika vojna, katera se od'gra na teh obmejnih deželah. Zakaj seje vračala naša vojska iz K i-taja preko Trsta? Zato, (ta bi pokazala nemškemu narodu, kod vede najbližja pot k Sredozemskem u morju. (A v Trstu so mislili z avstrijske strani še sami pokazati na to pot. Op. prelagalca.) Danes se sanja vsakemu Nemcu o Trstu. Potem bo vojna z Avstrijo? je vprašal Poljak. »Bog obvaruj ! Avstriji damo Solun, Srbsko, Carjigrad ; Trst | a moramo imeti mi Nemci !« Ali mislite, da bo Avstrija gledala na to mirno? je rekel Poljak. Na to je odgovoril Nemec : »Je takih stvarij, katerih mi Nemci I nikdar ne priznamo; mi pripravljamo , i n računimo za petdeset let ] n a prej, česar niso delali ne Grki in ne Rimljani.« Slovaške »Narodnie Novinv«, katere so tudi ponatisnile ta razgovorček, pristavljajo : »Da, da, pripravljajo se Nemci in račun;jo. Ali ne vidite tega v pridnem podzemskem delovanju, v najemanju prekucijskih ljudij in časopisov med slovanskimi narodi ?! Kdor ne vidi tega, je slep ali pa....« Slovencem seveda ni treba pripomniti ničesar, nego to, da naj se le derejo na Kranjskem in na Goriškem dalje in dalje. S tem zlajŠajo delo pangerman^kim grobo ko po m Slovanstva. ^ - Praga in Pariz. Na slavje stoletnice rojstva Viktorja Hugo - - velikega in stavljenega pesnika francozkega — je odšlo te (iiii v Pari/ tudi | »osebno <»d]»oslanstvo mesta praškega z županom dr.orn Srhom na čelu. V-pri jeni, ki -<• ^a (Vhoni priredili v Pariz i, bil it«'«tj»i^ii<» prisrčen, entuzijastičen. Kj«-r se < Vhi prikazali, pozdravljalo jih je olM'in>tvo vihamo in <» v reškem jeziku z Na zdar-kliei. Francozi so bili nedavno temu — lahko rerenio to — pravi ignoranti v zemlje;- in narodopisju J£vro|>ef izlasti pa glede naše države. Ali čim bolj so jeli KjK>znavati narodnostne razmer«' v o naraščale sim-patije mri] Francozi do istih. Izlasti velja to za narod reški. To je prednjak med avstrijskimi Slovani, kulturno visok razvit. razm>-lagajo«"i z mnogimi eelebritetami na polju znastva. imeniten na polju umetnosti, jak gos]»odarski. < >n je najlaglje vabil Francoze v ^<»te, ker jim je imel kaj pokazati, kar je prićalo gostu, da je zveza > takim narodom nekaj vredna ! In Francozi so zadnja leta pogftsto prihajali v Prago, Cehi pa na Fran-eozko. Simpatij«- so narašeale in se razvile konečno do najtesneje intimnosti ; v zvezo med dvema naro<« ] m »znal i svojih prijateljev. Ifieger je bil storil primerne korake, da bi opozoril Napoleona na pretečo nevarnost. Ali v Parizu ga niso 'imeli. Prišel je Sedan in videli so, da je imel liieger prav. Ali tudi pozneje, ko je Uieger došel v Pariz, ga tedanji državniki me. I njimi tudi Thiers — niso timeli prav. -ledini, ki je bil tako državniško bistroviden, da je umel b'iegra, je bil (iambetta. A ta je kmalu umrl. Toda prizadevanje liiegrovo ni bilo zastonj : seme je b lo vrženo in sr je razvilo v bujno steblo ob izletiii čeških S .kolov na Francozko in ob izletu i»opo lancev munieipalnetra sveta parizkega v Prago. Nast-da je skupnost interesov. Francozi umevajo aspiracije Cehov in narobe, li a z-m e r j e m e d Cehi i n Y r a n e o z i d a j e solidarno podlago skupnosti p o-t r e b med Avstrijo in F r a n c i j o. Cehi Ifoeejo svoltodno Češko v svo-bodni Avstriji. V Herolinu pa hočejo praktično uresničiti Bismarekov rek : »Kdor je gos]»odar Češki, Im> gosjM.dar Kvropi!« i raneozi pa h<»čcjo mir in torej ravnotežje na evropski kopnini. Će se Francija noče (Mjgubiti, ne sine dopustiti Nemčiji, da se | »o več a na trošk ('rške in | »ostane tako grozeča vojna sila. Zato hoče Francija, da Češka osumi Cehom ! A ker Češka ne more živeti ]w Jitirno in gospodarski osamljena, mora ostati pri Avstriji. Med vspevanjem Avstrije in vlastnim |x»loženjem Francije so torej vezi, ki se sicer rade prezirajo, ki pa vendar obstoje. Naj se ne prigovarja, da država Habsbnrgov pripada k trozvezi. To bi bil slaboten argument. Diplomatični spisi, katere imenujemo pogodbo, imajo vrednost le v toliko, v kolikor odgovarjajo silam, katere izražajo. Ko se je sklepala trozveza, slovanski narodi Avstrije še niso imeli notranje skupnosti, skupne akcije, ki jači njihovo silo. Od 2.~» milijonov Avstrijcev, jih je danes naj- ( manj lTi milijonov proti trozvezi. Smehljati se morem > torej oficijelnim izjavam o trdno- j sti nemško-avstrijske zveze. Od Bismarcka sklenjena pogodba pač obstoji še v kaueeli-jali, ali v resnici je zlomljena, ker je izgubila svojo moralieno moč, ojioro svoji materijalni mori. Ćas in jasno spoznavanje stvari storita še, kar treba. »Se svojim prihodom v Pariz — zaključuje ( heradame — Cehi ne služijo le svoji stvari, ampak tudi prizadevanjem vseh lojalnih Avstrijcev. Dober del simpatij, ki se v Franciji izkazujejo Cehom, prehajajo dalje na kralja češkega, cesarja Fr. Josipa, katerega p<» krivični u«odi proganja neizreena nesreča, in na njega naslednika, gospoda nadvojvodo Frana Ferdinanda, čegar ljubez-zen do svojih narodov nam je dobro znana. V n a š i h o e e h si m bo l i z i r a j o češki d e l e g a t j e vso A v s t r i j o : p r o s 1 a v-1 j a l a j i ii bo v s a F r a n e i j a. Tržaške vesti. Osebna vest. Bivši sekundarij deželne bolnišnice v Ljubljani, gospod dr. Matija H o e e v a r, je vsprejet na graško kliniko za ginekologijo in porodništvo gospoda profesorja dra. pl. Rosthorna. Kranjsko politiko razumi Bog ! Izza kranjske — viBoke politike je v Trstu razširjen ta-le dijalog med ekseelenco Korber -jem na eni in ekseelenco baronom Schvvegel-nom ter gospodom dr. Tavčarjem na drugi strani. Poslednje imenovana gospoda sta si izprosila avdijeneijo pri ministerekem predsed-niku v stvari — no, pa o tem pozneje .... Ekseelenea Korber ju je ljubeznjivo sprejel ter vprašal, kaj želita. — Prihajava — dejala sta jednoglasno — v stvari koncesije za novo tiskarno v Ljubljani. — Je že vse v redu, gospoda! Bil je baš tu gosp. Hribar in ukazal sem potrebno, da ne bo nobenih ovir. Baš mi je bilo drago, da se mi je ponudila tako lepa prilika, da pokažem, kako sem zavzet za kulturne potrebe Vašega naroda . . . — Oprostite, ekseelenea — sta dejala državna poslanca zopet jednoglasno — pa midva prihajava — protestirat proti ustanovitvi nove tiskarne ! Ekseelenea Korber se je prijel g!avo ter vskliknil : — Vas Kranjee naj sam Bog razume, jaz Vas ne morem več. Mislil sem, da Vam storim uslugo s to koncesijo, a Vi mi prihajate protestirat. Kinematografa ni bilo na razpolago, da bi ovekovečil respektivne obraze o menjanju zadnjih besedi . . . Se non e vero, e ben trovato . . . Ali zatrjujejo nam, da je jako možno, da je — »vero«. Torej \enilar enkrat T Iz Roeola nam pišejo : Čitali smo pred nekoliko dnevi pre-veselo vest, da je »Zavod sv. > i kolaj a« kupil hišo v našem okraju. Kako nas je razveselila ta vest, to se ne da opisati ! Posebno pa, ko se omenja v dotičnem članku, da so v hiši primerni prostori tudi za mogočo bodočo šolo. Iznenadilo nas je pred dvema letoma, ko Be je raznesel glas po našem zapuščenem Rocolu, da se ustanovi tu otroški vrtec. I>u smo odkritosrčni, razveselili se nismo toliko radi otroškega vrtca, ker nismo niti pojmili, kaj je prav za prav to : otroški vrtec. Veliko več nas je vzradostila misel, da nas vsaj vi, bratje naši, niste zapustili, ako nas je ostali svet! Srca naša pa bo se oklenila VaB in male trdnjavice, otroškega vrtca, v katero z navdušenjem in skrbnostjo pošiljamo deco svojo. Leta gredo naprej in žnjimi rastejo tudi naši otročiči. Z žalostjo smo gledali ob zaključku šolskera leta, ko emo bili prisiljeni misliti: kam naj damo evoje otroke v šolo sedaj, ko bo dovršili otroški vrtec?! K sv. Jakobu naj pošljem svojega šibkega in malega otročiča ?! Tako daleč, to je nemogoče! Tako so tarnale in premišljevale naše matere. Konečno je prišlo do tega, da so poslale otroka v bližnjo — laško šolo ! Dragi čitatelji, ako premišljujemo trezno in ako poznamo Roeolske razmere, gotovo ne moremo zameriti ni jednemu Rocolčanu, ako daje svojega otroka v laško šolo. Morda stanujejo visoko gori v Rocolu ; kako naj torej mal otročič hodi dvakrat na dan do sv. Ja- | koba in zopet domov?! To je preveč! Kdo i bi zahteval od nedolžnega otroka toliko žrtve ?! Menda ni kdo ; to je moje menenje ! Zato pa smo toliko let gojili srčno željo, posebno pa, odkar imamo otroški vrtec, da bi 6e nam tli ustanovil vsaj prvi slovenski razred. Ko smo torej pred dnevi čitali vest, da se nam vendar izpolni srčna želja, misliti si more vsakdo, kako nam je bilo v srcu ! Mi Rocolčani kličemo Vam in prosimo Vas : n e pišite samo na mrtvi papir, am -pak glejte, da nam v resnici ustanovite šolo, ki bo kljubovala žalostnim razmeram in iz katere bodo prihajele vrle hčere in sinovi našega naroda slovenskega. Prepričani bodite, da Vam bomo iz dna duše hvaležni mi, a še bolj pa — naši otroci! RocolČan. Od SV Irana nam pišejo: Veselo znamenje. Oni, ki so nekdaj mnogo mnogo delali a potem nekoliko odnehali, se vzbujajo zopet. Veselo znamenje je bil odgovor, ki ga je dal gospod A. T. v št. 45 »Edinosti* od 25. fe-bruvarja. Ali nekoliko pojasnila moramo vendar dati. Gospod A. T. priznava, da je možka podružnica družbe sv. Cirila in Me-todija pri sv. Ivanu pred leti obdržavala redne občne zbore in z isto vred je živelo tudi nekaj časa »Bralno društvo«. V resnici obstojiti še danes obe društvi. Bralno društvo se je bilo ustanovilo v namen, da bo podpiralo Ciril-Metodijevo podružnico, izobraževalo ljudstvo in prirejalo tu pa tam kako veselico. Ker pa ni prvo ni druga nista znala odgovarjati namenu, ustanovili smo še tretje (po meoenju gospoda A. T. nepotrebno), katero je tu li plačalo dolg 250 K, katerega bi bili morali sicer plačati odborniki, ali z lepa ali z grda. Prvi dopisnik ni hotel reči, da podružnica ne deluje več, ali da je mrtva ; ampak reči je hotel le, da ne deluje v javnosti. Res pa je, da sedaj ena oseba vodi vas in po svojem. To je grajal dopisnik. Nikoli pa nam ni prišlo na misel, da bi le od daleč dvomili na znanem poštenju in r o d o 1 j u b j u d o t i č n e g a, od vseh čislanega moža. Nikdo ne dvomi na tem, da je denar res tako naložen, oziroma, da se je oddal tja, kakor zatrja gospod A. T. Prvemu dopisu je bil namen ta, da podreza na sklicanje občaega zbora podružnice. Da bi bil gospod blagajnik večkrat predlagal g. predsedniku, naj skliče občni zbor, to ne odgovarja resnici. Res pa je, da je predsednik sporazumno z blagajnikom sklical občni zhor, na katerem pa gosp. blagajnika ni bilo. G. A. T. obžaluje, da je ostal sam voditelj. Mi členi pa obžalujemo, da smo ostali nekaj časa brez svojega vodje in »v, Ivan brez svojega pripoznaaega generala. Izlasti pa, da nas je pustil same v tretjem društvu, katerega ravno zasluga je, da se je za Ciril-Metodijevo družbo v zadnjih letih nabralo 1209* K. Tisto baje nepotrebno tretje društvo je središče vrfega narodnega sv. Ivana. Zato obžalujemo, da je temu društvu tako nasproten in neprijeten ravno on, katerega bi mi tako jako radi imeli v njem kakor svojega voditelja. Ne umejemo, zakaj je bolj naklonjen nekemu drugemu društvu brez pravil nego pa našemu, ko je vendar le v tem poslednjem središče narodnega sv. Ivana, nimalo in nikakor pa ne v onem ! Bivši Vaš učenec. Pameten nasvet. Pišejo nam : Ko sem te dni govoril z nekim našim delavcem iz Llovdovega arsenala, mi je isti izjavil, da bi se moraii, ako se še kedaj uprizori splošna stavka, organizirati tako, da bi bile že a priori izključene hrupne in splošno škodljive demonstracije. Menenje tega pri prostega človeka je, naj bi vsi veči zavodi izvolili po enega ali dva zastopnika, za male zavode in-za posamične delavce pa naj bi vsa delavska društva imenovala po dva člena. Vsi ti delavski zastopniki naj bi sestavili začasen odbor, ki naj bi se pogajal z nasprotnimi kapitalističnimi strankami, Š-craj kujoči delavci , naj bi ostali doma, oziroma naj bi brez prekoračenja mej zakonitosti in pod odgovornostjo začasnega odbora prirejali obhode po mestu. Na VBaki način pa naj bi se odbralo primerno število rediteljev, kateri bi v slučaju potrebe skrbeli, da ne bi mularija in drugi nepoklicani elementi imeli besede tam, ; kjer gre ista delavcem. Ta nasvet se piscu teh vrstic vidi pameten,, osobito z ozirom na zadnje dogodke ; zato ga i izroča javnosti, katera naj razmišlja o njem, upoštevaje blago voljo in dober namen, — dveh delavcev. (Mi se strinjamo z nasvetom. Svoje menenje o njem pa izrazimo o drugi priliki. Ured. »Edinosti«.) Drobne vesti. Samomor. Včeraj ob 4iji uri popobidne zastrupila se je v hiši št. 1 A ulice Conti Alojzija C,Aom\>o. Na njene obupne klice pritekli bo bližnji stanovalci,. kateri so jej skušali pomagati po svojih močeh, medtem ko so šli drugi po zdravnika. D.-šli zdravnik, dr. Meth, je kmalu spoznal, da je stanje samomorilke nevarno in jo je dal odvesti v bolnišnico, kjer je kljubu prizadevanju zdravnikov dra. Pertota i i dra. Fleischmanna umrla v kratkem. Vzrok sa momoru bila je baje neka neoz Iravlji va bolezen. Dražbe premičnin. V poned., dne 3. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled oaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica San Maurizio 12, hišna oprava : ulica Ferriera 7, sveder; ulica Toricelli 7. konj : ulica Pozzo del Mare 1, oprema v zalogi; ulica della Tesa 2, klop in tehtnica : ulica S.a Anastasio 6, hišna oprava. — Ulica S a Lubia 10, vozi ob 11. uri predp. Vremenski restnlk. Včeraj: top!oaier 7. uri zjutraj lli°U ob 2. uri popoln ii p« 13°.7 C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7.V.».5 — Danes plima ob 2.03 predp. in ob 0 0 p(»p. ; oseka ob 9 53 predpoludne in o5 O O popoiudne Društvene vesti. Za veliki jubilejni koncert »Slovanskega pevskega društva« dne Itn marca l'.M>2 v gledališču »Armonia« se določene sledeče cene: Vstopnina 1 krono, za galerijo HO stot. Sedeži (poltrončine) v prvih šestih vrstah po 1J>0 stot., istotako od sedme vrste dalje po I krono. Lože v parterju po * K., v prvem redu po <> kron, v drugom redil 1 krone in v tretjem po 3 krone. Sedeži kakor tndi lože dobivajo se od fkines naprej v k a v a r n i C1 o m m e r r* i o ; prodajale se pa ImhIo tudi, kar jih še- ostane, na d in koncerta pri blagajni. Začetek jc določen točno za S uro. Ker je že nekaj sedežev in lod]>ore. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Hetodija. Ker se niso mogli udeležiti plesa »tržaških gospa«, bo darovali : g. Pož '2 K, gg. Klemenčičevi 2 K. P res rč na hvala ! Odbor r^iisskera krtižka«- imel bo jutri v nedeljo o poludne svojo sejo v pisarni g. dra. Slavika. »Trgovsko izobraževalno cfoništvoc. Členom tega društva se naznanja, da bo jutri v nedeljo popoludne predavanje o računstvu. Pevski zbor bratovne sv. Cirila in Metodija priredi dne 31. marca l4.K)2, na Velikonočni ponedeljek, I. spomladanski koncert v dvorani /Narodnega doma« v Bar-kovijah. Vspored se prijavi pravočasno. Toliko naznanja bratskim društvom. Vesti iz ostale Primorske. X Pazina nam piše odlična oseba : I>ne 20., 21., 22., 24. in 2.r); februvarja smo imeli tu volitve v občinski zast<-p, in sicer dne 2*>., 21. in 22, za tretji, dne 2k za drugi in dne 25. za prvi razred. Na volitev za IIL razred je došlo 742-' voiileev in nt ono za II. razred 326; ki so vsi daii svoje glasove za naše ljudi in so izvolili 20 zastopnikov, o katerih smo uverjeni, da bodo vestno vršili svoje dolžnosti občinskih zastopnikov in da bodo, kakor en mož, v vsaki dobi zaali zastopati blaginjo občine, naroda našega, ter nepremično stati za tukajšnjimi prvaki »ašimi. Na volitev I. razreda pa je došlo 118 voiileev. Od teh jih je dalo 4H- svoj glas za naše kandidate, doČim jih je 70 dalo glas z/a kandidate italijansko-uradniške stranke. Tako so nam na letošnjih volitvah Italijani — ali le s s [mjmočjo svojih podajačev-uradnikov — odvzeli I. razred, zbok česar ima njihova stranka sedaj 1<>; a mi 2U zastopnikov. Ni pa nikako čudo, da ie naša stranka podlegla v I. razredu, ako se uvazuje, da radi osebne dohodarine, kije bila u r e-)e»a po zadnjih volitvah,, je svota, merodavna za sestavo volilnih list, za mnogo narastla in je torej preko 30' naših voiileev iztisnila iz I. razreda! Dodavši k temu še to, da je za italijansko stranko glasovalo tudi 21 uradnikov, ki bi v normalnih razmerah morali biti naši, bilo je jasno že v naprej in za vsakogar, tla vspeh volitev v I. razredu ne more biti ugo den za nas. Krivde od strani naših voiileev ni absolutno nobene, ker so vsi prišli na volišče, izvzjmli dvojico, trojico, ki pa bi bili tudi došli, ako bi bilo potrebno. Krivdo je v prvi vrsti iskati na strani c. kr. uradništva, ki je kompaktno glasovalo proti našim kandidatom. Laž je torej, kar pravi Vaš tržaški »Piccolo«, da se je z vspehom volitve v I. razredu pokazalo italijanstvo Pazina in da je s tem do- kazan visoki ^ensus od strani Italijanov. Kajti ako od onih 7<» italijanskih volilcev odbijemo l'l uradniških glasov, ki niti Pa-zinoi niso in iruajo samo virilni glas, pa srno mi v I. razredu — če ne več — vsaj jednaki z Italijani. Zakaj pa ne govori »Piccolo« nič o volitvah v II. in III. razredu? Mari niso vo-lilci teh dveh razredov istotako Pazinci l Ali ne predstavlja II. razred iste svote eensusa kakor I.?! In tako III. kakor tudi I.?! Vprašajte Cifuta, koliko v o 1 i 1 c e v s o imeli oni v teh dveh razredih?! V drugem razredu bi oni mogli imeti od <»07 volilcev k večeran -">0, v tretjem od preko :»<>00 morda kakih 100 !!! In to če reči, Cifute, da je Pazin res ... . italijansko mesto! I mestno in čas bi bil zares, da naši poslanci na Dunaju opozore vlado in kompetentne Činitelje na to za nas abnormalno stanje v Pazinu, ki nam je tu ustvarja e. k. u radništvo, ki — da-si plačano od naroda in zanj nameščeno — njemu na kljubaj in proti njemu dela in glasuje ! Svobodno bodi tudi uradnikom glasovati, ali ne {»roti Hrvatom v pretežno, ako ne izključno hrvatski občini. Proti temu le leka. Dajo naj nam naših uradnikov! Občinske volitve v Voloskem se bodo vršile tekom tega meseca. In čim bolj se bližajo, tem bolj se krčijo nade peščici iz-dajic in Lahonov, katere vodi oziroma zavaja znani dr. Krstić. Sodu nad lahonske stranke pa je izbil dno odlok okr. glavar., s katerim je bil odbit Krstiće'v rekurz proti volilnim listam, s katerim je hotel mož izbacniti celo vrsto hrvatskih resničnih volilcev, a utilmtapiti mesto njih laških volilcev — brez pravice glasa. Vesti iz Kranjske. * V obrambo. Z Notranjskega smo prejeli in objavljamo : Že veliko let z zanimanjem čitam dnevnik Edinost«, ker proučujem iz njega muke in borbo tržaških Slovencev, dasi mi — odkrito rečeno — ne ugaja stališče, s katerega razsoja naše Kranjske razmere in preljube- znivo.....(Velečastiti gospod dopisnik nam ne more šteti v zlo, ako smo tu elimi-minirali njegovo pušico proti »Edinosti <=, kakor mu tudi mi ne štejemo v zlo te pušice, ker poznamo ga osebno kakor kon-cil jantnega moža in poštenega narodnjaka, in smo overjeni torej, da nas je dregni! le zato, ker se ne more odtezat' sugestiji, izhajajoči iz sedanjih slovenskih razmer. Op. ured.) Opravičeno nevoljo pa mi je obudila notica v 42. lelo-šnji številki pod napisom >Nemškutarija na Kranjskem«, v kateri se napadajo župni uradi na Kranjskem kakor nemškutarski. Neki istrski svečenik je lani, potovaje po Kranjskem, zlasti v okolici kamniški, strmč 0fia7.il, da župni uradi s političnimi uradi občujejo izključno v nemščini. Vse je v meni zavrelo, ko sem čital to I a ž d j i v o in popolnoma k r i v i e m o, za kranjsko duhovščino ti:no žaljivo očitanje. Pred nekaj leti sem moral zavrniti slavnega novomeškega žurna-lita, ki nam je nekaj enakega predbaeival, in letos sem primoran ravrnit: stanovskega tovariša tržaške škofije. Cujte torej! Kolikor je meni znano, kranjska duhovščina po slovenskih župnijah izključno in slovenski dopisuje z raznimi c. kr. uradi, naj bodo že politični ali nejoiitični. Nemški dopisi so le — izjema. Dobiva se pač tu in tam kak župnik iz poprejšnje doi>e, ki se je bil privadil uradni nemščini in se težko Joči od nje. Toda teh je tako malo, da ne pr.hajajo v poštev. Ogromna večina se poslužuje edtno-le materinega jezika : to pa iz ljubezni do naroda in pravega prepričanja, brez ozira na to, da nam slovenščina lažje in gladkejše teče iz peresa, nego nemščina. Spominjam se, da sem tudi v Vašem listu že večkrat ČJfaJ, kako neumestno in krivično je generaliziranje. Kako more torej dotični svečenik tržaške škofije in žnjim si. uredništvo »Edinosti« napasti vse župne urade po Kranjskem, ako se je tu in tam pregrešil kateri! Duhovniki po Kranjskem smo odločni in navdušeni narodnjaki; mi smo — s ponosom rečem — ob svojem času štrli nemčnrske grablje in v neštevilnili borbah dosegli zmago nad nekdanjimi nemškutarji. Zato si ne pustimo — kratko malo ne — očitati nemškutarijo. Veste, kje jo iščite ? Edino le v tisti stranki, ki že toliko let ne le simpatizuje, marveč tudi očitno zvezo goji s kranjskimi Nemci in nemškutarji ! Župnik. Vesti iz Štajerske. — Politična sodba je umrla. I z Gradca nam pišejo dne 26. m. m.: Znano je, kako sovražni so bili Gradčani vojašk1 godbi Bošnjakov, in kako so jo nadlegovali. Ker pa brez boljše muzike ne more biti glavno mesto, so poklicali godbenika Sporra iz Inomosta, da jim ustanovi posebno mestno godbo. Sporr je zapustil svojo službo in vodil tukaj na novo ustanovljeno godbo. To podjetje je moralno podpiral nemško nacijonalni »Gra-zer Tagblatt«, gmotno pa mestni zastop. Ali vkljub vsestranski podpori godba vendar ni j mogla vstrajat: in zahtevala je vedno veče | svote. Kapelnik je poslal mestnemu zastopu obširno ulogo in je tam odkrito povedal, da ni vedel pred leti, da bo njegova muzika imela politično svrho ter je zahteval višjo podporo. Nedavno pa je mestni zastop sklenil, da ima Sporrova godba po Veliki noči i prenehati. Občinski zastopnik, pl. Schmidt, je v seji omenil, da se je za Spor rov o godbo tako agitovalo, kakor se nikjer drugod ne dela za jednak zavod : dunajski filharmoniki so baje same sirote proti Sporrovitn godaČem. Proti tej sodbi nastopilo je sedem graških godbenih kritikov, nastopilo s skupno izjavo, ki se čita danes v graških listih. — Grad-čanom se je začela vračati r»£3odnost; v javnih lokalih se slišijo izreki ; »\Venn die Bošnjaken iu der Umgebung in der besten Lokalen uugestort spielen koanen, \varum sollten sie es hier nicht diirfen ?« Zakaj pa se veliko meščanov dajejo tako terorizirati od nacijonalnih nemških dijakov. Denarno podporo pa bi Gradčani radi imeli od vlade. Vkljub veliki gmotni mizeriji bo pa mestni zastop izdatno podpiral velikouem-ško pevsko slavnost, ki se bo vršila tukaj. Dotično vabilo so že že razposlali; uvod slove: Deutschen Gruss voraus. - SOLZA OLGE RAKUŠEVE UMRLE DNE n. SUSCA 1902. Veramente ^iamo noi polverc cd ombra : I _ _ _ _ ____ _ _ _ _ veramente f.dlace e la speranza. Ti spiš v prezgodnem grobu, dete drago, očetu, materi najdražje blago, cvet sladke nade, ah, prerano strt ! Življenje tvoje vzetnši, svojo zmago poka žila je zopet grozna smrt, ki v burnem nepokoji, v tihem miri brez milosti mogočnost strašno širi. Po3tave čedne bila sT, mladenka, Prijateljic, prijateljev ljubljenka : ni tebe strašil trud i u ne napor. Marljiva in nadarjena učenka, učiteljice bila bi uzor. Vseh ljubih svojcev radost neizmerna, premile domovine hčerka verna. Ko rahle sapice so sladke nade : jdi m )č se brz > v nični nič razpade, ko okomig, navadno je vsak up, izgine naglo, ko kras cvetke mlade, spoznanja hitro ga uniči strup : Tako ee nam godi, ki smo ostali, ki za teboj še bomo žalovali. Nas mirijo samo le solze vroče, nenehoma nam iz oči tekoče, prebridke solze, tebi na spomin, jih zadržavati nam ni mogoče, sai hčerke so pekočih bolečin, katerim ni se nadjati zdravila, ko ni nam tugujočim tolažila. D. Flegerič. Brzojavna poročiia. Odlikovan učitelj. DUNAJ 1. (B.) >Wiener Zeitung« objavlja : Njegovo Veličanstvo česat je podelil okrajnemu šolskemu nadzorniku in učitelju na vadnici v Lošinju, Pavlu Skopiniču, zlati križec za zasluge. Vojna t južni Afriki. LONDON 1. (B.) Depeši lorda Kitche nerja pravi: Po sporočilih, ki sem j.h dobi 0 naskoku Kurov na naš konvoa (vrsta vozov), bilo je ujetih 16 častnikov in 451 vojakov, od teh je bilo zopet izpuščenih na svobodo 1 častnik in 105 mož. Polkovnik, ki je zapovedoval konvoa, je še med ujetimi. Častnik, ki je zapovedoval pešcem je ranjen, tako se pojasnjuje zakašnenje v poročaju. Nezgoda francoskesra ministerskesa predsednika. PARIZ I. (B.) Ob 12. uri 15 min. po noči. Ko se je ministerski predsednik \Val-deck-Rousseau v spremstvu svojega nečaka, Rčnč \Valdeck Rousseau, vračal z banketa novinarjev je njega voz zajel neki tram\vayev vagon, ki je predsednikov voz preobrnil. Ministerski predsednik in njegov nečak sta dobila hude kontuzije in sta poškodovana od črepinj razbitega okna. Jeden konj je bil ubit, kočijaža pa je prijelo le rahlo. Zdravniki so konstatirali, da je ministerskega predsednika pomečkalo na prsih, na rami in pod levim očesom. Nadalje so rane na koži lobanje nad ušesom in je porezana roka. — Zdravniška izjava pa pravi, da stanje predsednikovo ne daje povoda za kake skrb'", ter da poškodovanec ozdravi v nekoliko dneh. ! Vendar pa so mu zdravniki naložili strog! mir. Nečak predsednikov je le malo poško- j dovan na nogah. PARIZ 1. (B) Pokazalo se je, da je nezgoda ministerskega predsednika resneja, i nego se je mislilo v prvi hip. Ministerski predsednik ima na glavi 7 cm dolgo rano, nastalo po trganju in mečkanju. Tudi rama je hudo zmečkana. Rane provzročajo velike bolečine. Natančna preiskava po noči ni bila možna. Za ozdravljenje bo trebalo po me-nenju zdravnikov 14 dnij. Ob 1. uri je spal ministerski predsednik mirno. Francija pred volitvami. PARIZ 1. Na včerajšnjem slavnostnem obedu je imel ministerski predsednik \Valdeck-Rosseau govor, v katerem je označal sovražnike republike, mej katere prišteva tudi one, ki pod krinko republikanskega mišljenja slede konservativnim ali nacijonalistiškim tsnden-cam. Geslo bodi : Delavna, za obrambo vsik-dir pripravljena republika, naj v trdni slogi združi vse republikane, kateri se nočejo obrniti od bodočnosti in se povrniti v sužnjost minolosti. PARIZ 1. (B) Danes zjutraj izdani bu-letin o stanju ministerskega predsednika se glasi: Stanje predsednika zadovoljivo. Ramo preiščejo danes z Rontgenovimi žarki. Mnogi členi diplomatiškega zbora in mnogi poslanci so povprašali o stanju ministerskega predsednika. JAKOB BAMBIČ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. ! — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ; ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na-; ročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in ! o zmernimi cenatri. Posojila 1 proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobč c. kr. ! častništvo, vladni, mestni in železniški urad-\ niki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij : in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-1 zijikega zaklada. Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rentč, vžitke, zavarovalne police itd. Obrniti se na Hinko Giberti, ul. Cinale 7 I. Tržaška posojilnica io hranilnica ieaisnoTaia zadruga z omejenim parošma, ulica 8. Francesco St. 2, I. n. Telefon 952. Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0 Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo Be samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po S1!^!,,, na menjico po 6 °/0 na zastave po 51/1°/0. Uradne are so: od 9—12 dopoludne in o za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. Crtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter al tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke. Anton Breščak „^ Vetturini ima v zalogi v veliki -zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. t _____________ l Pekarna in sladčičarna £n°nb v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejem i v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga moke iz prvih ogerskih mlinov. I _ Hiša hlev in 900° s e ž u j e v zemlje v Rocolu je na prodaj. Obrniti se je v Rocol lištv 585 , po domače ^pri k marini ". Tim-oMna m\mm zadrnsa z neomejenim jamstvom. T GORICI, scmeniSka ul. št. 1., I. nadstr. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki so nalože za najmanj jedno leto po o°/0, navadne po 41/g°/o vloge na Conto - eorreu-po 3.600/o. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za n j i» lastne. Rentni davek plačuje zadruga siuit. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de-iež po oU0 kron po 1 krono na tet len, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/o- Vplačevanje vrši se osebno ali pot >.n položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih do 9—12. dopoludne. Aleksander Len Mlnzi Prva in »jTečja tovarna pohištva ▼8©h vrst. -•• TRST 2«- TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, j Piazza Rosarlo št. 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Umitanea In Via Riborgo št. 21 Telefon it. 670. -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal io slik. Is-vrSuje naročbe tndl po posebnih oačrtih. Ceno brei konkurenco. ILOSTROYAli CEHI 2AST0MI II FSAIKO Predmeti postavio se na oai obrod ali železnico fnnKo JJST* Razprodaja po jako znižanih cenah. "^BH REDKA PRILIKA. K«*r moram v dveh mesecih razprodati dobro poznano zalogo E. ROTTENBERG, ulica Caserma št. I, I. n. obstoječo iz snovij za moške in ženske obleke, najnovejše novosti za spomlad in poletje, i zgotovljene obleke za moške in dečke, izgotovljenega perila za m>ške in gospe, kravat, in ovratnikov, zapestnikov, spo injih srajc od volne in bombaža, spodnjih Idač itd. Prodajam vse po neverjetno nizkih cenah. Ker so bile cene, katere je držal E. KOTTENBERG jako nizke, se opozarja slavno občinstvo, da so se iste sedaj še U>lj znižale in Be blago — — — — — — — prodaja sedaj po jako nizkih cenah. — — — — — — — Kdor se hoče prepričati mora poskusit! dičite manufakturno dvorano ulica Caserma št. 1, L nadstropje. Jttu le Fraz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: 1 Bela vipavska . . - liter po 36 kr. j Crna istrska .... „ ,, 36 „ Istrski refošk.....t m 48 „ 1 Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah, j Družinam se pošilja na tlom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr.. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. ; Pozor! Častim si nazuajati slav. občinstvu, da je moja prodajalnica vedno preskrbjena manifaktnrnim blagom vsake vrste in po cenah, da se ne bojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobaiiscliek, rgovec z manufakturnim blagom; Via Barriera vecchia 27 v Trstu. — Se govori slovenski ! - Spoštovane slovenske pspffle! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jffetodijevo cikorijo. KARLO PEBTOT kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. Izdeluje iz istrskega in kraškega kamenja vsakovrstne najnavae do najfinejše iidelte. Priporoča se slavn. občinstvu za vsakovrstne napisne ploSče in nagrobne spomenike. Sprejema naročhe za stavhinske in ogatn zalogo kolonijalnoga hlaga, jeslvin in de lik« te«. Gena brez konkurenoe. Ml. Hprejotriiun naročiin t ml i po posti. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torrente st. 858-3. — Trst. (Nasproti ,.IsoIa Chiozza.") | Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, herglje, erna-nioni pasovi, elastični pasovi in nogoviee, i suepenzori, elektroierapevtični aparati, aparati '.a umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga i jifdmetov za kirurgiena zdravljenja, angležk preilmeti od gumija in nepremočljivhi snovi GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiii. -^- aailae vlo^e sprejemajo se od vsacega. ee tudi ni član društva in se obrestujejo po 4V,®/0. ue 4'a hi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer ni menjice po <3 °/0 in na vknjižbe po 01(t°/0 Urad uje vsaki dan od do 12. ure dopol in od 2. do 3. ure popol. razven nedel in praznikov. Stanje bran. ylog leta 1900, Kron 1,263.563 Poštno-iran. račun siv. 837.315. Novi tržaški pogrebni zavod! Podpisani ima čast javljati slavnemu slovanskemu občinstvu, da je gor imenovani pogrebni zavod po raznih zaprekah, zopet v narodnih rokah. Oprave ima take in toliko, da zamore prirediti vsakovrstnih p< grehov. V prodajalnici na lesnem trgu Št. 4 {pred kavarno »Armonia«) ima Btrankam na razpolago vse potrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste sveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove ža mrtvaške vence in se postreže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi. Nadejajoč se, da nas po rojaki ' obiščejo pri vsaki žalostni priliki se belježi u da no Pogrebni zavod. Stavbinsko ffl "M1 T ** C Starbinsko podjetje VTa X W ll JN X JLJ M podjetje Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavbinsko in umetno kiparstvo. Delalnica za konstrukcijo železa itd. Sprejema naročhe za vsakovrstna m zarska <1ela kakor : kvmj)!e -dniire >1i>.kaliii<-e. Najboljše antoniatieiie paten-j tova ne trtne hr i z s: a 111 iee \ ,,S Y P H O N I A" Automatična briz- ki delujejo r*ame od f-eb^, ne da jih galnica. bilo treba goniti. Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje, mastiti grozdje. Plugi za oranje vinogradov. Stroji za sušenje sadja in drugih ve^etalnili, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za zit<> v raznih velikostih i n vsi drugi stroji za polje« leljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo knt najnovejše posebnega, izbor-ne«-a, uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikovanega FH. MATFARTH & O o. c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj. II. Taborstrasse st. ti. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi, srebrnimi in pohvalnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. M" Razpr oiajalci in zastopniki se iščejo pvsoiiL kjer še nismo zastopani. „Čuvati se pred ponarejanjem*4 Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°j0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsace^a pol leta h kapitalu, lientni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne