Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 60 lir TRST, nedelja, 1. oktobra 1967 Leto XXIII. ■ St. 232 (6816) 0 problemih broškili Slovencev Sredi septembra so se koroški izseljenci in njihove družine zbrali v Bilčovsu na občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev in na spominski svečanosti. Ob tej priložnosti je predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zivitter imel govor o problemih koroških Slovencev, ki ga zaradi aktualnosti povzemamo iz «Slovenskega vestnika». Mislim, da je občni zbor Zveze slovenskih izseljencev 25 let po največji katastrofi našega koroškega slovenskega ljudstva, po zločinskem poskusu popolne iztrebitve sleherne sledi slovenskega življa, primerna priložnost, da spet enkrat temeljito in izčrpno spregovorimo k našim problemom. Sicer je bilo o tem govora že na spominski svečanosti spomladi tega leta, vendar je bila le-ta tedaj pod vtisom napovedanega razgovora z vlado. Le-ta je medtem pokazal pripravljenost vlade, da noče nadaljevati z reševanjem in izvajanjem člena 7 državne pogodbe mimo manjšine, kakor se je to dogajalo z dosedanjimi manjšinskimi zakoni o šolstvu in sodnem je&iku. Pokazal je, da hoče v pvihe&oje vse odprte in nezadovoljiva rešene probleme reševat: skupaj z manjšino v stalnem odboru predstavnikov pristojnih organov vlade in zastopnikov manjšine. Prav zato je potrebno, da sedaj na začetku jesenskega dela in ob obljubljeni realizaciji tega stalnega odbora še v jesenskih mesecih poudarimo načela naše manjšinske politike. Naj kar v začetku jasno in nedvoumno izpovemo, da smo za mir. no sožitje med nemško govorečim prebivalstvom v deželi, za čim boljše odnose med sosednima narodoma in državama, za čim bolj odprto mejo v korist medsebojnega spoznavanja in zbliževanje in za čim ožje kulturno in gospodarsko sodelovanje s ciljem tudi političnega razumevanja in zbližanja. Naši odnosi niso le odnosi lojalnih državljanov, marveč odnosi zavestnih članov državne skupnosti, ki se zavedajo svojih dolžnosti do njene družbene in demokratične ureditve in ki se zato zavestno in pozitivno vključujejo v družbeno dogajanje in ki s tem v okviru svojih možnosti sooblikujejo družbeno-politični razvoj v državi. Kot slovenska manjšina se zavestno priznavamo k slovenski kulturni skupnosti, katere živi d»l smo in hočemo ostati. Ta naša kulturna povezanost ne izvira le iz zgodovinskega dejstva, da je bila prav Koroška nekoč zibelka clo-venske kulture, marveč je izraz naše skupne duhovne rasti s slovenskim narodom skozi stoletja v vseh lepih in težkih časih preko najhujše dobe narodno-osvobodil-ne borbe — h kateri se s ponosom Priznavamo — vse v današnje dni. Pri tem nočemo rušiti državnih In političnih mejnikov, za kulturno skupnost pa danes v času radia, televizije in vsesplošnih teženj po dialogu, koekstistenci in integraciji ne more in ne sme biti pre-8rad in meja! Kot pristaši takih sodobnih načel zato pozdravljamo politiko zvezne vlade, ki se posebno v zadnjih letih prizadeva za čim boljše odnose tudi z vzhodnimi državami, da odpravi napetosti in da poživi zgodovinske, kulturne in gospodarske vezi podonavskega prosto-ra. Smo tudi iskreni pristaši koroške deželne vlade, zlasti pa deželnega glavarja, ki išče in ustvarja vedno ožje kontakte z neposrednimi sosedi v korist čim bolj Plodne kulturne in gospodarske iz-•henjave med Koroško in sosedno Slovenijo ter Furlanijo-Julijsko krajino. Le-ti prispevajo k postopnemu odmiranju zgodovinsko posojenih predsodkov in nesporazumov in ustvarjajo boljše ozračje strpnosti. V doslednem izvajanju teh načel koroški Slovenci pri reševanju manjšinskih vprašanj odklanjamo Politiko dinamita in smo to doka-zali kljub stalnemu izzivanju s strani nepoboljšljivih nemških šo-vinistov. Predsednik ZSO je s tem v zvezi naštel vrsto primerov takega izzivanja od razstrelitve spomenika v čast padlim partizanom v Velikovcu do izzivanja s šolskimi štrajki in sedanja hujska-nJa posameznih šovinističnih organizacij, ki postaja skoraj že ne-vzdržno, čeprav § 5 člena 7 držav-ne pogodbe prepoveduje tako hujskanje na narodno mržnjo in sovraštvo. S tem Je opozoril na naš selo bistven doprinos, da danes vlada mir v deželi in da se lahko razvijajo prijateljski odnosi med na-r°dl . sosedi. Ce ta doprinos danes Ponovno omenjamo — je dejal — Potem zato, ker pričakujemo končno pričetek delovanja stalnega odbora za sporazumno reševanje na-žih odprtih in nezadovoljivo rešenih vprašanj. V svojem govoru se je podrobno bavil z vprašanji pravične rešitve manjšinskega šolskega vprašanja, nakar je načel vprašanje ljudske vzgoje, ki je v deželi poverjena zveznemu referentu za ljudsko vzgojo in deželnemu kulturnemu referatu. S tem v zvezi je dejal, da moramo na žalost ugotoviti, da kljub večkratnim obljubam najvišjih predstavnikov države in dežele ne eden ne drugi nočeta priznati naše prisotnosti na tem področju, čeprav nam ne moreta odrekati tovrstne dejavnosti. Zato je skrajni čas, da bo tudi naša prosveta deležna odgovarjajoče pod. pore, pri čemer ne mislimo samo na zagotovitev potrebnih odgovarjajočih finančnih sredstev v državnem, deželnem in občinskih proračunih, marveč mislimo tudi na ustanovitev posebnega kulturnega manjšinskega referata pri čemer moramo ugotoviti, da v obeh pogledih ni objektivnih ovir, marveč manjka edino le dobra volja, zlasti pa razumevanje. Zato pričakujemo, da bodo v proračunih za prihodnje leto, ki jih bodo v naslednjih tednih sklepali, končno predvideli tudi potrebna sredstva za kulturno pospeševanje naše manjšine in da bodo ta sredstva tudi dejansko izplačali. Letos jih doslej niso izplačali, čeprav je zvezni kancler uradno sporočil, da so bila predvidena. Najbolj viden izraz upoštevanja prisotnosti in enakopravnosti manjšine je nedvomno enakopravno u-poštevanje njenega jezika v javnem življenju, predvsem v upravi in v sodstvu. V tem pogledu so že trije osnutki tonili v pozabo in vprašanje se še vedno ni premaknilo z mrtve točke. Manjšinski zakon o sodnem jeziku je odprl nevzdržno problematiko tako v pogledu na svoja krajevna kot na vsebinska področja. Zato se tuje čuje sporočilo predstavnika graškega nadso-dišča koroškemu deželnemu glavarju, da na sodnem področju v zvezi z manjšino ni nobenih težkoč. Praksa uči vse nekaj drugega. K uveljavljanju slovenskega jezika v javnosti pa sodijo tudi dvojezični napisi, ki so danes uresničeni na vseh dvojezičnih ozemljih zapahne in vzhodne Evrope, le na Koroškem jih ne prenesejo, čeprav drugače tako radi govorijo o združeni Evropi, o evropski integraciji, o odprti meji, o toleranci in demokraciji. Strpnost pa je več kot lepa beseda. Strpnost v odnosu do sovražnika zahteva prenašanje, v odnosu do manjšine v deželi pa najmanj priznanje in upoštevanje njene prisotnosti tudi v napisih in tudi na gospodarskem področju. Ni nam treba naštevati diskriminacij na tem področju — je s tem v zvezi naglasil predsednik ZSO — že dejstvo, da danes država sama ureja tu ozemlje med gospodarsko zaostale, samo po sebi dovolj jasno kaže, da zahteva ta diskriminacija popravo škode in da sedanje pospeševanje ne sme iti v škodo manjšine, ki predstavlja avtohtono prebivalstvo, ker bi sicer le-to pomenilo novo. nadaljno diskriminacijo in krivico. Naše zahteve so vse bolj zmerne od zahtev avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem Zato je njihovo upoštevanje in uresničevanje lahko primer, kako v sodobnem času 'n-tegracije demokratična država rešuje manjšinske narodnostne probleme. Ob zaključku svojega govora je zaradi tega predsednik ZSO pozval zvezno viado. da uresniči svojo obljubo o ustanovitvi stalnega odbora za manjšinska vprašanja, istočasno pa je apeliral tudi na koroško deželno vlado in na matični narod, da s svoje strani dasfa pobudo za njegovo čim prejšnje sklicanje in za zagotovitev pogojev njegovega plodnega delovanja. Inž. Leopoldo Pirelli, predsednik milanskega podjetja Firelli, je 19. septembra podpisal v Moskvi petletni spo- Pred začetkom procesa proti francoskemu pisatelju Regisu Debrayu je bolivijska vlada objavila več slik o kubanskem voditelju «Che» Guevari v družbi bolivijskih par- zum o tehnično-znanstvenem sodelovanju. tizanov v gozdovih. Na gornji sliki je tretji od leve proti desni. .......................................................................................iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiniiiimiiiifimiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiii NARODNI DOHODEK SE JE ZVIŠAL ZA 5,5 ODSTOTKA Izredno optimistično poročilo Pieraccinija o stanju v italijanskem gospodarstvu Poročilo ugotavlja, da naraščanje presega predvidevanja petletnega gospodarskega načrta - Naglo se višajo tudi investicije - Po šestih letih zvišanje zaposlitve - Se vedno temne točke: kmetijstvo in promet RIM, 30. — Danes se je sestal ministrski svet, na katerem je poročal minister za proračun in za gospodarsko načrtovanje Pieraccini o predvidevanjih gospodarskega razvoja v prihodnjem letu na osnovi razpoložljivih podatkov prvih devetih mesecev letošnjega leta. Ministro------------- vo poročilo je izredno optimistično, saj temelji na dejstvu, da bo tudi letos narodni dohodek narastel za 5.5 odstotka v realni vrednosti in to že drugo leto zaporedoma. Gre za hitrejše naraščanje kot ga predvideva petletni načrt, in minister predvideva, da bodo podobni ugodni rezultati doseženi tudi prihodnje leto. Občuti se močno povečanje povpraševanja na notranjem tržišču za potrošnjo, zlasti pa za investicije. Tudi izvoz je napredoval, čeprav so na zunanjih tržiščih težave. Narašča tudi zaposlitev, pri čemer ni prišlo do težav v plačilni bilanci, pa tudi cene so ostale stabilne, odnosno so se zvišale v okviru meja, ki ne povzročajo skrbi. Vendar Je rečeno v poročilu, da niso bili doseženi uspehi na vseh gospodarskih sektorjih in da bodo morali prav na osnovi narodnega dohodka, ki narašča hitreje, kot je bilo predvideno, nadomestiti zamujeno. Glede zaposlitve navaja poročilo, da bo letos narastla za 1,2 odstotka in da istočasno narašča tudi število delovnih ur, ter da se je brezposelnost znižala julija v primerjavi z lanskim 'e-tom za 85.000 oseb. Pieraccml je v tej zvezi izrecno poudaril, da gre za ugoden pojav, še zlasti, ker ga ponovno opažamo po šestih letih, ko se je zaposlitev v ‘ndu-striji rahlo zniževala. Investicije so zelo občutno ra-rastle, saj gre za zvišanje, ki je doseglo kar 11,3 odst. in " celoti celo dosegle hitrejši ritem ket 1960. leta. še zlasti je občuteno naraščanje investicij za nove naprave, strojne naprave in prometna sredstva. Redni dohodki javne uprave so se zvišali za 15 odst., izdatki pa za 9,3 odst., kar je približno toliko, kot je bilo predvideno v načrtu. Investicije državnih podjetij so bile občutne in torej za 15 odst. višje kot lani. Zaostaja kmetijstvo, kjer se je povečal v letu 1966 pridelek za 0,5 odstotka, letos pa se bo za 1 odst. Vendar pravi Pieraccini, da gre za prehoden pojav, na katerega so izredno vplivale povodnji. Poleg kmetijstva je prišle do zastojev tudi na področju pio-meta, pristanišč, železnic, javnih zemeljskih del, zidanja šolskih zgradb, zidanja bolnišnic .n mestnega prometa. Do zaostankov je niiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiii ATENTAT NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V TRENTU Kovček z 10 kg eksploziva razmrcvaril dva policista Junaško dejanje policistov je preprečilo, da ni na postaji prišlo do pokola, ki so ga teroristi očitno hoteli izzvati TRENTO, 30. — Na postaji je eksplodiral peklenski stroj, ki je ubil dva policista, tretjega pa ranil. Gre za nov strahoten atentat, ki so >;a očitno izvršili neonacistični atentatorji, ki samo zaradi velike požrtvovalnosti obeh policistov, delno pa zaradi slučaja, ni povzročil pravega pokola v nab to polnem vlaku ali na postaji, ki je bila polna potnikov. Predsednik Saragat je bil prejšnji teden na uradnem obisku v Avstraliji. Slika ga kaže med skupino mladih italijanskih priseljencev v Ottavvi. Brzi vlak «Alpenexpress» je pripeljal na postajo v Trentu z zamudo 35 minut, in torej ob 14.17 namesto ob 13.42. Do eksplozije pa je prišlo ob 14.40, prav ko je na postajo pripeljal iz Rovereta drugi potniški vlak. Neka ženska je že na mejni postaji na Brennerju opazila mladega fanta, ki je stopil na vlak in položil majhen zelen kovček na mrežo za prtljago. V Bocnu pa je izstopil in se za kovček ni zmenil. Njegovo obnašanje ji je bilo sumljivo zato je obvestila policijo. Po telefonu so to sporočili v Trento brigadirju Filippu Fottiju, staremu 51 let, in stražniku javne varnosti Edoardu Martiniju, staremu 44 let, ki sta v tragični eksploziji izgubila življenje. Foti je že opravil svojo izmeno, vendar se je čutil odgovornega in je zato sam odšel na vlak ter odnesel kovček. Martini pa ni hotel zapustiti svojega predpostavljenega. Dobrih 20 minut je brigadir prenašal kovček z e-nega mesta na drugo, kjer ne bi bilo ljudi, tako da ne bi bilo žrtev. Najprej ga je odnesel v shrambo za prtljago, od koder so se umaknili uslužbenci, vendar pa je tudi takoj ugotovil, da je v bližini preveč potnikov, kovček je bil zelo težak in bi eksplozija povzročila veliko razdejanje in zato tudi številne žrtve. Odpravil se je čez štiri tire mimo tovornih vagonov, preskočil razne ovire in končno srečno prinesel kovček do manjšega dvorišča, ki je za neko zgradbo brez oken in kjer je manjši vrtiček obkrožen z žično oviro. Takrat pa je nastala tragedija. Kovček je eksplodiral, pri čemer sta bila oba policista na mestu mrtva. Eksplozija je izkopala dober meter globoko luknjo. Pogled na zmrcvarjeni trupli je bil grozoten. Na 30 metrov vse okoli je polno krvi, koščkov mesa. Celo na zidu v višini petnajstih metrov so sledovi eksplozije. Strokovnjaki so na osnovi prvega izvida mnenja, da je bilo v kovčku nad 10 kg najmočnejšega eksploziva. Niso še ugotovili, kakšen je bil sistem za povzročitev eksplozije. Ali je bilo potrebno kovček stresti, najbolj verjetno pa je, da so teroristi uporabili že dobro preizkušen sistem urnega mehanizma, kar bi potrdilo mnenje, da so hoteli povzročiti pokol. «Alpenexpress» bi namreč v 23 minutah, kolikor je imel zamude, pripeljal do mejnega področja med pokrajino Trento in Verono in bi kovček eksplodiral v vlaku polnem potnikov. Takoj po tragičnem dogodku so na kraj prihiteli najvišji predstavniki oblasti in pričela se je preiskava. Razmrcvarjeni trupli obeh policistov so prepeljali v bolnišnico, kjer sta na razpolago sodnim oblastem. Z Dunaja poroča avstrijska a-genei ja APA, da so avstrijske oblasti takoj pričele preiskavo. U-gotovili so, da je vlak pripeljal na obmejno postajo pri Brennerju ob 11.30. Vlak je sestavljalo 13 vagonov, ki so bili nabito polni potnikov. Popoldne so se sestali varnostni organi Avstrije in Italije, vendar do sedaj preiskava ni rodila sadov. po poročilu prišlo, ker so bili novi zakoni sprejeti se pred kratkim in se šele sedaj izvajalo. Poročilo obsega izredno dcig odstavek, posvečen jugu in navaja, da se predvidevajo investicije blagajne za jug v letošniem letu v višini 400 milijard lir. medtem ko so 1966. leta doseg.e 220 milijard lir. Vendar pa so splošni rezultati še vedno nezadostni in ogrožajo celotno dinamiko petletnega načrta, ki je skladna celota in ne dopušča, da oi se neko področje prepočasi razvijalo v primerjavi z drugim. Ministrski svet je poleg tega sprejel tudi vrsto ukrepov in zakonskih predlogov. Med drugim je sprejel ukrep, da bo država prevzela večje breme, do katerega je prišlo pri prevozu nafte l derivatov zaradi krize na Srednjem vzhodu za razdobje od 1. julija do 31. decembra letošnjega leta. Ta ukrep omogoča, da v Italiji na razliko številnih drugih držav ne bodo zvišali cene bencina. Ob tej priložnosti je minister Andreotti ugotovil, da so dobave zadostne in da ni noD?ne bojazni, da ne bi bilo dovolj moriva za zimsko ogrevanje. Nove izdatke bodo krili s podaljšanjem izterjevanja dodatka, za bencin, ki ga predvideva zakon o popiav-ljencih, do 31. decembra 1969. Danes je bila dokončno rešena kriza deželnega odbora na Siciliji z izvolitvijo šestih demokrist-janskih in petih socialističnih odbornikov, Za nov odbor so glasovali svetovalci levega centra, • / o fj Kako to? V glavnem seveda je to Griffithova zasluga. Ameriški boksar je stari lisjak. Pripravil se je za ta dvoboj z zavidljivo resnostjo; preučil je vse napake, ki so ga drago stale v prvem dvoboju. Popravil Je te hibe. Predvsem pa je gojil gibljivost, hitrost, da bi se laže izognil Benvenuti j evim pestem. Uspelo mu-je. Griffith je zasluženo zmagal. O tem ni dvoma. Ostane pa dejstvo, da italijan- ski boksar ni bil na višini. Mislimo, da ni samo za to kriva poškodba, ki si jo je — baje — tržaški boksar napravil na treningu, temveč da je kriva povprečna Benvenuti jeva priprava. Benvenuti je namreč prejšnje mesece popolnoma opustil pripravo, treninge. Hodil je na vse vrste večerij, sprejemov. Bil je neštetokrat na televiziji, sodeloval je pri raznih reklamnih oddajah, dobil je vsemogoče nagrade: od najlepših vezalk, do najlepšega boksarja, za najlepši nasmeh itd. Medtem pa se je Griffith pripravljal: potil se je, trudil. «Boks je predvsem delo in šele nato zabava«, je nekoč rekel Louis. Za Benvenutija očividno to ni držalo. Slika dvoboja pa je kruto pokazala resnico. Griffith je z enakim ritmom vodil dvoboj, Benvenuti pa se je proti koncu dvoboja le še obdržal na nogah. Sape mu je zmanjkalo. Imel je vseskozi «nizke roke«, kar je seve- da izkoristil Griffith, da ga je s silovitimi udarci spravljal v težave. In dvakrat bi ga celo spravil k. o. Prvič ga je rešil gong, drugič pa solidna telesna struktura. številni navijači, ki so sledili tržaškemu boksarju do New Yor-ka so tako utihnili. Sicer je ta molk spremljal Benvenutija že od prve runde, ko ga je Griffith silovito udaril v obraz. Benvenuti je krvavel, toda to ni še bilo najhuje. Navijači, tehniki, vsi so opazili fiziognomijo tega srečanja: Griffith avtoritaren, Benvenuti pa je igral podrejeno vlogo. In to se je nadaljevalo skozi celotni dvoboj, le tu pa tam je Tržačanu uspelo ukaniti nasprotnika. Prah v oči. Griffith se je takoj opomogel in je neusmiljeno tolkel. Za Benvenutija je bilo konec in tudi konec svetovnega naslova. Grenka izkušnja za Tržačana, ki je bila takorekoč že v zraku. 40. JUBILEJNE SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE » Proti nepopolnemu Proseku Brežani favoriti za zmago Le volja in borbenost mladih Prosečanov bi lahko privedli do kakega presenečenja Danes ob 8.45 se bosta v drugi polfinalni tekmi v okviru 10. jubilejnih slovenskih športnih iger spoprijeli enajsterici Brega in Proseka. Favoriti za zmago so Brežani, ki bodo igrali na domačem igrišču, poleg tega pa bodo tudi nastopili s popolno postavo. V vrstah Proseka pa bo manjkal poškodovani Zužič. ki je bil eden najboljših napadalcev celotnega turnirja in seveda najnevarnejši napadalec svojega moštva. Vsekakor pa bi lahko mlada proseška ekipa povzročila veliko presenečenje in bi se tako pomerila v derbyju s Kontovelom. Na papirju pa so Brežani favoriti, in to iz naslednjih razlogov: igrajo doma, ekipa je že tehnično zrela, ima svojo strukturo, ki si jo je gradila med raznimi prvenstvi, turnirji itd., v moštvu ne bosta Bubnich in Raiča, ekipa pa se je ojačila s prav tako močnim igralcem (če ne še močnejša): Favento v vratih je več kot gotovost, Zonta pa je v napadu pravi trepet. Proti takemu nasprotniku bo torej igral Prosek, ki je sicer na tem turnirju odpravil dve močni ekipi kot Repen in Doberdob (seveda z Zuzičem), z Bregom pa bo drugačna zadeva. Vsekakor pa bo današnja tekma res lepa izkušnja za mlade Prosečane, ki si bodo nabrali novih izkušenj za prvenstvo, ki je že pred vrati. Morda bi lahko prav navdušenje, borba, volja mladih privedlo do presenečenja. ................................. um Osemnajst mrtvih in 17 ranjenih pri dveh prometnih nesrečah v SFRJ Angleški avtobus poln potnikov se je trčil s tovornim žerjavom BEOGRAD, 30. — V dveh hudih prometnih nesrečah je izgubilo danes' na cestah Jugoslavije življenje 18 ljudi, 17 pa jih je bilo ranjenih. Najhujša nesreča se je pripetila okrog 11. ure na cesti Zagreb-Beo-grad pri Ivanjičgradu, kjer je iz doslej še neugotovljenih vzrokov prišlo do trčenja angleškega avtobusa, v katerem se je skupina 32 angleških študentov vračala s prakse v Indiji, in tovornega žerjava zagrebškega montažnega podjetja. Žerjav je pri trčenju popolnoma uničil gornji del avtobusa in pri tem na mestu ubil 15 potnikov in ranil 17, ki so jih prepeljali v bolnišnice v Sisak in Zagreb. Med ranjenimi je po zadnjih poročilih le eden huje ranjen. Po informacijah preživelih študentov so se ti vračali z več avtobusi iz Indije in bili namenjeni na Dunaj, kjer jih je čakalo letalo, s katerim bi se morali vrniti v domovino. V drugi nesreči pri trčenju dveh potniških avtomobilov na cesti Niš-Beograd 15 km od Niša so izgubili življenje trije Jugoslovani, medtem ko so bili štirje tuji državljani hudo ranjeni. Do nesreče je pri šlo po krivdi sirskega državljana, ki je nepravilno prehiteval. Kan«lopulos odgovarja Palakosu ATENE, 30. — Že drugič v treh dneh je bivši predsednik grške vlade Kanelopulos povabil na svoj dom tuje časnikarje in jim podal nekaj izjav. «Ne oziraje se na vojaški zakon, ki je bil protiustavno razglašen, je izjavil Kanelopulos, sem kot svoboden grški državljan, ki ljubi demokracijo, izjavil, kar sem mislil o sedanjem stanju, ne da bi kogar koli žalil. Izrazil sem svojo iskreno skrb za prihodnost svoje domovine. Sedanji voditelji in njihova glasila pa so me žalili in obrekovali. Ni znak poguma žaliti ali samo soditi človeka, ki ne razpolaga v svoji deželi s sredstvi, da bi se javno branil. Ko general Pa-takos trdi, da sem obljubil, da ne bom ustvarjal nevšečnosti vladi, ne govori resnice. Ko je po telefonu zahteval, naj bi mu to obljubil, se je tako zavedal nedopustnosti svoje zahteve, da mi je priznal, da se sramuje to zahtevati. Jasno je, da sem odklonil zahtevo, katere se je on sam sramoval.« Kanelopulos je nato izjavil, da je najbolje, kar general Patakos in njegovi tovariši lahko storijo, to, da rešijo Grčijo svoje navzočnosti. Predsednik grške vlade Kollias je sinoči izjavil ameriškim časnikarjem, da v Grčiji ni nobenega vojaškega odbora in nobene vojaške vlade, temveč vlada, tki uživa zaupanje kralja in je sestavljena iz mnogih civilistov«. Na«, zadevno vprašanje je Kollias odgovoril, da je zaprtih še 2100 «komunistov«, ki jih bodo izpustili, «takoj ko bodo podpisali obveznost, da ne bodo delovali proti režimu«. Trdil je tudi, da v Grčiji tisk lahko svobodno kritizira vlado ter da sodstvo deluje kakor v preteklosti. Glede no- ve ustave je izjavil, oa bo morala dati »večja pooblastila izvršni oblasti« in da bo število poslancev zmanjšano. Sestanek Husein-Naser KAIRO, 30. — Jordanski kralj Husein je prišel danes na obisk v Kairo na razgovore z Naserjem. Podpredsednik ZAR je ob zaključku razgovora med Huseinom in Naserjem izjavil, da se predsednika strinjata glede akcije za odpravo posledic napada. Sklenila sta koordinirati svojo politiko ter o-krepiti gospodarsko in vojaško sodelovanje. Husein se je že danes vrnil v Aman. Kakor je znano, bo šel v ponedeljek na uraden obisk v Moskvo na vabilo sovjetske vlade in prezidija vrhovnega sovjeta. Husein je tretji muslimanski državni poglavar, naklonjen zahodu, ki obišče Sovjetsko zvezo v zadnjih dveh tednih. Pred njim sta namreč obiskala Moskvo turški predsedi**; Demirel in pakistanski predsednik Ajub Kan. Vse te tri države so se izrekle za umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja. Opazovalci so mnenja, da bo Husein med svojim obiskom v Moskvi zahteval zvišanje sovjetske gospodarske pomoči arabskim beguncem in verjetno tudi dodatno pomoč, da se Jordanija opomore. Predsednik Naser je podpisal da nes odlok, ki Imenuje sedanjega podpredsednika republike in ministra za krajevno upravo Sabrija za ministra za področje Sueškega pre-kopaa. Možni postavi Breg Prosek Favento 1 Stoka Zocchi 2 L. Bukavec Hrvatič 3 Puntar Švara 4 Verša Maver 5 Pertot Z. Petaros 6 Metelko Samec 1 M. Bukavec Mikuš 8 Milič Zonta 9 Frassinelli Grahonja 10 V. Bukavec V. Petaros 11 Čuk —edson— LIoyd 64 Monaco 55 Včeraj so košarkarji Lloyda z lahkoto premagali Monaco, ki razen dveh individualnosti ni bil nič posebnega. Vsekakor, kljub zmagi, igralci Lloyda niso zadovoljili in se bodo morali še precej pripravljati, da bodo lahko dosegli prvenstveno formo. Fortunati je morda v najslabši formi svoje kariere. Schergatu manjka agresivnost. O-stali tako tako. Lepo pa je presenetil mladi Zovatto, ki pa je v obrambi precej pomanjkljiv. Lepo se je izkazal tudi Bicci. Gostje niso navdušili. Povprečni v obrambi, počasni v protinapadu, so večkrat zgrešili tudi enostavne koše. Bili pa so precej točni v metih z razdalje. Srečanje ni zadovoljilo. Končni rezultat: Lloyd Adriatico-Association Spor-tive Monaco 64:55 (29:20). —edson— ŠPORTNI KVIZ Prireditelji 10. SŠI sporočajo, da bo tekmovanje v športnem kvizu ekipno. Vsaka ekipa mora imeti 4 člane, od katerih bo eden s praktičnimi vajami popravljal eventualne napake svoje ekipe. Orientacijski pohod OB 8. URI ODHOD IZ NABREŽINE Danes bodo startali tudi tekmovalci orientacijskega pohoda. Kraj odhoda bo v Prosvetnem društvu Igo Gruden v Nabrežini. Zbirališče tekmovalcev bo danes, v nedeljo, ob 7.30 v P.d. Po 8. uri prireditelji ne bodo sprejeli tekmovalcev. Ker bo proga zelo težka in tudi nevarna, priporočajo prireditelji, da si udeleženci preskrbijo težke čevlje, poleg specialke, kompasa in drugih običajnih pripomočkov. EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Nepričakovano: Bolgarija premagala Italijo Visoka zmaga Jugoslavije proti Holandski (96:46) Že proti Franciji je Italija kazala vidne znake utrujenosti, slabe skupne igre, taktične pomanjkljivosti. Včeraj pa je morala kloniti proti reprezentanci Bolgarije, ki ima resne namene, da se skupno s SZ uvrsti v finale. Končni rezultat je bil naslednji: Bolgarija • Italija 73:71 (39:41) Jugoslavija pa je z lahkoto premagala Holandsko, saj so Cvetkovič in drugi dali Holandcem kar 50 točk razlike. Po včerajšnjem spodrsljaju proti Cehoslovaški so se hoteli tako jugoslovanski košar- Ponziana-Audace Verbania-Triestina Končno sestavljena postava Triestine: Moretti (10), Ive (11) - Prva zmaga za Ponziano? Danes ob 15. url se bo Ponziana mesto levega krila je rešeno. Maji- karji oddolžiti. Tudi v prvem delu igre so Jugoslovani visoko (46:17) zaključili polčas v svojo korist. Ostali izidi: Francija-Vzh. Nemčija 68:56 (40:29) Romunija - Belgija 77:74 (45:39) SZ - Madžarska 85:54 (44:23) Cehoslovaška - Španija 98:65 (51:29) Poljska . Finska 80:68 (38:23) LONDON, 30. — Med plavalnim dvobojem Velika Britanija - ZDA so ameriški predstavniki danes dosegli tretji svetovni rekord, in sicer 4x110 yard s časom 4'37”4 (prejšnji 4’38”8). na stadionu Pino Grezar prvič pred stavila svojim navijačem v prvenstvu D lige. Ponziana bo namreč igrala proti Audace S. Michele. Navijači seveda pričakujejo zmago po nedeljskem spodrsljaju v Rove-retu. Moštvo je namreč v dobri formi, žal pa je še vedno v dvomu nastop najboljšega režiserja Fonde, ki bi ga eventualno nadomestil Kirchmeyer. Možna postava Ponziane bo torej naslednja: Dambrosi; Covaclch, Verzegnassi; Marzari, Sluga, Bau-daz; Ravalico, Fonda (Kirchme-yer), Verbacci, Furlani in Curci. • * * Težka naloga čaka Triestlno, ki bo danes gostovala v Verbaniji, proti ekipi torej, ki je v nedeljo zmagala proti Rapallu. Neodločen rezultat bi bil seveda dobrodošel, še posebno, če upoštevamo dejstvo, da ne bo nastopil Del Piccolo, katerega bo nadomestil Moretti. Tudi iiiiiiiiiiniiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiHfiiMiiimiiiiiiii Ob 17.30 na igrišču «San Giovanni» Postelegrafonici-Vesna Kriška Vesna bo danes odigrala prijateljsko tekmo v okviru priprav za prvenstvo z enajsterico Postele-grafonici. Za Vesno bo to srečanje i: redne važnosti, kajti Igrala bo proti močnemu nasprotniku, obenem pa bo to zadnja priložnost, da bo lahko trener moštva Renner uvedel kako taktično spremembo. co št. 11 bo oblekel Ive. Postava Colovatti; Da Rold, Martinelli; D E-ri, Capitanio, Pestrin; Ridolfl, Bru-sladelli, Pedroni, Moretti, Ive. • • • Tržiška enajsterica CRDA bo nastopila na domačih tleh proti Pavi ji. Postava: Dl Davide; Baccari, Valenti; Sortino, Giordani, Zoncli; Tumiati, Barile, Furlanis, Ciclitira, Morelio. Prirediteljski odbor 10. SŠI v Trstu obvešča tista društva, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja v otroški telovadbi, da bo Prikaz vaj (ki so bile objavljene v časopisu v torek 3. oktobra 1967) ob 20.30 v prostorih na stadionu pri Sv. Ivanu v Trstu, Vrdelska cesta 7. Prireditelj tudi sporoča, da tekmovanje Med dvema ognjema ne bo 8. oktobra, kot je bilo prvotno določeno, temveč 29. oktobra. Nadalje odbor sporoča, da bo zaključevanje vpisovanj za vse preostale športe preneseno od 3. na 6. oktober. iiiiliiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiH NOGOMKT DAN KS A SKUPINA C =5 ^lUb 3. kolo ALESSANDRIA—TREVIGLIESE BIELLESE — LEGNANO BOLZANO — PIACENZA ENTELLA — RAPALLO MARZOTTO — TREVISO MESTRINA — COMO MONFALCONE — PAVIA PRO PATRIA — SAVONA UDINESE — SOLBIATESE VERBANIA — TRIESTINA (sodnik Zacchetti) m 2. kolo ATALANTA — JUVENTUS Sbardella BOLOGNA — CAGLIARI Gonella L. VICENZA — SPAL Monti MANTOVA—INTERNAZIONALE D’Agostini MILAN — FIORENTINA Pieronl ROMA - NAPOLI Lo Bello TORINO - BRESCIA Gussoni VARESE - SAMPDORIA De Robbio BLiGA 4. kolo BARI — FOGGIA CATANIA — CATANZARO GENOA — LAZIO MESSINA — LECCO MONZA — PERUGIA NOVARA — MODENA PADOVA — PIŠA PALERMO — VERONA POTENZA — VENEZIA REGGIANA — REGGINA LIVORNO počiva • • Mihael Hauser je prebral na stroj napisane vrstice. Ločitve ni bil omenil. Omahoval je. Ali je potrebno, da ji pove? Nato je pisal dalje: «V zadnjem pismu sem vam razkril svoje življenje. Le nekaj sem vam pozabil povedati. Že več let sem zaradi nekega grenkega doživetja samovoljno samo-taril in se tako rekoč bal ljudi. Še enkrat poudarjam, da imam svoboden p: klic in se moram vsak dan znova boriti za obstanek. Za bodočnost nimam drugega zagotovila kakor svoje zdravje in pridnost. če bi se po tem odkritem priznanju še zmerom radi seznanili z menoj, mi dovolite, da vas povabim na izlet v naravo. Če vam je prav, vas bom čakal prihodnjo nedeljo pri uri ob vhodu na postajo. Spoznali me boste po svetlo sivi obleki in po tem, da bom točno ob treh, potem pa še pet minut čez tri naravnal svojo uro. Ker mi doslej še niste zaupali svojega imena, se bova pač spoznala s pomočjo tega smešnega znaka. Dovolite mi, da tudi jaz do najinega sestanka ne izdam svojega imena. Odgovorite mi pod poštno ležeče in pod najino staro šifro.» Potem je potegnil papir iz stroja in na pisemski ovoj napisal naslov: Oglasni oddelek «Kurir- ja», za Z 1733, pod šifro «Majski sestanek*. Mihaelov ovčar je ležal ob pisalni mizi in zdehal. «Da, Cezar,* je rekel Mihael in pogladil psa po glavi, «žalostno je življenje nas samcev. Kaj misliš, ali ne bi bilo dobro, da bi si poiskala prijateljico?* Pes je prisluhnil gospodarjevim besedam in ga zamišljeno po-g edal. Mihael je vstal: «Pojdi, Cezar, nesla bova pismo v predal. Morda se nama bo nasmehnila sreča!* * * * Pes je stekel pred njim iz sobe. Mihael je čutil, da iz njegovega sicer lepega stanovanja veje hlad. Vse v hiši je bilo tako mrtvo... Samo iz kuhinje je bilo slišati gospo Triibnerjevo, ki je po ločitvi od Marije prevzela Mihaelovo gospodinjstvo. Mihael je oblekel plašč in si posadil klobuk na glavo. Pogledal se je v zrcalo. Ob senceh se mu je svetil pramen sivih las. Osemintrideset let... Sicer Mihaelu ni bilo videti, da je že toliko star, a sam se je tega prav dobro zavedal. Zadnji čas je, da -žačne novo življenje, da deli svojo usodo z drugim bitjem. • * * Drugi dan je bil ponedeljek. Nenadoma se je ohladilo in pričelo deževati. V torek je lilo kot iz škafa. V sredo je Mihael dobil odgovor. B 1733 mu je odgovorila, da pride na sestanek v svetlo zelenem dežnem plašču. V četrtek je krojač sporočil Mihaelu, da do nedelje ne bo mogel zgotoviti njegove obleke. Z grožnjami in prošnjami je Mihael naposled dosegel, da mu je krojač obljubil, da bo le gotova. V petek je njegova gospodinja zaprosila za dopust. Mihael ji je dovolil, da se odpelje, ne da bi pomislil, kam bo v nedeljo oddal Cezarja. V soboto zvečer je Mihael dobil novo obleko, toda tako skaženo, da je sploh ni mogel nositi. Pri tem grdem vremenu bo pač oblekel rjavo obleko, stroške za skaženo obleko bo pač trpel krojač. A sestanek! Seveda sestanek! Bilo je Prepozno, da bi B 1733 sporočil, da pride na sestanek v drugi obleki. Sicer jo bo po svetlo zelenem plašču tako lahko spoznal. V nedeljo pa je nehalo deževati. Nebo se je zjasnilo in zrak se je ogrel. * * * Ves teden je moral biti Cezar doma. Ko je v nedeljo opazil, da Se njegov gospodar oblači in da bo šel zdoma, se je kratko in malo postavil k vratom in Mihael ga ne s prošnjami ne z grožnjami ni mogel pripraviti do tega, da bi ostal doma. Ali naj ga pusti samega doma, da bo iz jeze pogrizel vse zavese in s svojim zavijanjem pripravil sosede do obu-Pa? «No pa pojdi z menoj, mrcina. Pa dobro si jo oglej, če bo Prava za naju, si razumel?* Mihael je torej s Cezarjem odšel na sestanek. Zaradi lepega, sončnega dne so bile vse ceste Polne ljudi. Mihael je vodil Ce-2arja na vrvici, a pes je bil danes očitno ves divji. Vlekel je gospodarja z vso silo, da sta prišla na sestanek nič manj kot pol ure Prezgodaj. Ob tramvajski postaji in okoli dre se je valila množica ljudi. Le kako naj se Mihael postavi tu v gnečo, pa še v rjavi obleki. Če bi b>l v pismih vsaj z eno besedico omenil Cezarja! Pes bi bil najboljši znak! B 1733 mu je obljubila, da pride v dežnem plašču. Kes nesrečno naključje. V tem sončnem vremenu so hitele ženske mimo njega v lahnih poletnih oblekah. Mihael Hauser se je sprehajal °b obali. Od časa do časa si je »hel klobuk z glave in si obrisal Potno čelo. Kdo bi si mislil, da Se bo vreme čez noč tako spremenilo. Opazoval je mimoidoče. Ura, Pred katero se je zmenil, je ka-sala tri četrt na tri. Pred njo je opazil moškega v svetlo sivi obleki. ki je naravnal svojo uro. Mi- hael se je moral nasmehniti. Res čudno naključje... Trinajst minut pred tretjo se je spet postavil pred steber z uro neki mladenič v sivi obleki in naravnal svojo uro. Mihael se zdaj ni več smejal. Dvanajst minut je še manjkalo do treh. Spet nekdo, ki je v sivi obleki naravnaval svojo uro. Sveta nebesa! Mrzel pot ga je oblil po hrbtu. Če bodo izmed tisoč moških, ki hite tod mimo vsako minuto samo štirje naravnavali svoje ure, potem bo prostor pod uro venomer zaseden. In siva obleka? Kot nalašč so vsi za to vreme oblekli obleke vseh mogočih odtenkov sive barve. Mihael je bil v svoji rjavi obleki videti kot bela vrana... Zdajci se je Mihael zdrznil, da je to po vrvici občutil celo Cezar. Kakih deset korakov od njega je stala debela ženska in napeto opazovala mimoidoče ljudi. Čez roko je nosila zelen dežni plašč. Mihael je od strahu ohromel. Ni se mogel ganiti z mesta. Na mah se je spomnil oglasa B 1733. «Boljša mlada dama, navdušena za šport, išče življenjskega tovariša. Prednost imajo svobodni poklici.* Ta oglas ga je navdušil. Ženska, ki ji ni do tega, da ima njen mož stalno službo, ga je zanimala. Ni imel miru, dokler ni odgovoril na njen oglas. In ta ženska? Ura je kazala sedem minut do tretje. Zdaj ga je debeluška pogledala. Mihael se je pritajil. Njen grobi, vsej prej kot mikavni obraz, mu je navdihnil misel na beg. Zdajci, v poslednji sekundi, je zagledal svojega znanca Josefa, ki se je s hitrimi koraki bližal ženski z dežnim plaščem. Torej je čakala nanj! Mihaelu se je odvalil kamen od srca. Najrajši bi Josefa objel. Nenadoma se je Mihael zavedal svoje neumnosti. Koga pravzaprav čaka? Šifro, ki si jo je v svoji bujni domišljiji slikal kdo ve kako? Podobo iz sanj, ki ga bo v resnici razočarala in se razblinila v nič: kakor lepe sanje v jutranji zori? Še tri minute je manjkalo do treh! Proč od tod! Pogledal je po trgu in iskal primerne poti za beg. Vsepovsod množice praznično oblečenih ljudi, moški v sivem, ženske, ah! * * • Zdajci je Cezar divje potegnil za vrvico, strigel nekaj časa z u-šesi. pomahal z repom in zalajal, kakor da bi korak pred seboj zagledal kos pečenke. «Kaj ti je, Cezar..., bodi vendar miren!* ga je skušal pomiriti Mihael. A Cezar.-ga til več.-Slišal. Iztrgal se mu je iz rok in stekel neznano kam. Mihael je ostal sam, še nesrečne jši kot prej. Nekaj minut je še stal na mestu, potem se je odločil, da poišče psa. A prav tedaj ga je zaslišal veselo lajati. Mihael je začudeno pogledal za njim. Koga se je vendar Cezar tako razveselil? «Res čudno, da me je Cezar še spoznal...* Pred Mihaelom je stala dama. Ko je pogledala Mihaela, je lahno zardela. Potem se je sklonila in pobožala Cezarja po hrbtu. «Kratko in malo se mi je izmuznil iz rok,» je zamomljal Mihael in se sklonil, da bi prijel Cezarjevo vrvico. «Shujšal je... od tedaj...,* je tiho dejala ona in pogledala Mi haela. ,Oba sva shujšala’, je hotel reči Mihael, pa je raje molčal. Pogledal je na uro. Tri. Točno tri. Zdaj stoji nekje v bližini B 1733 in gleda po gospodu v sivi obleki, ki bo ta trenutek naravnal svojo uro. Mihaelu se je zdelo, da mu vsi mimoidoči na nosu berejo, da ima sestanek. Zdajci se je spet oglasila Marija: «Ali koga pričakuješ?* «Ne, to se pravi, trenutek prej sem pričakoval Cezarja, mislim.* Mihael bi najrajši samemu sebi primazal zaušnico. Marija ga je pogledala. Ali ni ta pogled izdajal prezir? «Ne bom te zadrževala,* je rekla. «Cezarja zdaj tako imaš.» «In kaj ti iščeš na postaji?* je zbadljivo vprašal Mihael. «Sestanek imam,* mu je odgovorila Marija. «Tako, tako. Domenjena si torej. Želim ti dobro zabavo! Pojdi Cezar!* Cezar pa se ni zganil. Čeprav mu je Mihael grozil, ni hotel z njim. Sicer je bil vedno ubogljiv, a tokrat se je hotel pošteno posloviti od nekdanje gospodarice. Vzpel se je na zadnje noge in ji položil prednji taci na ramo. Tedaj je začutil, da mu je na glavo kanila solza. V njem se je ria mah zbudila viteška pasja duša. Ostal je, pa naj mu je gospodar še tako grozil! «Jokaš, Marija?* Mihael se ji je približal. Vsa jeza je na mah splahnela. Da bi Marija jokala, tega v zakonu ni doživel. Mihael je obupano strmel vanjo. «Kaj ti je, Marija?* jo je nežno vprašal. Cezar je veselo mahal z repom Marija se je sklonila in naslonila svoje vroče čelo na Cezarjevo glavo. «Saj sploh ni prišel,* je zaihtela. Mihael je sprva sploh ni razumel. Potem je vprašal: «Koga si čakala, Marija?* Marija ga je pogledala in mu rekla: «Saj ga še ne poznam.* Zmedeno jo je gledal. «Ne poznaš ga?» Na lepem se je zdrznil. To je vendar nemogoče! «B 1733?» je komaj slišno vprašal. Marija je stopila korak nazaj. «Ti...?» je zajecljala in se zastrmela v njegovo rjavo obleko. Preteklo je nekaj sekund, da se je Mihael zbrSI.' «0 ti neumnica mala! Že stokrat bi bil prišel k tebi, če bi vedel, da si prav tako osamljena kot jaz...* Prijel jo je za roke. Ni mogel govoriti. Marija se je srečno nasmehnila. «In če ne bi bilo Cezarja, Mihael?* «Da, Cezar!* A kje neki tiči? Pes se je spodobno umaknil. Mihael in Marija sta ga potem zagledala pred postajo, kjer se je igral s triletnim malčkom. «Ali si vedela, da ima Cezar rad otroke?* je presenečeno vprašal Mihael svojo ženo. Marija je zardela. «Ne... saj doslej niti priložnosti ni imel, da bi pokazal to svojo ljubezen.* V jesenskih lepih dnevih imajo stara znamenja na slovenskem podeželju še poseben čar. (Opozarjamo na knjigo Marijana Zadnikarja Znamenja na Slovenskem, ki jo je že pred časom izdala Slovenska matica) V kratkem se bodo pričele vaje otroških pevskih zborov, ki delujejo v sklopu šole Glasbene matice. Prve se bodo pričele vaje otroškega pevskega zbora v Trstu, v petek 6. oktobra ob 18. uri v mali dvorani glasbene šole — Ul. R. Manna 29/1. Priporočamo staršem, da v čim večjem številu pošljejo otroke k pevskim vajam. Naša lepa pesem naj se globoko zakorenini v otroška srca. (Na sliki otroški pevski zbor GM pod vodstvom Nade Žerjal) Stanko Janež: Vsebine slov. literarnih del Založba Obzorja je izdala drugo, nekoliko dopolnjeno izdajo priročnika s posnetki vsebin 169 slovenskih bodisi literarno zgodovinsko, bodisi umetniško pomembnih literarnih del. Prve izdaje priročnika, koristnega in potrebnega študirajoči mladini, že zdavnaj ni dobiti. Tako je založba o-pravila koristno delo s ponovno izdajo, za katero .ie avtor nekatere vsebine izpustil, predvsem pa dodal nekatere nove o novejših delih. Naj o značaju in pomenu tega dela povzamemo besede iz uvoda, v katerem pravi avtor, da so predmet knjige literarna dela od Linharta do pomembnejših sodobnih literarnih ustvarjalcev, tako pripovedna kot dramatska dela kot nekatere epske pesnitve. Seveda le dela, ki so literarno-zgo-dovinsko ali pa umetniško pomembna in zanimiva. S tem delom je avtor skušal dati učitelju in dijaku srednje šole pripomoček za uspešnejši pouk slovenske književnosti, obenem pa dijaka navajati k branju. V uvodnih opombah je skušal avtor na kratko označiti posebnosti dela glede snovi, ideje, obdelave in umetniške vrednosti. Vendar je v teh opombah problematika dela samo nakazana. Tako bo knjiga le nekak vodič po literarnih stvaritvah, priročnik, ki more biti samo koristen. Ugovori proti takemu priročniku, češ da odvrača mlade ljudi od branja in da jih uči nesamostojnosti, so odveč, saj imajo po vsem svetu take priročnike. Na drugi strani pa nasprotno taki povzetki vsebin še bude zanimanje za dela, obenem pa koristno spominjajo na že prebrane tekste. Nova izdaja povzetkov vsebin slovenskih literarnih del bo novim generacijam slovenskih študentov prav tako koristna kot je bila prva izdaja pred nekaj leti. Sl. Ru. ........................'im................................................................................................................................................... ............................... NEVSAKDANJI POJAV ZA SLOVENSKO ZALOŽNIŠTVO Šest novih izvirnih pesniških zbirk Šest novih pesniških knjig slovenskih pesnikov, večinoma mladih — pa naj bodo bolj ali manj znani ali pa šele povsem novinci na slovenskem Parnasu — pomeni za slovensko pesništvo in slovensko založništvo vendarle dejstvo, ki ga ni prezreti. Sicer gre za knjige, ki niso izšle povsem istočasno, temveč so se na naših knjižnih policah nabrale v nekaj tednih. Tudi bodo bralci in prijatelji poezije različno sprejeli te izdaje večinoma moderne poezije; marsikdo ne samo z nerazumevanjem temveč tudi odklonilno. Morda bodo nekatere od teh pesmi kmalu prešle v pozabo in bodo predstavljale samo še spomin na stopnico v pesniškem razvoju posameznih avtorjev. Ali pa samo obdobje v razvoju slovenskega pesništva. Naj .bo eno ali drugo, naj te knjige pesmi sprejemamo z odprtimi rokami ali naj jih odklanjamo, šestero knjig izvirne slovenske poezije, ki jih imamo takorekoč na en mah v rokah, zasluži, da jih ne prezremo. Gregor Strniša: SAMOROG Če je Gregor Strniša močno znano ime v moderni slovenski poeziji, ni vzrok samo v tem, da piše tudi tekste za slovenske popevke in to izvirno dobre (končno Strniša menda še vedno živi kot svoboden umetnik), temveč predvsem v tem, ker je izdal že troje pesniških zbirk in ker se z njegovim imenom srečujemo tudi po revijah. Zbirke Mozaiki, 0-disej in Zvezde so močan dokaz Strniševe ustvarjalnosti. Pa tudi izvirnosti, kot je lahko presodil vsakdo, kdor se je poglobil v to novo poezijo. V spremni besedi k njegovi najnovejši knjigi SAMOROG (izdala založba Obzorja ob stoletnici slovenskega gledališča, opremil Janez Boljka) piše Marijan Kramberger, urednik založbe, da so že ob prejšnjih Str-niševih knjigah kritiki ugotavljali, da postajajo njegove knjige za današnji občutek presenetljivo pripovedne. Zdi se, da je naslednji korak na tej poti za pesnika že precej časa visel v zraku. Morda se mu zdaj, ko imamo pred seboj dokončni rezultat, ne čudimo tako zelo in tudi ne pomislimo na to, da bi avtorja obdolžili posnemanja trenutne slovenske mode poetične drame. Dejstvo pa je vendarle, da je Samorog dramska pesnitev s srednjeveškim okoljem, čeprav verjetno bolj pesnitev kot odrski tekst. Kajti osebe, ki nastopajo v tem delu, nas ne prepričajo kot žive osebnosti in so vendarle bolj predstavniki pesnikovih idej. Zanimivo bi bilo preizkusiti, kako bi delo izzvenelo na odru, če je že zanj napisano. Kako bi na odru uspelo izluščiti osnovno idejo, ko jo sicer težko razberemo. Seveda bo vsak, ki bo prelistal knjigo, spoznal miselno in pesniško bogastvo Strniševega teksta. Je pa to dovolj? Braco Rotar: LAKOTA Tudi prvo pesniško zbirko Brača Rotarja z naslovom LAKOTA je izdala založba Obzorja, s čimer je ta mariborska založba znova dokazala več kot korekten odnos do izvirne slovenske poezije in do mladih liričnih ustvarjalcev. Seveda je Rotarjeva knjiga pesmi izrazita zbirka moderne poezije in zato vsem prijateljem lirike, v klasičnem pomenu besede pojmovane, ne bo posebno všeč. Če smemo zaupati besedam profesorja ljubljanske univerze in vzgoji telja estetskega okusa mlade generacije Dušana Pirjevca, je zbirka vendarle v samem toku sodobna slovenske poezije nekaj samosvojega in ima torej lastno notranjo konsistentnost. Viden je sicer vpliv drugih sodobnih slovenskih pesnikov, Tauferja in Šalamuna; zbirka tudi še ni povsem uravnovešena in so v njej še nedodelane sestavine, da ji na x nekaterih mestih manjka potrebne preciznosti. Kljub temu je po mnenju Pirjevca prav, da je zbirka izšla, ker je organično in nujno dopolnilo sodobnega dogajanja v slovenski poeziji. Tudi mi lahko ugotovimo, da je samo prav, da je zbirka izšla. Kako bodo o njej sodili bralci, pa je seveda drugo vprašanje. Saša Vegri: ZAJTRKUJEM V UREJENEM NAROČJU Založba Lipa v Kopru je slovenskim bralcem posredovala tretjo pesniško zbirko mlade slovenske pesnice Saše Vegri ZAJTRKUJEM V UREJENEM NAROČJU. (Izšla je kot 13. knjiga zbirke Sodobna slovenska poezija. Opremil jo je Janez Bernik). V tej knjigi lirike, ki je razdeljena na tri osrednje cikle — Vezenje sna, Uspavanka strahu, Relikvije — pesnica zrelo izpoveduje svoja čustva, misli in spoznanja žene v vseh njenih funkcijah in človeškega bitja v okviru časa in družbe,, v kateri živi. Tudi ta knjiga ima — značilno je to za vso sodobno, teže umljivo poezijo, kar pa je prav — uvodno besedo, ki jo je napisal Taras Kermavner. Ta se ustavlja ob pesmih posameznih ciklov in ugotavlja, da je v pesmih Vezenje sna pesnica še tradicionalna, da se tu srečujemo s poezijo prostosti, lepote, vitalitete, da pa Uspavanka strahu že priča o novem pesničinem odnosu do sveta. V prejšnjih pesmih je pisala, kakor bi lahko pisal kdo drug. Zdaj pa začenja odkrivati, kar je vsem drugim — moškim — zaprto. Seveda je njeno pesništvo daleč od običajnega «ženskega» pesništva, od sentimentalno doživ-ljanih erotičnih bolečin, od tožba nezadoščenega dekleta. Ničesar podobnega ni v tej zbirki. Stojimo pred čisto novo tematiko v slovenski poeziji. Znani pogled na svet s stališča ljubavnice je zamenjal pogled matere in žene. O ženi, o njeni vlogi v okviru družine, v okviru družbe in časa, govori tretji ciklus Relikvije, ki i se sicer deli na tri podrazdelke I z naslovi: Družina, Balkon, Prijateljica. Novo pesniško zbirko Saše Vegri je kritika toplo sprejela. In čeprav je knjiga Zajtrkujem v urejenem naročju zbirka poezije, napisane v moderni formi, bo tudi povprečen prijatelj poezije čutil, da gre za resnično umetnost in da se za moderno obliko skriva vendarle pristno pesniško občutje. In tudi zrelo. Tako štejemo to knjigo pesmi za tehten prispevek k moderni slovenski liriki. Franci Zagoričnik: V R I S U Mladi pesnik Franci Zagoričnik — poznamo ga že po pesniški zbirki Agamemnoni iz leta 1965 — je med predstavniki naše najmlajše, avantgardne lirične generacije ime, ki ima že svoj zven in zaznamuje dovolj izrazito in samosvojo ustvarjalno osebnost, piše Marijan Kramberger. In., ko tako javnosti predstavlja novo pesniško zbirko Zagoričnika z naslovom V RISU (izdala založba Obzorja, opremil Henrik Marchel),' ugotavlja, da bo bralec teh pesmi odkril dovolj skupnih značilnosti novega pesniškega stila oziroma skupnih značilnosti, ki ga vežejo z drugimi mladimi pesniki v pogledu odnosov do poezije in do sveta. Pa tudi Zagoričnikovo osebno noto. Za Zagoričnikove pesmi je značilno, da jim manjka strastna in neposredna angažiranost, preveva pa jih avtorjev racionalno suvereni razum. Seveda je vprašanje, koliko bodo pesmi vseh petih ciklov, precej tuje okusu povprečnega našega človeka, tudi v pri-hodnjosti ohranile svojo veljavo. Kajti ogrejejo nas vendarle ne. Sicer pa kdo bi mogel dokončno soditi o sodobni poeziji? Povrh tega je Zagoričnik še mlad in bo njegovo pravo vrednost pokazala šele prihodnost. Marija Gorše: KROG Tudi ime Marije Gorše je novo na slovenskem Parnasu. Pesnica se je sicer javnosti že predstavljala s svojim proznim tekstom Oči- ščevanje, pesmi pa je objavljala i pesmi z naslovom KROG, ki je pri po revijah. Nekaj njene pesniške Državni založbi izšla v zbirki To- žetve — tega je okrog štirideset ------------------——.---------------------. pesmi — prinaša zdaj knjižnica | (Nadaljevanje na 1! strani) V izložbi Tržaške knjigarne je vabljivo prikazana nova monografija o slikarju Spacalu, ki jo je napisal Aleksander Bassin. O knjigi smo v našem listu že pisali v začetku septembra; objavili pa bomo o njej še članek uglednega slovenskega umetnostnega zgodovinarja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiii Henri Troyet XOlstOjeVO ŽivljeSl|e če se samo spomnimo, koliko različnih verzij je bilo napisanih in objavljenih samo o smrti Leva N. Tolstoja, če vemo, kako burno življenje je preživljal veliki pisatelj kot mladenič, kot zrel mož in kot starec, potem verjamemo, da predstavlja osebnost enega največjih pisateljev sveta že sama po sebi dragocen motiv za biografije in monografije o njem. In v resnici tvorijo spisi in knjige o Tolstojevi umetnosti, njegovih filozofskih nazorih1 in njegovem življenju že celo knjižnico. Toliko je bilo o njem napisanih knjig, esejev in literarno zgodovinskih razprav! Težko je izreči dokončno sodbo o vseh teh delih, med katerimi so seveda številna neoporečna znanstvena dela. Med monografijami, napisanimi za širši krog bralcev pa je — če smemo tako verjeti — ena najpomembnejših zajetna monografija člana Francoske akademije Henrija Troyata Tolstojevo življenje. To delo smo v dveh knjigah dobili zdaj v prevodu Stanka Ivanca tudi v slovenščini. Tolstojevo življenje je izšlo v o-kviru izbranih del Leva N. Tolstojeva, kot 11. in 12. knjiga te zbirke, ki jo je izdala Državna založba Slovenije in ki je sicer sama po sebi zbudila velik interes med slovenskimi bralci, predvsem med prijatelji resnično dobre, neoporečne klasične literature. Prav gotovo je bila zato posrečena zamisel založbe, da je desetim knjigam izbranega dela Leva N. Tolstoja dodala še dve knjigi, ki govorita o življenju in delu velikega pisatelja. Posebno še, ker sta tidve knjigi resnično več kot zanimivi in privlačni. Vsakdo, ki bo prebral Troyato-vo knjigo o Tolstojevem življenju in ustvarjanju, bo moral priznati, da je to res odlično delo. Kajti na eni strani se monografija bere kot razgiban biografski roman, na drugi strani pa je to i tudi biografija in še študija o Tolstojevih nazorih, idejah in predvsem njegovi umetnosti. Pisatelj je znal svojo pripoved o Tolsto- I ju, o njegovem življenju in motivih njegovega umetniškega ustvar janja tako spretno, privlačno, o- benem pa tudi pretresljivo, napisati, da se knjigi bereta kot resnično napet roman. In Tolstojevo življenje samo je bilo vseskozi en sam napet roman. Od mladih dni v domači hiši, od njegovih doživetij na Kavkazu, Krimu, Petrogradu in Moskvi, do njegovih problemov in tragedij v družini, ki' se še s smrtjo niso končale. Ob enem pa je bil čas, ki ga pisatelj zajema od Tolstojevega rojstva pa do leta 1913 čas revolucij v tedanji Rusiji, čas prve svetovne vojne, čas Oktobrske revolucije, pa tudi čas tehničnega napredka, razvoja in čas nastanka najrazličnejših filozofskih, nazorskih, političnih in idejnih struj. Avtor monografije je pripoved o Tolstoju kot človeku, kot umetniku in filozofu vstavil v okvir časa in okolja, tako da dobimo 'b prebiranju knjige resnično podobo ne samo o velikem pisatelju temveč tudi o razmerah v tedanji ruski državi. S knjigo o Tolstojevem življenju bo vsekakor zadovoljen bralec vsake vrste, tako tisti, ki ima rad biografije, tisti, ki je prijatelj književnosti, kot tisti, ki mu gre predvsem za spoznavanje razmer v času in okolju. In ker je knjiga povrh vsega napisana še izredno plastično, zanimivo, mestoma pretresljivo, bodo bralci z njo res zadovoljni. Troyatova monografija je gotovo ena najlepših knjig te zvrsti, kar smo jih dobili v zadnjih letih v slovenščini, in je zato vsako nadaljnje priporočanje bralcem odveč. Sl. Ru. Vreme včeraj: naj višja temperatura 23.7, najnižja 18.4, ob 19. uri 21.2 stopinje, vlaga 67 odst., zračni tlak 1017.2 stanoviten, veter 2 km zahodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21.9 stopinje. Tržaški Danes, NEDELJA, t. oktobra Sever Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 17.47. Dolžina dneva 11.45. Luna vzide ob 2.30 in zatone ob 17.00. Jutri, PONEDELJEK, 2. oktobra Mirna JUTRI ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA NA TRŽAŠKEM Letos na vseh slovenskih šolah več učencev in dijakov kot lani V prve razrede se je po neuradnih podatkih vpisalo 223 otrok (lani 225), v vse razrede osnovnih šol 104S (lani 1058), v vse razrede srednje tn višje srednje šole pa 1019 (lani 995) dijakov Novo šolsko leto je že tu. S šolskimi mašami sa bo namreč šolsko leto 1967-1968 začelo jutri, v sredo pa bodo učenci in dijaki že imeli prosti dan, ker je praznik sv. Frančiška, patrona Italije. Vpisovanja v osnovne in srednje šole so se zaključila in tako imamo že prve neuradne podatke o številu otrok, ki bodo v novem šolskem letu obiskovali slovenske osnovne, srednje in višje sTednje šole. Prav tako približno vemo, koliko otrok se je vpisalo v prve razrede osnovnih šol. Po neuradnih podatkih je za novo šolsko leto vpi. sanih na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem skupno 1048 otrok, v prve razrede pa 223 otrok. V srednje šole je vpisanih skupno 685 dijakov, v višje srednje šole pa 361 dijakov, kar pomeni da bo v novem šolskem letu obiskovalo srednje in višjesrednje šole na Tržaškem 10i9 dijakov. V primerjavi z lanskim šolskim letom glede vpisa v prve razrede osnovnih praktično ni razlike (lani 225, letos 223). Malenkosten je padec števila otrok v vseh razredih osnovnih šol (lani 105G, letos 1048). Porast pa lahko zabeležimo glede skupnega števila dijakov na srednjih in višjih srednjih šolah (lani 996, letos pa 1019). Skupno je torej letos več učencev in dijakov na slovenskih osnovnih, srednjih ter višjih srednjih šolah kot lani, in sicer 13 (lani skupno 2054, letos 2067). Na srednji šoli pri Sv. Jakobu je letos vpisanih 80 dijakov, v Rojanu 25, pri Sv. Ivanu 97, na Ka-tinari 29, na Opčinah 147, na Proseku 84, v Nabrežini 80, v Križu 21, v Dolini 95. Na znanstvenem liceju je vpisanih 92, na klasični gimnaziji 39, na klasičnem liceju 27, na trgovski akademiji 149, na učiteljišču pa 45. Številčno stanje učencev na osnovnih šolah je naslednje: Sv. Jakob v prvem razredu 5 — skupno 32, Sv. Frančišek 4 — 39, Donado-ni 12 — 26, Skedenj 6 — 20, Sv. Ana 5 — 28, Sv. Ivan 7 — 46, Rojan 7 — 27, Barkovlje 11 — 36, Ka-tinara 8 — 32, Opčine 14 — 87, Bazovica 8 — 31, Gropada 8 — 26, Prosek 14 — 79, Sv. Križ 14 — 57, Repentabor 8 — 35, Trebče 3 — 33, Nabrežina 10 — 35, štivan 1 — 5, Medjavas 4 — 13, Devin 2 — 14, Sesljan 5 — 19, Cerovlje 3 — 12, Mavhinje 2 — 17, Slivno 0 — 4, šempolaj 10 — 30, Zgonik 5 — 18, Salež 6 — 27, Gabrovec 1 — 6, Briščiki 0 — 9, Dolina 13 — 49, Mačkovlje 3 — 15. Boršt 2 —18, Boljunec 7 — 33, Ricmanje 4 — 32, Domjo 6 — 35, Pesek 3 — 9, Štr-mar-žavlje 1 — 6, Sv. Barbara 1 - 8. Razprava v SKGZ o nevarnosti razlastitev za «Grandi Motori» V petek zvečer sta se skupno sestali komisiji za gospodarska in upravna vprašanja Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki sta predvsem obravnavali gradnjo tovarne «Grandi Motori Trieste« na Tržaškem. Poročal je tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, ki je obrazložil potek iskanja primernega zemljišča za gradnjo glavnega o brata in livarne, za kar pravilo, bodo . potrebovali skupno 70 ha zemljišča. V tej zvezi je navedel vrsto tehničnih podatkov, ki so jih ostali člani komisij dopolnili. Komisiji sta sklenili, da je treba ponovno preučiti, če resnično ne obstajajo stvarne možnosti za gradnjo obrata pri Orehu, kjer ne bi prišle v poštev razlastitve kmetijskih obdelovalnih površin. I'u gre za področje, kr ga je že pred časom zasedlo industrijsko pristanišče. Zato je bila imenovana posebna komisija, ki se bo poslužila strokovnjakov. Daljša razprava pa se je razvila o zadnjih, kot tudi kaže dokončnih variantah, ki predvidevajo namestitev tega podjetja na področju dolinske občine. V tej zvezi je bilo poudarjeno, da gre za oo-sežna zemljišča predvsem dolin skih kmetov in za ponoven kore nit poseg na področje te občine. Zato sta komisiji obravnavali vrsto ukrepov za njih zaščito in v tej zvezi sprejeli ustrezne sklepe. Komisiji sta še razpravljali o dvojezičnih napisih na zasebnih o-bratih, o ustanovitvi ipro loco» v Dolini, na Proseku-Kontovelu in o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo Kras. Deželna delegacija PSU na obisku v Sloveniji Včeraj dopoldne je dopotovala v Slovenijo 9-članska delegacija združene socialistične stranke Italije za Furlanijo . Julijsko krajino. Delegacijo vodita deželna tajnika Fortuna in Devetag, v njej pa so so cialistični deželni in občinski svetovalci, člani občinskih odborov iz vseh pokrajin avtonomne dežele. Delegacija, ki je prišla v Slovenijo na povabilo predsednika republiške konference socialistične zveze, je imela dopoldne pogovore s predstavniki Socialistične zveze Slovenije, ki sta se jih poleg drugih udeležila predsednik Janez Vipotnik in podpredsednik Vitja Rode. Pogovori so zadevali razna vprašanja notranjega življenja obeh sosednih držav. Hkrati pa sta delegaciji tolmačili stališča glede posameznih mednarodnih vprašanj. Na pogovorih so poudarili potrebo po nadaljevanju vsestranskega sodelovanja med obema organizacijama. Popoldne je delegacija združene socialistične stranke obiskala Kranj, kjer so jo sprejeli in pozdravili predstavniki kranjske občinske skupščine in občinske konference socialistične zveze. V '>e-čemih pogovorih so se gostje iz Italije seznanili z delovanjem samoupravnega sistema v Jugoslaviji na primeru kranjske občine. v oktobru, se bo sestal jutri, 2, okt. ob 9.30 namesto v torek, kot se je doslej običajno sestajal. Poleg vprašanj in vlog bo imel n' dnevnem redu tudi izvolitev tre predstavnikov dežele Furianije-Ji lijske krajine v upravnem svetu at tonomne ustanove tržaškega pristr. nišča in razpravo o dveh zakonski:, osnutkih. IZVAJANJA PODŽUPANA LONZE NA ZASEDANJU Utemeljeni pomisleki glede učinkov davčne reforme za občinske proračune Davčna preosnova v taki obliki, kol je predvidena danes, bi praktično odvzela krajevnim ustanovam vsako davčno pristojnost šarinskih davkov okoli 2.944 milijonov lir. Napovedana preosnova pa kljub temu ne jemlje občinam tiste u-pravne neodvisnosti, na katero so že od nekdaj hudo ljubosumne; zaradi tega jo bodo krajevne ustanove verjetno sprejele brez posebnega nasprotovanja, saj bo pre-csnova med drugim prenesla tud; iz pristojnosti krajevnih ustanov v-pristojnost države nekatere negativne postavke, dolžnosti, stroške, itd. Nekaj skrbi pa vzbuja negotovost, v katero je še vedno zavito celotno vprašanje davčne preosno-ve, bodisi kar zadeva rok za njeno uresničitev, kakor kar zadeva ne-katere točke, ki niso povsem v skladu z željami in potrebami krajevnih ustanov. Tako se na primer predvideva, da bo država pripravila poseben denarni skiad, iz katerega bo podeljevala posebne prispevke deficitarnim ustanovam, ki bodo predložile podrobno izdelane petletne načrte za pozdravitev svojega finančnega stanja. Glede tega se namreč postavlja vprašanje, kako bo sploh mogoče pripraviti takšen načrt, ko ne bo še znano, na kak visok prispevek iz omenjenega sklada lahko računa posamezna ustanova. Poleg tega je upravičeno pričakovanje, da ne bo vse teklo tako, kakor bi moralo teči v smislu posameznih zakonskih določb: tudi na tem področju se namreč prav lahko zgodi, kakor se je zgodilo, ko je bila odpravljena trošarina na vl-i no: država je na primer tržaški ; občini povrnila neinkasirana sred-| siva le za leti 1962 in 1963, nakar 1 je prenehala izdajati ustrezna na-I kazila. Za tržaško občino pa je predstavljal ta vir gotov letni, dohodek • «1 • okoli 250 milijonov lir. bo zasledovala predvsem javne cilje jevnih ustanovah; tako na primer ze samo okvirno dejstvo, da oo preosnova praktično odpravila v Jutri se sestane deželni svet Deželni svet, ki se mora po statutu sestati na prvi nepraznični dan Naš odgovorni urednik uspešno operiran Pred tremi tedni je bil naš odgovorni urednik Stanislav Renko uspešno operiran na nevrokirurški kliniki v Padovi. Operacijo je o-pravil znameniti prof. Piero Fru-goni. Tovariš Renko bo iz našega uredništva odsoten do popolnega okre-vanjaa, ki se bo po tako težki o-peraciji gotovo zavleklo. Od maja letos, ko je bil operiran na žolču, prav tako na kliniki v Padovi, ga na odgovornem delu nadomešča član uredništva Milan Bolčič. Sodelavci uredništva in uprave, organizacij, v katerih Renko deluje, in, prepričani smo, vsi njegovi znanci, mu želimo skorajšnje m popolno okrevanje. Med strokovnjaki, ki so se ude-žili razprave v zvezi z vprašanji, so jih posamezni strokovnjaki : ožili na pravkar zaključenem tn-icvnem zasedanju o davčnih proteinih, je nastopil, kakor smo že .obeležili v naši sobotni številki, tudi tržaški podžupan prof. L. Lon-za. Zaradi aktualnosti problema, ki se tiče pravzaprav vseh nas, bomo iz njegovega nastopa danes povzeli nekaj značilnih misli. Govornik je naglasil, da bi davčna preosnova, kolikor bi jo izvedli v takšni obliki, kakršna se danes predvideva, praktično odvzela krajevnim ustanovam vsako davčno pristojnost. S preosnovo bi namreč odpadli vsi neposredni davki in zlasti družinski davek, ki predstavlja za občine najvažnejši vir dohodkov, medtem ko bi te za v naprej lahko računale le na priliv denarnih sredstev od nekaterih manjš.h davkov, kot so davek na pse, trije davki, ki se nanašajo na izkoriščanje javnih površin, davek na napise ter pristojbina za odnašanje smeti. S preosnovo bi odpadli tudi trošarin-ski davki. Skupna vrednost neposrednih davkov in dodatkov na te davke pa znaša za blagajne tržaške občine danes okoli 3.167,5 milijona lir, medtem ko znaša priliv od tro- lllil1lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll"|||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||iiit!|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||M||||||||||||I||j ZAKLJUČENO TRIDNEVNO ZASEDANJE 0 DAVČNI REFORMI Deželna finančna družba «Friulia» Zadnja dva govornika sta bila tržaška univerzitetna profesorja Cardinali in De Ferra Tridnevno zasedanje o davčni preosnovi in uskladitvi fiskalnih sistemov v Evropski gospodarski skupnosti, se je včeraj zaključilo. Organizatorji, združenje mdustrij-cev iz tržaške pokrajine, tržaška finančna intendanca in Italijansko združenje za mednarodno organizacijo so z zasedanjem izredno zadovoljni ne le zaradi tega, ker se ga je vse tri dni udeležilo veliko število strokovnjakov in operaterjev iz naše dežele in iz notranjosti Italije, ampak tudi zaradi odmeva, ki ga je zasedanje sprožilo po vsej državi, in ker je nanj uradno pristal tudi minister za finance Preti. Včerajšnji dan zasedanja je vodil predsednik tukajšnjega združenja industrijcev dr. D. Doria, ki je kratko naglasil uspeh, ki ga je strokovno srečanje doseglo že na prvih dveh dnevih, nato pa je kratko predstavil predavatelja, katerih nastop je bil še na sporedu, namreč prof. G. Cardinalija in prof. G. De Ferre s tržaške univerze. Prof. Cardinali, ki je specialist za bančne probleme, se je v svojem predavanju zadržal ob nekaterih posebnih vrstah družb, ter ob zakonskih določbah, ki pridejo v poštev zanje, in sicer od leta 1926, ko so se te nove gospodarske organizacije prvič pojavile v Italiji, pa vse do današnjih dm, z vsemi spremembami, ki so jih te določbe med tem časom doži vele. Prof. De Ferra pa je načel vprašanje deželnih finančnih družb, torej problema posebne aktualnosti za naše področje, saj je prav pred časom bila v Furlaniji-Julijsk: krajini ustanovljena takšna finančna organizacija. Strokovnjak je orisal juridično strukturo finančnih družb, ter naglasil, da se v zakonskem osnutku, po katerem bo f Italiji preurejeno področje delniških družb, jasno definirajo takšne finančne družbe, ter da se zanje uvajajo posebne zakonske določbe Glede finančne družbe Friulia je govornik naglasil, da gre za organizacijo, ki namerava pospešiti gospodarski razvoj dežele s tem, da bo sodelovala pri delniških družbah in družbah z omejeno zavezo v okviru Furlanije . Julijske krajine, ne da bi pri tem okrnila nadzorstvo zasebnih delničarjev in družabnikov nad posameznimi gospodarskimi tvorbami. Med razpravo, ki je sledila izvajanju zadnjih dveh govornikov, je spregovoril tudi predsednik deželne finančne družbe dr. Malipie-ro, ki je naglasil, da bo družba po svoji statutarni ureditvi zasledovala pretežno javne cilje, in to v okviru deželnega načrtovanja, s tem da bo sodelovala pri zdravih gospodarskih pobudah v deželi, ter nudila največjo oporo srednjim in malim industrijskim podjetjem. Dr. Malipiero je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da bo Friulia lahko »rotacijsko« prispevala k razvoju deželne gospodarske strukture, sai bodo zasebni kapitalisti lahko vsak časa odkupili od Friulie delež, ki ga bo ta imela pri posameznih podjetjih, tako da bo deželna ustanova lahko porabi- la ta sredstva za pristop k novim pobudam. S V kulturnem krožku »Zvezda« v Podlonjerju bo v torek, 3. t.m. ob 20. uri govoril tajnik federacije KPI Paolo Šema o temi: «Vtisi s potovanja po Sovjetski zvezi«. Prof. Šema je bil nedavno v SZ skupno z delegacijo pokrajinskih tajnikov iz raznih italijanskih mest in je obiskal mesta, industrijske obrate, šole in ustanove. Izjava federacije KPI v zvezi z razsodbo proti 40 meščanom Vodstveni odbor tržaške federacije KPI je v zvezi z razsodbo, ki jo je izrekla tržaška pretura proti 40 meščanom »krivih nedovoljenega zborovanja«, ker so 8. oktobra lani izrazili svoj odpor proti sklepom CIPE, ki so odredili konec naše ladjedelske industrije, izrekel svojo bratsko solidarnost z obsojenimi. V poročilu, ki ga je objavil tiskovni urad federacije KPI je rečeno, da imajo tržašKi komunisti še vedno za veljaven pomen velike enotne bitke, v Kateri so bili lani združeni vsi delovni sloji našega mesta.« Velike moral- ne in civilne vrednosti tistega dne- j vsej državi vrsto davkov, ki zago-i tavijajo letni priliv 1.000 milijard, va — je rečeno v poročilu — ne: ^er uvedla namesto teh nove im-more zbrisati nobena obsodba j P°?icjje, ki pa ne bodo vrgle več temveč bo postala simbol pravič- k'a1fnr Qnn r- """" nega in upravičenega protesta tistih, ki ljubijo svoje mesto in ne nameravajo sprejeti njegovega go spodarskega propada. V pričakovanju ponovnega procesa tržaški komunisti poudarjajo nujnost budne enotnosti, ki naj dokaže vladi, da Tržačani ne odstopajo od svoje borbe, za obrambo ladjedelnice sv. Marku. Danes se v Bazovici poročita gdč. ALEKSANDRA KRIŽMANCIC in TONČEK KALC, predsednik prosvetnega društva LIPA v Bazovici. V skupnem življenju jima želi obilo sreče Slovenska prosvetna zveza V bazovski cerkvi si bosta danes obljubila večno zvesto bo Aleksandra Križmančič in Anton Kalc. Novoporočencema želijo obilo sreče in zadovoljstva vsi pevci prosvetnega društva Lipa iz Bazovice. kakor 900 milijard. Iz tega nazadovanja ne more priti nič dobrega niti za tržaško niti za druge občine. Tudi sprotna likvidnost občinskih blagajn bo s preosnovo močno ogrožena, saj bodo med drugimi usahnili tudi tisti viri, kakor so na primer trošaane in neposredni davki (kj se pobirajo vsaka dva meseca), ki zagotavljajo občinskim blagajnam dnevni priliv svežega denarja. Poleg tega pa bo preosnova utegnila usLvariti tudi velika neskladja med malimi in velikimi občinami ali med drugimi krajevnimi ustanovami. Prof. Lonza je nato predlagal vrsto sprememb, ki naj bi se vnesle v besedilo okvirnega zakonskega o-snutka o davčni preosnovi ter je napovedal, da bo občinski svet pripravil poseben dnevni red o teh vprašanjih ter ga skupaj s predlogi odposlal v proučitev osrednjim oblastem. meje. 25. sept. je gostovalo v Postojni, 26. v Idriji v okviru občinskega praznika, 29. v Novi Gorici, sinoči pa v Medani v Brdih. Danes bo gledališče nastopilo s komedijo «Moje dete« v režiji Adrijana Rust-je, v Komnu, jutri v Sežani in 3. t. m. v Ilirski Bistrici. Vse dosedanje uprizoritve so povsod privabile polne dvorane občinstva, ki se je prijetno zabavalo ob tej vedri komediji. Pred začetkom nove sezone bo naše gledališče s tem delom nastopilo še na nekaterih naših odrih in sicei 8. na Opčinah, 10. v Sv. Križu ir, 12. v Gorici. S temi predstavami pa bo zaključilo svoj predsezonski ciklus. Tržaška federacija PSIUP bo imela jutri, 2. oktobra ob 20. uri glavno skupščino vpisanih članov na sedežu na Largo Barriera Vec-chia 11 (Trg Stare mitnice). Diskusija in sklepi se bodo nanašali na gospodarski položaj Trsta zlasti v zvezi z zaposlitveno ravnjo. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Prešeren obvešča člane širšega odbora, da bo redna mesečna seja jutri, dne 2. oktobra ob 21. uri kot običajno v srenjski hiši namesto v torek zaradi izredne pevske vaje. * * * Prosvetno društvo France Prešeren iz Boljunca priredi v Boljuncu na odprtem v nedeljo, 8. oktobra ob 16. uri kulturno prireditev ob začetku prosvetne sezone 1967-68. Nastopajo pevski zbor prosvetnega društva Slovenec iz Boršta ter dram ska skupina in mešani pevski zbor društva France Prešeren. Vljudno vabljeni. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedejo, 15. oktobra ob 17. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu koncert godbe milice mesta Ljubljane Vstopnina: parter 700, balkon 500 lir (pevci imajo popust) Predprodaja vstopnic od ponedeljka, 9. oktobra dalje pri Slovenski prosvetni zvezi. Ul. Geppa 9/II. Šolske vesti SC na turneji onstran meje Slovensko gledališče v Trstu bo začelo svojo sezimo 1967-68 v drugi polovici tega meseca, s predsezono pa je dejansko že začelo z vrsto uprizoritev komedije »Moje dete« v važnejših središčih onstran iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiirmiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiriiiitiiiiiMitiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiii SESTANEK UPRAVNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Umestiti so tehnično komisijo skupnosti jndrnnskih pristanišč Ugotovili so, Sueza močno Predvčerajšnjim se je sestal u-pravni odbor tržaške trgovinske zbornice, ki je obravnaval številna važna vprašanja. Predsednik dr. Caidassi je poročal o svojem potovanju na Dunaj, v Brno, Prago in Budimpešto ter o razgovorih, ki jih je imel z odgovornimi gospodarskimi krogi v teh mestih. Nato je poročal o svojem posegu pri vladnem komisarju dr. Cappelliniju, da bi se podaljšal rok veljavnosti komisarskega odloka št. 200 z dne 30. decembra 1957. ki zadeva začasno znižanje dela davka na dohodek (od 15 na 9 odst.), ki presega 6 odst. premoženja. Če rok ne bo podaljšan, bo odlok nehal veljati konec letošnjega leta. Dr. Cappellini je zagotovil, da je seznanil z zadevo oblasti, ker on ne more samovoljno ukrepati. Dr. Caidassi je nato obširno poročal o ustanovitvi družbe STIMAT da so jadranska pristanišča prizadeta in zato zahtevajo (družba za center trgovine s sadjem in po vrtninami). Novo ustanovljeni družbi se je pridružilo že 35 podjetij, ki so vplačala v skupni sklad vsaka po 2 milijona lir. Prva seja upravnega odbora bo v Rimu 10. oktobra. Predsednik je nato poročal o sklepih stalne konference trgovinskih zbornic, ki so včlanjene v evropski gospodarski skupnosti, ki je bila 25. septembra 1967. Na seji so obravnavali razna vprašanja, ki zadevajo enotno politiko pri prevozih, predlog enotnega pravilnika za izdajanje licenc za prevoze po cestah na državni in mednarodni ravni. Dr. Caidassi je nato sporočil, da so pred tremi dnevi umestili pri trgovinski zbzornici v Anconi tehnično komisijo skupnosti jadranskih pristanišč. Potem ko je ta določila sestavo in delovanje tehnične komisije in pokrajinskih komisij, je obravnavala razna vprašanja, ki živo zadevajo jadranska pristanišča. Dr. Caidassija so imenovali za predsednika podkomisije za vso deželo Furlanijo Julijsko krajino. V svojem poročilu je poudaril, da je položaj jadranskih pristanišč postal zelo težak spričo zapore Sueškega prekopa. Ta zapora je povzročila zmanjšanje obsega pomorskega prevoza blaga ter prevoznih storilnosti poldržavnih brodarskih družb. Nastale težave pa niso v tolikšni meri prizadele genovskega pristanišča. Na omenjeni seji so prečitali tudi pismo beneškega Združenja špediterjev in pomorskih agentov vladnim oblastem, v katerem zahte vajo, naj oblasti čimprej sprejmejo potrebne ukrepe v korist jadranskih pristanišč, upoštevajoč dejstvo, da so ta utrpela v zadnjih 30 letih veliko škodo. Govorilo se Je tudi o ukinitvi pomorskih prog družbe Tirrenia ter o zastarelosti njenih ladij, o potrebi novih prig na katerih naj bi plule sodn’n« zaradi zapore nujne ukrepe specializirane ladje. Tehnična komisija je nato obravnavala člene vsedržavnega gospodarskega načrta za petletje 1966-1970, ki zadevajo pomorske prevoze, pristaniške naprave ter rečne plovne poti. Soglasno so člani komisije sklenili, da bodo najprej obravnavali pomorske prevoze v okviru vsedržavnega programiranja ter njihov odraz na področju politike prevozov EGS. Ob tej priliki bodo tudi razpravljali o položaju, ki je nastal zaradi zapore Sueškega prekopa, o stanju v poldržavnih brodarskih družbah ter o raztegnitvi brodarskih sporazumov («conferences») na Jadransko in Tirensko morje. Dr. Caidassi je nadalje prečital spomenico, ki jo bodo poslali oblastem in v kateri so navedene negativne posledice pobude, ki jo je sprožila FAR EASTERN FREIGHT Conte-rence in po kateri naj bi Trst postal »prosto konferencirano pristanišče«. Nato se je še govorilo o vprašanju »Seehafentarife«. O tem vprašanju bodo razpravljali na vsedržavni ravni trgovinskih zbornic ter seznanili z zadevo tudi ministrstvo za trgovinsko mornarico in ministrstvo za zunanje zadeve. Na koncu je dr. Caidassi sporočil, da bo deželni odbornik za programacijo Stopper predaval 5. oktobra na sedežu trgovinske zbornice o deželnem načrtu za razvoj gospodarstva Nato je govoril odbornik Novel-li, ki je poročal o osnutku go vora, ki ga bo imel v imenu trgovinske zbornice v Stalnem posvetovalnem odboru o petletnem deželnem načrtu. Na kraju je še omenil poročilo prof. Martinellija ob 12-letnici dejavnosti Krožnega sklada. Dr. Rustia Traine pa 'je govoril o svojem obisku razstave govedi rjave alpske pasme v Buzetu ter o potovanju z letalom »De Havilland« na progi Ronkc "'elo.ee. KOJSTVA. SMRTI, POROKE Dne 30. septembra se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 12 oseb. UMRLI SO: 89-letna Paolina Ba-rozzi vd. Barozzi, 94-ietna Giusep-pina Muller, 74-letna Bianca Piero-bon por. Abeatici, 64-letna Sava Zagari, 61-letna Argia Cavazzon por. Arduini, 64-letna Giacomina Barbarich vd. Pertout, 63-letni Giu-lio Bizil, 65-letna Maria Viezzoli vd. Castelli, 80-letni Bortolo Gher-lani, 82-letna Anna Giovanna Ia-caz por. Morgan, 77-letna Anna Bernardis vd. Debelli, 66-letni Vla-dimiro Pregari. OKLICI: težak Benedetto Zecchin in delavka Adalgisa Depangher, šofer Natale Nicolaucich in prodajalka Renata Gerin, šofer Antonio Zi-za in delavka Alma Kramer, uradnik Claudio Kresevic in bolničarka Concetta Kobal, fotograf Ervino Poth in prodajalka Luisa Ulcigrai, železničar Giovanni Marola in gospodinja Diana Di Benedetto, podčastnik ameriškega letalstva Ivan Jr. Hawkinson in gospodinja Alida Zuiz, delavec Luigi Bettega in bolničarka Luciana Collina, električar Mario De Filippo in gospodinja Giu-seppina Cariello, delavec Vittorio Bonazza in gospodinja Maria Visin-tin, finančni stražnik Alvaro Gallo-rini in gospodinja Mara Polvani, študent Franco Bullo in učiteljica Angelina Soldati, uslužbenec Gior-gio Casson in bolničarka Rina Maz-zolin, trgovec Marcello Tedesco in gospodinja Flavia Marcon, direktor restavracije Aldo Zezlina in šivilja Marisa De Filippo, bolničar Vladi-miro Paver in trg. upraviteljica Serena Giorgini, mizar Olindo Ste-fanato in gospodinja Maria Siro-tich, častnik trg. ladje Sergio Roc-co in gospodinja Adriana Gallas, natakar Emilio Babich in pom. frizerka Slavia Zec, kapetan Lucio Venturin in zemljemerka Giuliana Caruso, študent Sergio Martinelli in študentka Adriana Mauro-Indri-go, pomorščak Mario Mari in uradnica Elda Procacci, bencinar Fuldo Sugan in delavka Anna Erzego-vich, upokojenec Antonio Cernaz in gospodinja Giovanna Fabiani, študent Gianfranco Burelli in študentka Neva Starec, delavec Livio Del-bello in delavka Ksenia Roi, častnik trg. mornarice Fulvio Vasserot in gospodinja Roda Simonetti, uradnik Ivan Pilade Maragno in gospodinja Giuliana Ferrera, slaščičar Giulio Giglio in uradnica Elfriede Kramer, mehanik Herman Metlika in tajnica Marlene Eichinger, delavec Livio Foscarini in Barbara Stegmann, uradnik Vincenzo Ca-pozziello in bolničarka Aldina No-vali, mizar Sergio Stopar in delavka Maria Strain, trgovski potnik Nicola Vallefuoco in prodajalka Marisa Bisacco, geometer Franco Cor-ridori in frizerka Nevenka Di Nuc-cio, mehanik Francesco Guglia in gospodinja Annamaria Deghenghi, uradnik Luciano Sbisa in uradnica Anna Cecchi, uradnik Sergio Cau in gospodinja Claudia Bettarello, delavec Angelo Cergnul in gospodinja Vanda Bonomi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 11 do lb ure) A1 la Basilica. IJI. sv Justa 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Rava-sini. Trg LlberU 6: Testa d’oro. Ul Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30) Al Lloyd Ul. Orologlo 6 in Ul. Dtaz 2. Alla Salute, Ul Uiulia 1: Picclola, Ul. Orlanl 2; Vernart Trg Valmaura LOTERIJA BARI 84 76 19 10 22 CAGLIAR1 53 39 56 90 57 FIRENCE 50 55 3 7 62 GENOVA 10 18 5 48 75 MILAN 48 49 9 81 52 NEAPELJ 15 12 13 76 64 PALERMO 87 31 65 84 59 RIM 86 63 83 75 15 TURIN 83 14 71 46 6 BENETKE 52 47 39 22 14 ENALOTTO 2 X X 1 X 1 2 2 2 X 1 2 Kvote: 12 točk - 32.320.000 lir, Ravnateljstvo državne srednje šole (Fran Levstik« na Proseku obvešča učence, da se začne novo šolsko leto jutri 2. oktobra. Učenci naj se zberejo v šoli ob 9. uri, nakar bodo šli v spremstvu profesorjev k začetni šolski maši, ki bo ob 10. uri v proseški cerkvi. * • * Začetna maša za dijake znanstvenega liceja bo jutri dne 2. oktobra 1967 ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Naslednji dan se začne redni pouk. * « • Ravnateljstvo državne srednje šole (Igo Gruden« v Nabrežini z dodeljenimi razredi v Sv. Križu, sporoča, da bo začetna šolska maša jutri dne 2. 9. 67 ob 9. uri v Nabrežini. • • • Šolsko leto 1967-60 se bo začelo na Trgovskem tehničnem zavodu (Žiga Zois« jutri 2. oktobra z mašo, ki bo ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo Državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša jutri 2. oktobra 1967, v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 10.30. • * • Ravnateljstvo Državnega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša jutri 2. oktobra 1967, v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 10.30. * * * Ravnateljstvo Državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Montorsino št. 8, sporoča, da bo začetna šolska maša jutri dne 2. oktobra 1967; učenci in učenke se zberejo v šoli ob 10.45. * * • Ravnateljstvo Državne srednje šole (Simon Gregorčič« v Dolini obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša jutri 2. oktobra 1967 v župni cer. kvi v Dolini ob 9.30. Razna obvestila Tajništvo združenja Italija-SZ sporoča, da se je začelo vpisovanje v tečaje ruskega jezika. Vpisovanje je vsak delavnik od 17. do 19.30 na novem sedežu v Ul. Torre Bianca 13-1. • * • V sredo, 4. oktobra ob 19. uri, bo v Kulturnem centru v VI. Ga-latti 1 prva prireditev v programu nove dejavnosti italijansko-ameri-šfcega združenja. Nastopil bo ameriški pianist Justin Kolb, ki bo izvajal koncert klasične glasbe z deli Bacha, Scarlattija, Beethovna, Chopina, Schumanna in Liszta. Justin Kolb, ki je dokončal študije na Paul University v Chicagu je kot solist nastopal s čikaškim simfoničnim orkestrom. V zadnjih treh letih je z uspehom koncertiral v Nemčiji. Prosvetno društvo v Skednju organizira 8. oktobra t.l. izlet v Ajdovščino. Vpisovanje v društvenih prostorih, Via di Servola 124, vsak dan od ponedeljka do petka od 20.30 do 22. ure. Mali oglasi (CITROEN« — mehanična delavnica Samaritani In Mlceo in prodaja nadomestnih delov. 1)1. C. Rittmayer 4-a. VAJENKO - šiviljo iščem. Plača do. bra. Telefonirati zjutraj na 30-779. VAJENKO - frizerko Išče salon »Florida«. Tel. 36664. PROFESOR v Rimu sam, išče po. Steno žensko v starosti od 40 do 48 let za gospodinjstvo — Primerna plača — Popolna zagotovljena dosmrtna preskrbljenost. Ponudbe pisati na u-pravo lista Ul. S. Francesco 20 pod «RESNO». OSEBA, ki Je kupila prešo na Proseku naj se javi. 200-LITRSKE SODE po 3000 Ur, z enim dnom po 1200 lir prodam. Domjo, Opekarna (Mattonata). Gledaljšča VERDI Danes debut »Čudne dvojice« Kot je bilo že sporočeno, bo danes ob 17. uri v gledališču Verdi prva predstava komedije «čudna dvojica« Neila Simona, v kateri nastopata Renato Rascel in VValter Chiari, poleg njiju pa še Toni Uc-ci, Sandro Merli, Ginu Pernice, Giancarlo Bonuglia, Annabella Cer-liani in Franca Maresa. Režija E-milio Bruzzo, umetniško vodstvo Renato Rascel. Pri blagajni gledališča so v prodaji vstopnice za današnjo predstavo, kakor tudi za jutrišnjo in po-jut.rišnjo predstavo, ki bosta ob 21. uri. Kino Nazionale 15.30 «La Cina č vicina« Technicolor. Film, ki je dobil posebno nagrado v Benetkah. ExceIsior 15.30 «Blow up« Technicolor. Film nagrajen letos v Cannesu. Režija Michelangelo Antonioni. Pre-povedano mladini pod 14. letom. Fenice 14.30 «11 iungo duello« Technicolor. Yul Brynner. Trevor Ho-ward, Harry Andrevvs, Andrevv Keir. Eden 14.00 «Edipo Re» Tecnnicolor, Franco Citti, Alida Valli, Silvana Mangano. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14 30 -»Bella di giorno* Technicolor. Jean Sore!, Catherine Daneuve. Prepovedano mladini pod 18. letom, Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 14.00 »La notte e fatta per... ruba-re» Technicolor. Catherine Spaak, Philippe Leroy, Gastone Moschin. Alabarda 14.30 «Vado in guerra a far quattrini» Technicolor. Charles Aznavour. Filodrammatico 14.00 «L'occhio caldo del cielo« Technicolor. VVestern. — Kirk Douglas, Rock Hudson. Moderno 14.00 «Ombre» Technicolor. Paul Nevvman, Friedrich Mark, Richard Bovone, Diane Cilento. Zadnji dan. Cristallo 15.30 «11 tigre« Technicolor. Vittorio Gassman. Satirični film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 15.00 «Quelli della San Pau-lo» Technicolor. Steve Mc Queen, Claudice Bergen Garibaldi 15.00 «1 9 di DryTork Cit.v« Technicolor. Van Heflin, Bing Cros-by. Aurora 15.00 «Vogilio sposarle tulte« Technicolor. Zabavni in fantastični film. Elvis Presley. Impero 14.00 «Texas oltre il fiume« Technicolor. Astoria 14.30 »Agenti segreti brili občinski obračun za leto 196«, ki izkazuje 44,7 milijona lir stroškov ter nekaj nad 31 milijonom lir dohodkov. Primanjkljaj za to leto znaša 3.272.935 lir, ki jih bodo morali kriti s posojilom pri državni blagajni v Rimu. Soglasno so odobrili najetje posojila 18 milijonov lir pri mestni hranilnici in posojil niči v Gorici, ki jih potrebujejo za gradnjo občinske dvorane. Pri tem bo občina deležna tudi deželnega prispevka, s katerim bo 'ah-ko odplačevala dolg. Prav tako so odobrili sklep, da bodo zaprosili 6 milijonov deželnega prispevka za ureditev javne razsvetljave v Sovod- njah in po drugih vaseh občine, ter državni prispevek za delovišče za brezposelne. Zupan Ceščut in tajnik Cresta sta poročala o stanju prošenj za državni prispevek za gradnjo odnosno popravilo obstoječih šolskih poslopij. Pred časom je občinska u-prava zaprosila za državni prispevek in sicer po 6 milijonov za popravilo šolskih poslopij v Gabrjan, Rupi in na Vrhu, 25 milijonov za novo šolo v Sovodnjah in 15 milijonov za otroški vrtec na Vrhu. Ker je med tem izšel nov zakon, po katerem stroške za take gradnje v celoti prevzame država, so svotovalci soglasno odobrili sklep, da bodo vso zadevo poverili ustanovi ISES, ki bo napravila potrebne korake za _ jiosego takega pri- spevka, katerega bodo morali sorazmerno povišati spričo zvišanja cen v zadnjih letih ter bo skrbela za gradnjo odnosno popravilo šol. V zvezi s tem se Je razvila debata, v katero so posegli svetovalci Fajt in Primožič iz Sovodenj ter Devetak z Vrha. Zlasti so priporočali, naj pri teh delih občinski u-prava strogo nadzira gradnja, da bodo poslopja v resnici odgovarjala svojemu namenu. Župan )e zagotovil, da bo za to poskrbel občinski tehnik. Pri slučajnostih je župan še sporočil da bo odcepak ceste v Dolu (Cukarica . Opatje selo), ki je bil doslej deloma pod doberdobsko in deloma pod sovodenjsko občinsko upravo prišel jutri, v ponedeljek, pod državno upravo. >f> umi....uiiumiiiiiu^iiiiiif...........................................................■iiiiii>iiiiiiiiiiimimiiiiiniiiiiiiilillili|mu.min................................................ IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI u j - V odsotnosti družine je kradla v stanovanju moževega delodajalca V Standi je šla mimo blagajne brez plačila; pa so jo prijavili policiji in sodišču Na zadnjem zasedanju gorišKega okrožnega sodišča se je morala zagovarjati pred sodniki tudi 23-letna T. M. iz Krmina, Ul. Zorutti 1 pod obtožbo, da je pri treh krajah odnesla mizarju Alfredu Luisu, ki je bil tudi delodajalec njenega moža. 100 tisoč lir denarja iz njegovega stanovanja. Zadnjo tatvino, 40 tisoč lir, so ugotovili 12. novembra lani, prejinji dve pa je izvršila .eta 1064 in 1965. Pri tem je izkoristila čas, ROJSTVA: Valentina Marizza, Barbara Szolil, Andrea Cosulich, Arianna Leggiadri-Callani, Daniele Burzio, Franco Cassina, Barbara Marassi, Mauro Sclaumch. Stefani Domini, Anna Bonazza, Silvio Di Maio, Emanuela Meani, Massimo Zidarich, Dario Visintin, Alberto BuJfoni, Andrea Pierobon, Mart.v rosa Pertini, Rosaria La Malfa, Lu-ciano Borsi, Antonella Ferelli, Lu-ca Mazzucchin, Monica Andriolo, ko ni bilo nikogar v stanovanju m I Lorenza Cabas- Nevio Radovcich ker je vedela za skrivališče Ključa | SMRTI: 61-letna Nicosia Marassi pod predpražnikom, je odprla vra- i P°r. Lutman; 78-letna Enrichetta ta stanovanja ter odnesla ienar I Merchiari vd. Furlan; sluga 43-letni Okradenčeva žena je taka), ko jel Franco Novello; 79-letna Natalia ugotovila primanjkljaj orii-mla za- I Nanut vd. Bralni; upokojenka 76-devo policiji, ki je vzela na sum letna Eugenia Spessot vd. Visintin; današnjo obtoženko. Ta je spričo navedenih dokazov končno priznala tatvino ter se izgovorila, da je vzela denar, ker je imela nujno potrebo. Med razpravo je Luis priznal, da mu je žena-tatica vrnila ves ukradeni denar. Sodniki so obtoženko obsodili na 16 mesecev in 10 dni zapora ter 50 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Pod obtožbo, da je kradla blago v veleblagovnici Standa je bila dne 16. januarja letos pred okrajnim sodiščem obsojena 58-letna Malvina Perion iz Gorice, Ul. Brass 32 na 15 dni zapora in 12 tisoč lir globe. Zena je tajila svojo krivdo in je vložila priziv. Na prizivni razpravi je še enkrat ponovila, da je nabrala v prehrambenem oddelku za 4.115 lir raznega blaga, ga spravila v svojo torbo in šla še v oddelek, kjer prodajajo milo, da bi tudi tam izbrala nekaj blaga. Med tem pa so jo detektivi podjetja ustavili in jo obtožili tatvine ter poklicali policijo. Zena je izjavila, da ni hotela iz trgovine brez plačila in da se je nameravala vrniti k blagajni. Sodniki pa ji niso pri prvi, niti pri prizivni razpravi verjeli ter so ponovno potrdili prvo razsodbo in ji dodali še nove stroške. Žena je izjavila tudi, da so ji uslužbenci Stande obljubili, da je ne bodo prijavili policiji, če bo plačala dvojno ceno za blago, ki so ga našli pri njej. Ko je na to pristala, pa niso držali obljube. ROJSTVA, SMRTI, POROKE V tednu od 24. do 30. septembra se je v goriški občini rodilo 25 otrok, umrlo je 13 ljudi, poročilo se je 15 parov in 24 parov pa so oklicali. I upokojenec 74-letni Giovanni De Domini; 49-letna Florinda Faviotti vd. Ravignas; 10 ur stara deklica Emanuela Meani; policist 45-letni Tristano Marconi; kmet 39-letni Mario Bregant; upokojenec 78-letni Giobatta Cottul; upokojenka 87-let-na Maddalena Roiatti vd. Ciroi; 80-letna Giovanna Danussi. POROKE: uradnik Gaetano Va-son in delavka Lucia Pilolli; policijski podčastnik Federico Silvestri in gospodinja Ada Bensa; mehanik Ermando Bressan in postrež-nica Severina Covaceuszach; elek-tro-hidravlik Goffredo Gomiscech in tekstilka Mirella Perich; zidar Beniamino Terpin in prodajalka Maria Rosa Macuz; telefonist Vito Conighl in gospodinja Sonia Piciulin; uradnik Piero Badali in uradnica Bianca Paulin; zdravnik dr. Giorgio Grion in učiteljica II-degarda Zuleger; uradnik Giordano Ussai in tekstilka Emilia 8o-steršič; študent Alessio Cussigh m študentka Špes Paulin; hidravlik Mario Gaeta in tekstilka Mana Leon; študent Argo Gerin in študentka Itala Furlan; slaščičar Silvano Dellani in gospodinja Lidia Spessot; uradnik Silvio Amorth in učiteljica Marisa Devetag; tapet-nik Gino Giacomini in postrežnica Augusta Grudina. OKLlCI: mesar Fabio Tinunin in učiteljica Edda Boemo; uradni k Mario Zuliani in gospodinja Maria Tacchinardi; lekarnar dr. Antonio Giacoboni in delavka Ales-sandra Codermaz; mehanik Luciano Dornik in gospodinja Gabriella Ca-nali; podoficir Tonino Turrisi m študentka Alenka Blasič; delavec Arduino Rlva in garderoberka Angela Florio; državni uradnik Etto-re Bianchin in gospodinja Luisa Burgnich; zlatar Giovanni Fuchs in zdravniška asistentka Adina Me-deot; mesar Giorgio Volk in gospodinja Lucia Bergamasco; kuhar Salvatore Sciortino in baristka Franca de Lorenzi; šoferski učitelj Orlando Persolja in gospodinja A-da Neri; uradnik Giuseppe Chendi in uradnica Anna Cralli; pomožni strojnik Gianfranco Tomat in gospodinja Maria Latinaz; gozdni a-gronom Giovanni Pinni in učiteljica Femanda Miseana; cementist Nicola Donato in gospodinja Pie-tra Lenzi; Domenico Natale in V BLIŽINI PECI V OBČINI S0V0DNJE - - - ■ ________________ *: r 4 - l Truplo neznanega utopljenca našli včeraj v Vipavi Sedijo, da gre za jugoslovanskega državljana Včeraj okoli poldne so našli v Vipavi truplo utopljenca, ki se je ustavilo v plitvi vodi. O najdbi so vaščani takoj obvestili karabinjerje v Sovodnjah, ki so poskrbeli, da so gasilci truplo spravili na breg, od koder ga Je pogrebno podjetje Prešeren iz Gradiške odpeljalo v mrtvašnico civilne bolnišnice na Tržaški cesti. Ker sovodenjskim karabinjerjem domačini niso prijavili izginotja nobene osebe, domnevajo, da gre Santa Sciotto; podoficir Roberto za utopljenca iz Jugoslavije, ki je Russo in Laura Bracciollni; tekstilni delavec Luciano Mrach in tekstilna delavka Luigina Zonta; oficir Luigi Parisi in študentka Anna Maria Marullo; mehanik Marino Lu-visutti m prodajalka Friderica Pe-teani; delavec Franco Lamanda in vajenka Carla Cantarutti; delavec Giorgio Sfiligoj in delavka Licia Moreu. po Vipavi priplaval na italijansKo ozemlje. Truplo so prvi opazili domačini s Peči, ker se je ustavilo v bližini te vasi. Motociklista iz Tržiča trčila v avto v Gorici Na križišču Ul. Duca d’Aosta in Ul. Randaccio sta trčila avtomobil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitfitiiimiiiiiiiiiiiiintiiiiitiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiitiiiiiiitiiiiitiiit Srebrna poroka v Štandrežu o*. V torek, 3. oktobra slavita v Štandrežu 25. obletnico svoje poroke Alojz Hoban in njegova žena Perlna Briško. Zakonca Hoban sta dobro poznana in priljubljena ne samo v štandrežu, ampak v bližnji in daljni okolici. Pred poroko in tudi po njej sta bila dolga leta delovna člana domačega prosvetnega društva «Oton Zupančič« ter sta oba pela tudi v domačem pevskem zboru, kjer Je Alojz slovel kot dober tenorist in še vedno rad zapoje, kadar se mu nudi prilika. Prav-tako obiskujeta vse naše prireditve. Obenem sta stalna naročnika in či-tatelja Primorskega dnevnika. Alojz Hoban se bavi s kmetovanjem. Njegova življenjska dru ica Perina Je svoj čas delala v tovarni, po poroki pa se Je popolnoma posvetila gospodinjstvu in kmečkemu delu, kar je redkost v sedanjih časih, ko mladina opušča kmetijstvo za industrijo. Kot zavedna Slovenca sta v tem duhu vzgojila tudi svoje sinove: Aleša, Uroša in Milovoja, ki vsi trije pojejo v domačem moškem pevskem zboru . Jubilantoma, ki sta zaradi svoje vi.se-e narave 'n prirojene prijaznosti na splošno priljubljena, iskre no čestitajo ob jubileju sinovi in drugi sorodniki, pevski zo ar s svojim pevovodjem Lupinom ter prijatelji in znanci. Njim se pridružuje tudi Primorski dnevnik m motocikel: poškodovala sta se motociklista, ki so jima v bolnišnici nudili prvo pomoč. Ernesto Zigomo, star 57 let, doma iz Tržiča, se je peljal z guzzi-jem po Ul. Duca d’Aosta proti kolodvoru. Z njim je bil 41-letni Ser-gio Pasi, prav tako iz Tržiča. Ko sta se pripeljala do križišča z Ul. Randaccio, se je pripeljal na cesto 25-letni Mauro Rosin, elektrotehnik iz Ul. Scaramuzza 5, ki je sedel v fiatu 850. Zimolo si je zvil levo ramo ter se opraskal po telesu; okreval bo v 7 dneh. Pasi se je pobil po levem kolenu in levi roki ter bo okreval v treh dneh. Teden Rdečega križa Danes 1. oktobra se začenja v Gorici in po vseh drugih občinah na Goriškem teden Rdečega križa. Bolničarke te ustanove bodo pobirale prostovoljne prispevke v korist otroške bolnišnice za jetiko v Enego za otroke revnih družin, ki niso deležni podpore. Darovalcem bodo poklonile bolničarke posebno značko Predsednik republike je s tem v zvezi izdal proglas, v katerem poudarja človekoljubno poslanstvo te ustanove. Pokrajinski odbor RK računa na prispevke meščanov v korist potrebnega prebivalstva. Nesreča deklice iz Devina V Devinu se je ponesrečila 3 letna Graziella Legiša iz hiše št. 78 Zlomila si je prst na levi roki ter so jo v tržiški bolnišnici pridržali na zdravljenju za 20 dni. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 1. oktobra je v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ, na Travniku — tel. 54-42 PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJflf L ZV GORUIANA GORICA - Ul Uuca 3 s . ista IKI - l ei ž« 45 - GORICA PREVZEMAMO PKKVO’/ VSAKOVRSTNEGA BLAGA TRSI Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI * vse Kraje tudi v inozemstvo IIE2UKNK I.EKAKNE V GORICI Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna ALESANI — Ul. Car-aucci 38 — tel. 22-68. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Redentore« — dr. Enneri in de Nordis — Ul. F.lli Rosselli 21, tel. 72340. V RONKAH Danes ves dan m ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «All'angelo» dr S. Olivetti, Ul Roma 23 — tel 72393 če vložijo v oktobru na svojo knjižico vsaj 1000 lir. Primerjava lanskih varčevalcev -udeležencev natečaja je pokazala, da je prišla po ena kolajna na vsakih 50 varčevalcev, ki so bili v redu s predpisi za natečaj. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dob.jo prizadeti na sedežu ali pri podruž nicah goriške mestne hranilnice. Pobude za zaščito kemične tovarne S0LVAY V Tržiču sta se sestali mestni sekciji KPI in PSIUP, da bi proučili krajevna vprašanja, zlasti pa položaj v podjetju SOLVAY. Tajništvi obeh strank sodita, da je podjetje SOLVAY zašlo v krizo zaradi naraščajoče koncentracije velikih monopolov. Upoštevajoč sedanje pobude, ki so v teku, ter obisk župana v Rimu, sta odločeni še za nekaj časa odložiti kakršnokoli odločitev, dasi- j ravno sta prepričani, da je hitro potrebno nekaj ukreniti. Ote tajništvi pozivata vse politične in družbene sile v Tržiču in okolici k enotnim pobudam, Včeraj so poslanci vložili v Rimu več interpelacij, ki zadevajo vprašanje SOLVAY. Poslanci PSIUP Luzzatto, Ceravolo in Alini so poslali vprašanje ministroma za industrijo in delo, da bi zvedeli, kakšne ukrepe nameravata odrediti, da se zagotovi sedanji nivo zaposlenosti. Skupno vprašanje na ministra za industrijo sta vložila poslanca Zu-calli (PSU) in Franco (KPI). AVTOBUSNI IZLET V BENETKE priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo, 8. oktobra. Odhod iz Gorice, na Travniku, ob 6.30, iz Podgore ob 6.45 in iz Standreža ob 7. uri. Avtobus bo vozil do Punta Sabbioni ob beneški laguni, odkoder se bodo izletniki peljali z ladjo po laguni v Benetke, kjer jih bo počakal avtobus pred avtobusno postajo. Za kosilo poskrbi vsak sam. Vožnja, (brez voznine na ladji, ki stane nekaj stotin lir in si jo plača vsak sam), je določena za člane po 1200 in za nečlane po 1500 Ur. Vpisovanje pri odborniku Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8 do vključno 5. oktobra ob delavnikih od 10: do 12.30 in od 16. do 18.30. Interesenti dobijo vsa podrobnejša pojasnila pri vpisu. (i or ica VERDI. 14.30: «Quattro bassotti per un Danese«, D. James in S. Ple-shette. Ameriški barvni film. CORSO. 15.30-18.45-22: «La Blbbia«, M. Parks (Adam) in U. Bergryd (Eva) MODERNISSIMO. 15—22: »Fanto- mas contro Scotland Yard», J. Marais in L. De Funes. Italijanski kinemaskopski film v barvah. CENTRALE. 15.30: «Due ringos nel Texas», Franco Franchi in Ciccio Ingrassia, italijanski barvni kinemaskopski film. VITTORIA. 15—21.30: «Lo speo- chio della vita«, Lana Turner in J. Gavin. Ameriški barvni film. 'M' * • » I rzir AZZURRO. 14—22: «Ballata per un pistolero«, A. Ghidra in A. Infanti. Kinemaskopski film v barvah. EXCELSIOR. 14—22: «Quando di-co che ti amo«, L Falana in T. Renis. Barvni film. PRINCIPE. 14.00: «11 bello, il brut-to, il cretino«, Ciccio Ingrassia in F. Franchi. Barvni film. S. MICHELE. 14—22: «Se non aves-si piii te«, G. Morandi in L. Efri-kian. MARCELLIANA. 14.30—21.30: «Rita la figlia americana«, Rita Pavone. Iftmkp RIO. 15—22: «L’amante infedele«, M. Mercier in R. Hossein. Kine-maskope v barvah. EXCELSIOR. 15—22: «BerUno 1945 — la caduta del giganti«. POMEMBNA OSEBNOST V SVETU MOŠKE MODE Lori BruoimeilNl osnoini motivi trnov .— so se otdraB lo danasuil 57. močno razstrelivo. NAVPIČNO: 1. zelena povrtni-b®. 2. stavčni člen, 3. roman francoskega pisatelja Chateubrianda, . glasbeni interval, 5. mestece Pri Opatiji, 9. židovsko žensko 'me, 10. krajevni prislov, 11. krama za Osvobodilno fronto, 12. ■jsbolkam podobni drevesni sadeži, pomemben francoski slikar (J«an, «Odaliska»), 18. sin Agamemnona in Klitemnestre v grški mitologiji, 21. velik tropski kuščar, p- izdelovalec sodov, 2A karta pri aroku, 25. starogrški filozof pri-27. mestece v Boki Kotorski, starogrški pesnik («Diada»), j**- kraška črnina, 32. žepna ruto® • 24. slovenski umetnostni zgo-vinar (France), 36. starodaven *kitski narod vzhodno od Dona, ]• spričevalo, potrdilo, 38. dvoumna ženska obleka, 41. deiavni-P® upodabljajočega umetnika, 44. ('szardna igra s kartami, ki se menuje po južnokitajski luki, 45. smvno mesto ob Seini, 47. korist, afriška država, 50. daljša do-*• razdobje, 51. vprašalnica, 53. •“ptica za “akademski klub», 55. Učenje. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Španija, 8. gavota, 14. Marinka, 15. Prezir, 16. Atika, 17. Ib, 19. Anapa, 20. reja, 21. Stol, 23. trak, 24. ena, 25. teoretik, 27. N(ikola) T(esla), 28. Krn, 29. Ul, 30. fu, 32. listnica, 35. Car, 36. Isar, 38. Aida, 39. Mira, 40. katun, 42. le, 43. kapar, 44. Averof, 46. Alarcon, 48. Ranger, 49. luskina. posebno gojijo, se ni posebno izkazal. O športu je imel svoje posebno mnenje: zanj je bil šport neumen in utrudljiv. Pač pa so njegovi kolegi kmalu zapazili njegovo ponarejeno elegantno obnašanje: neke vrste vzvišenost pomešana s hote nemarno oddaljenostjo od družbe, ki je karakte-rizirala tudi pozneje njegove nastope v londonski aristokratski družbi. Zato so mu sošolci iz (Morda dali vzdevek, ki ga je spremljal celo življenje: Beau Brummell, oziroma gizdalin Brummell. že mlad se je zavedel velike važnosti, ki ga je imelo tedaj prijateljstvo z osebami na visokih družbenih položajih. Zato ni štedil z napori, da bi si pridobil njih naklonjenost, in po kratkem postanku v vojski, si je z njihovo pomočjo odprl vrata v svet britanske svetovljanske aristokracije. Komaj enaindvajsetletnega so ga že prištevali med ožje prijatelje prestolonaslednika vvaleškega princa, poznejšega Jurija IV. To mu je zelo pomagalo, da je bil celo sprejet (kljub temu, da ni imel plemiškega naslova) v najbolj bleščeč londonski svetovljanski krožek White Club, kjer je bil osrednja pozornost v dobi Napoleonovih vojn. Dediščino, ki mu jo je zapustil oče, je potrošil za opremo luksus-nega stanovanja v londonski četrti Mayfair, kjer je pogosto prirejal sprejeme in zabave, katerih se je udeleževal tudi sam prestolonaslednik waleški princ «Krema» prestolnice je posnemala njegov način oblačenja in vedenja v družbi. «Lorda» Brum-mella so česali kar trije frizerji: kajti po njegovem frizer, ki češe tilnik, ne pozna umetnosti ko-dranja na čelu .slednji pa ne zna pravilno uveljaviti lepote kodrov na sencih. Za rokavice ni imel toliko preglavic: na razpolago je imel dva rokavičarja, prvi se je zanimal za palec, drugi pa je skrbel za ostale prste. Seveda ga je tako življenje privedlo kmalu v dolgove, ki so se večali iz dneva v dan; včasih si je nekoliko opomogel z dobitki na raznih stavah. Sicer pa je bila za trgovce najboljša reklama, da so ga lahko šteli za svojega stalnega odjemalca, in so zaradi tega marsikdaj spregledali manjši dolg, le da bi si ohranili njegovo naklonjenost. Razširil pa se je med njimi upravičen preplah, ko sta si prišla navzkriž s prestolonaslednikom walešldm princem. Na nekem sprejemu je baje Brummell v pijanosti rekel Njegovi Visokosti: “Jurij, pozvoni služabniku«. Waleški princ je res pozvonil; služabniku, ki je prihitel je pa ukazal, naj požene gizdalina skozi vrata. Čez leto dni so njegovi prijatelji poskušali posredovati pri princu, da bi prišlo do sprave. V ta namen so priredili ples v njegovo čast. Brummell je pričakal princa pri vhodu skupaj s tremi znanimi gizdalini. Njegova Visokost se je priklonil pozdravu slednjih treh, Brummel-la pa je ošinil z ledenim pogledom in šel mimo. Po dvorani se je razlegel dobro znan, nekoliko zavlačevan glas modnega razsodnika: «Kdo je tisti debeluh, ki vas je pozdravil?« To je princa zelo prizadelo, saj se je v resnici debelil; poleg tega je imel tudi kompleks debelosti in tako je splahnelo zadnje upanje, da bi lahko prišlo do sprave med njima. Ker je padel v nemilost, so ga odtlej upniki neprestano nadlegovali, dokler se ni preselil v Francijo. V Calaisu, kamor je prinesel s seboj bogato zbirko tobačnic in porcelana, je nekaj časa zopet živel v izobilju. Prijatelji so ga pogosto obiskovali, vojvoda VVellington mu je celo priskrbel mesto angleškega konzula v Caenu. Toda v Caenu je Brummell zopet naglo zabredel v dolgove, in ko mu je angleška vlada odvzela funkcijo, se je znašel v brezizhodnem položaju. Kot je bilo njegovo življenje veselo in brezskrbno, tako ga je doletela zelo žalostna smrt: umri je 29. marca 1840 v umobolnici, popolnoma bedast, zapuščen od znancev in prijateljev. —im ■ V nasprotju z moško je ženska moda dosti bolj muhasta. Na sliki obleka iz prozornih čipk. Bi lord Brummell odobraval? 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,iiiiiliiiiiiiiig,iiiUil,Mii,,iiii,iii,,i,i,iiii,iiimiii,iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniHriii,mini,,!,m,il„l„i,lllilinill PO SLEDOVIH ŠPANSKIH OSVAJALCEV Neprecenljiv Montezumov zaklad še danes zakopan v blatu V zgodovini narodov predko-lumbijske Amerike je še mnogo senčnih strani, še mnogo tajn, ki bodo zelo verjetno vedno ostale take. Glavni smoter evropskih osvajalcev koj po odkritju Amerike ni bil najbolj plemenit. Razne pustolovce ni v Ameriko gnala nobena sla po spoznavanju tamkajšnjih narodov in proučevanju njih zgodovine, temveč sla po bogastvu. Znano je namreč, da so imeli predkolumbijski narodi ogromnega bogastva, dragih kamnov in zlata, ki pa ga niso znali tako ceniti kot grabežljivi Evropejci, žlahtne kovine in dragulji so bili za tiste narode le blago, ki so ga darovali svojim bogovom in posebno sončnemu bogu. Ni čudno, če so se Španci, ki so prvi stopili na ameriška tla, polakomnili tistega ogromnega bogastva in na vse načine skušali pograbiti in oropati, kar jim je prišlo pod roke. Misijonsko poslanstvo je bila le pretveza za grabljenje vseh mogočih bogatij, ropanje in uitijanje. Nagrabili so tudi neprecenljiv Montezumov zaklad, toda niti milijonski delček tistega zaklada ni prišel v Evropo. Zlasti predmeti so verjetno še danes zakopani v blatu razteznih divjin blizu glavnega mehikanskega mesta. Po bliskovitih vojaških zmagah v domovini se je veliki španski osvajalec Hemando Cortez vrnil v mehikansko glavno mesto, kjer v Lakomni Spanci so poropali podjarmljenemu narodu Aztekov ogromnega zlata - Kruto maščevanje domačinov Važno je bilo samo rešiti golo življenje I je bil pustil svoje vojake, da so stražili njegovega najbolj dragocenega ujetnika, samega ecsarja Aztekov Montezumo in ves njegov zaklad. Med njegovo odsotnostjo so se Azteki začeli upirati in Cortezovi vojaki ' šo ob' prihodu njihovega poveljnika bili v precejšnji stiski Cortez je kmalu vzpostavil red, ponovno zavzel mesto in vse se je zdelo, da mu je bila sreča še enkrat naklonjena. Med boji z Azteki so Španci podivjali. Požigali so in pobijali, toda Azteki, ki so bili v veliki premoči, so se jim krvavo maščevali. Niso prizanesli niti svojemu bivšemu božanskemu cesarju Montezumi, ki se Je ponudil, da bi med pripadniki svojega naroda in Španci posredoval mir. Montezumove pomirjujoče besede niso zalegle, nihče ga ni poslušal in od jeze divji Azteki so ga kamenjali. Osvajalec Hernando Cortez ni bil več gospodar položaja. Po dolgih mesecih trdnega in krutega vladanja je spoznal, da ne bo mogel zadržati divjo moč Aztekov, zato je dal ukaz za umik. A R G 0 N A V T 1 ..IN V KOUšČU JE POSTALO VESELO. 7 7> |||l§s^ Jfl* JEZERO JE POČASI PRIHAJAVA JESEN. ODCVETELI SO ZADNJI LOKVANJI. MESEC BOEPROMUON JE ŠEL H KONCU. KOLIŠČAR3I SO ZAČELI LOVITI RIBE PA POSUŠENE NA ZRAKU SPRAVIJO ZA ZIMSKO ZALOGO, V’*# « O -- ARČON AVTI SO KOUŠČAR.JEM' TRI RIBOLOVU KREPKO POMAGALI NE SAMO Z DELOM. PAČ PA TUPI S SVOJIMI BOGATIMI IZKUŠNJAMI, IN TAKO SO NALOVILI VEČ, KOT KATEROKOLI PRUČO LETO PREJ. Od vsega ogromnega zaklada, ki si ga je nabral, je lahko odnesel samo majhen delček. Težko natovorjene vozove je poslal nar prej, svojim vojakom pa strogo zabičal, da ne smejč iilčesai jemati s"'seboj. Ukazom navkljub so se Španci obložili z neizmernimi količinami zlata in poskušali vleči s seboj, kar so le mogli. Grabežljivi španski vojski pa je bil ta tovor bogastva v pogubo. Noč med 30. junijem in 1. julijem 1520, ki jo vse zgodovinske knjige označujejo za «noche triste«, žalostno, strašno noč, je postala sinteza nedopovedljive groze in brutalnosti, kot jih je v zgodovini bilo le malo takih. Samo okoliščini, da se Azteki spočetka ponoči niso hoteli bojevati, so se Španci morali zahvaliti, da so sploh mogli zapustiti mesto. Ko pa so prispeli na cesto, ki je vodila iz mesta, v bližino osvajalčeve rezidence, so v vročo noč začeli odmevati predirljivi kriki straž. Velikanska vojska zasledovalcev se je spoprijela z bežečimi. Toča kamnov in puščic je padala na španske vojake, nastala je grozna morija in kdor ni takoj odvrgel svojega tovora zlata in draguljev, da bi hitreje bežal, je bil ubit. V tistin groznih trenutkih ni nikogar več brigalo zlato, vsak je hotel rešiti le golo življenje. Španci so v grozi metali krasno izdelane zlate predmete okrašene z dragimi kamni, vrče, kupe in zlate sončne kroge, ki so jih prej tako skrbno varovali. Neprecenljiv zaklad je tako ležal v blatu in se pogrezal v mehka tla pod cepetajočimi nogami. Azteki niso poznali milosti. Bojevali so se z isto krutostjo, kot mesece prej Španci, ki so neusmiljeno pobijali neoborožene ljudi v svetiščih ter jim trgali z rok zlato. In kdor je bil na mestu mrtev, je imel še srečo, kajti Azteki so ranjence odvedli s seboj, jih zdravili in pitali ter Jih naposled po svojem običaju darovali bogovom. Pri daritvah so duhovni živim ujetnikom rezali srce iz telesa. Preživeli Španci niso imeli lahkega življenja. Cortez se je s četrtino svojih mož cel teden prebijal skozi divjino. Ko so končno dospeli v dolino Otumba in so se počutili skoraj varne, se je pred njimi naenkrat pojavila vsa bojna sila Aztekov. Bolni in izstradani Cortezovi bojevniki so se spoprijeli z Azteki in imeli so samo eno misel, čimdražje prodati svojo kožo. Samo Cortez ni klonil. Kot neumen je z mečem divje mahal okoli sebe in dirjal proti sovražnikovim vrstam, zabodel azteškemu poglavarju meč v telo in mu iztrgal bojna znamenja. Za Špance je bila ta poteza odločilna. Azteke je zajela nebrzdana panika, da so se podali v beg. Ta njihov beg pa je treba tolmačiti samo z dejstvom, da so zelo verjetno še vedno verjeli v božansko poko-lenje španskih osvajalcev. Nekaj mesecev kasneje se je Cortez z velikansko vojsko vrnil v Mehiko, da bi zadostil svojemu maščevanju. V naslednjih dveh letih so Španci pobili nad 200 ljudi. Velikanskega Monte-zumovega zaklada pa Španci niso našli. Od tistih številnih predmetov, ki so jih pometali v blato med begom, so našli le nekaj kosov. Vendar niti tisti ostanki bajnega zaklada, ki jih je Cortez še našel, niso nikoli prišli v last španske kraljeve hiše, kajti ladjo z mehikanskim zlatom so zaplenili Francozi. Po Cortezu, enem največjih pustolovcev v svetovni zgodovini, je stotine drugih ljudi skušalo najti Montezumov zaklad. Toda nikomur ni uspelo. Mogoče je tako dobro, da Montezumovega zlata, ki Je oblito s krvjo stotiso-čih Aztekov in tisočih Spancev ne morejo najti, ker bi še danes nastali spori za ta ogromni zaklad, ki jih ne bi bilo mogoče rešiti brez prelivanja krvi. Zadnji, ki je še vedel za neizmerna bogastva Aztekov, je bil verjetno njihov zadnji cesar Quauhtemoc, katerega je dal Cor tez mučiti in potem obesiti. Qua-uhtemoc pa je obdržal tajno zase in jo nesel v grob. Knjiga ki stane 300.000 lir Te dni je miinchenska založba “Siiddeutsches Verlag* izdala knjigo, ki je najdražja nemška knjiga letošnjega leta. Kar 1900 mark (okrog 300.000 lir) stane vsak izmed 750 izvodov zvestega posnetka dela Petra Apiana «Astrono micum Caesareum*, prvič objavljenega 1. 1540 v Ingolstadtu. Sa mo vezava dragocenih faksimilov je zahtevala 43.000 ur dela, medtem ko je moralo kar 2.500 oseb ročno barvati inicialke na začetku vsakega poglavja. Ne morejo najti pasti za bolhe Kanadski zavod za znanost in tehnologijo s sedežem v Torontu je objavil v londonskem listu »Times« naslednji oglas: “Potrebujemo model pasti za bolhe, kakršno so v 18. stoletju uporabljale ženske v Angliji in v nekaterih drugih evropskih deželah. Past nam je potrebna za razstavo.* Torontski zavod že več mesecev zaman išče pripomoček, s katerim so zastopnice nežnega spola nekoč lovile bolhe, vendar so doslej od govorili evropski muzeji drug za drugim, da te redkosti nimajo \ svojih zbirkah. SKOP Veljaven od 7. do 7. oktobra OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) čustveni odnosi bodo odvisni izključno od vašega obnašanja. Preveč se vdajate nezaupanju, !kar lahko povzroči nesporazum z ljubljeno osebo, še najbolje se razumete s prijatelji. V družini bodo nastali neki spori. Dokončajte nalogo, ki ste si jo zadali. BIK (od 21. 4. do jr N 20. 5.) Draga oseba f ne bo vedno pravil- J no razlagala vašega V J navdušenja in vašin čustvenih zagonov. Zato boste moral! biti bolj mirni in taktni. Tretje osebe posegajo v vaše čustveno življenje in vas opravljajo. Teden je primeren za družabno življenje. Na delu boste imeli nekoliko napet položaj. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Ne bodite preveč potrti in opogumite se, saj vam ne bo primanjkovalo ugodnih priložnosti. Tudi dvomi niso na mestu. Zelo ste potrebni nežnega razumevanja. Srečali se boste z nekaterimi zanimivimi osebami in navezali z njimi stike. Družabno življenje bo za vas zelo živahno. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Bodite vedno podjetni, posvečajte pažnjo svojemu partnerju in vedite, da Je treba odnose vedno gojiti, tudi ko se zdijo najbolj utrjeni. Možna so nova poznanstva, ki bodo napotila k trajnemu odnosu. Pojdite na potovanje. Zelo prijetno srečanje s prijatelji, s katerimi boste navezali plodne odnose. LEV (od 23. 7. do , 22. 8.) Preživljate I mirni čas po r&zbur-) ljivem razdobju. Bolje bo, da se še bolj umirite, ker boste sicer sami sebi škodovali. Obeta se vam lepa ugodnost, da se približate prijateljem, ki ste jih deloma pozabili. Preden boste nekaj dosegli, se boste morali tudi potruditi. Na delu boste rešili zapletene zadeve. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V čustvenih odnosih bodite bolj nežni ter skušajte uganiti želje ljubljene osebe, če se pogajate zaradi kake kupčije ali nakupa imovine, zaključite posel čimprej. čas Je tudi ugoden za kakšne manjše špekulacije ali naložbe. Obiskali vas bodo prijatelji iz tujine, nad čemer pa ne boste navdušeni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Storite vse, da navežete bolj tesne in prisrčne odnose z osebami, ki so vam drage. Pri tem se morate tudi nekoliko žrtvovati. Pazite bolj nase in na svojo zunanjost. Navežite dobre odnose s kolegi ali tovariši na delu, kjer boste precej zaposleni. Pazite na zdravje. Pismo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Na vašem čustvenem obzorju se kopičijo oblaki. Venera lahko privede do nepričakovanega položaja in pokazala se bo morda neka senčna stran osebe, ki jo imate radi. Sploh bo različen značaj negativno vplival na odnose. Skušajte dokončati svoje delo. V nedeljo bodo nastale neke ovire. STRELEC (cd 22. 11 20. 12.) Preživeli boste lepe dni v družbi ljubljene osebe. Premagali boste sramežljivost in strah ter boste bolj optimistični in veseli. Obilo zadoščenja boste imeli od dopisovanja z daljnimi prijatelji, vendar boste v sporih z bližnjimi osebami. Nekdo bo potreboval vaše pomoči. __ KOZOROG (od 21. / 12. do 20. I.) Ljub- I N ljena oseba bo zašla v nesporazume spriva J/ čo vaše prevelike od-—S loinosti. Pazite, da ne pokvarite odnosov, ki so velike važnosti za vašo prihodnost Potolažite prijatelja, kj je zelo potreben dobre besede. Na delu boste imeli sitnosti. V tem tednu skušajte iti v družbo in Se zabavati. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) če boste pokazali nekoliko dobre volje, boste lahko preživeli srečen teden z osebami, ki so vam drage. Nekdo vas bo presenetil in nenadoma šel na potovanje da vas obišče. V družini utegnejo nastati nekateri manjši spori. Imeli boste opravka z zelo duhovitimi prijatelji RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Precej boste v družbi ljubeznivih oseb. Ker boste očarljivi boste imeli več uspeha, kakor si ga pričakujete. Male domače skrbi se bodo lahko odstranile, če se jih boste lotili z zadostno vedrino. Kratka potovanja utegnejo biti zanimiva. V družbi vas čakajo tudi zelo ugodne novice. oe lauavoi © L Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. Junij - september tudi ob 12.30 _A__ ŠKOCJANSKE JAME odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri RESTAVRACIJA Šempeter pri Novi Gorici Ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina. SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA II 2::::::::: ] L iii U-Ulr L) ietiotant'. 'Vod \tfJU ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR NUDIJO VSE HOTELSKE USLUGE Priznana domača in inozemska kuhinja Telefon št. 21 m 51 Priporočamo tudi obisk hotela «PLANINSKI OREL» v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangartom B O V E C GOSTINSKO PODJETJE POSTOJNA . Telefon 15 V svojih obratih nudi vse gostinske usluge KAVARNA RESTAVRACIJA JADRAN ln gostišča LOVEC - Sovič, SNEŽNIK, RIBNIK, NANOS HOTEL TRIGLAV KOPER - Tel. 21-650 HOTEL, sodobno urejene sobe in terasa za sončenje. Moderno urejena restavracija z vrtom na morski obali, slaščičarna, kavarna. NOČNI BAR z mednarodnim artističnim programom, dnevno koncert in ples. LEV Ljubljana VOŠNJAKOVA 1 TELEP. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije • Restavracijske terase - Dan-cing kavarna • Zabavni in artistični program - plesna glasba • Aperitiv bar • Razgledna terasa - Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica - Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino. u2š TE RK VSAK- DAN RAKI — POSTRVI AJŠEVICA • PRI NOVI GORICI TEL 21-114 - SPECIALITETE NA ŽARU Kadar obiščete Slovensko Primorje in Istro se poslužujte uslug, ki vam jih nudijo poslovalnice KOMPAS KOPER — IZOLA — PORTOROŽ — POREČ - ROVINJ — VRSAR — PULA — RABAC in na mednarodnih prehodih ŠKOFIJE in LAZARET pri Ankaranu V poslovalnicah lahko najugodnejše menjate valuto, kupite bencinske bone, dobite vse turistične informacije, povsod pa vas bo zadovoljila velika izbira turističnih spominkov in raznih daril ter cigaret in alkoholnih pijač tuje proizvodnje. KOMPAS VAS VABI V SVOJE POSLOVALNICE C K0 HOTEL ENTRAL-RIVIERA PORTOROŽ □ MODERNE SOBE, MEDNARODNA KUHi «GRIL BAR» Z MEDNARODNIM PROGRAMOM ODPRT VSAKO NOC □ PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ^razen torka in barski'prigram In gostilna - Pri hrastu gostiha lveida- telefon 21-239 j HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NAR00NA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA * KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI Udobne sobe s kopalnicami, tuši in VVC i razgledom na Jezero. Daleč znana kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami — Prijetna restavracija s kmečko sobo — Kavama s teraso ob jezeru — Nočni lokali, aperitiv bar — PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA VVEEK-END V NAŠ HOTEL! HOTEL «QhlM,d Oiocecv Otočec ob Krki - Telefoni: 068 - 21-512, 21-321 Hotel s 60 sobami, 122 ležišč, renomirana restavracija, ugodnosti za rekreacijo - ribolov in izleti - camping SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje » s.i iiini tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi lad jami od 8.'00 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: «,SPLOŠNA PLOVBA*. Piran Župančičeva ul. 24 in na uaše agente po vsem svetu. Telexi: 341 23; 341 22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 RUSKIH RIB IN KOMPOTOV ESrehrana ☆ ARETTA U L T R A T H 1 N med elegantnimi in preciznimi arami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo « L A CLESSIDR A» Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4 i. nadstropje DlTfIRT l>rof|a.ja na veliko in drobno Velika ir ra zlatnine po tovarniških cenah! L\/‘OR I Izreden popust — Garancija — VELEBLAGOVNICA umu dume LJUBLJANA OBIŠČITE NAJ VEČJO VEI.EBLAGOVNICO V SLOVENIJI TRGOVSKA HIŠA - «N A M A» V LJUBLJANI NASPROTI H O TILA «S L (J N» - V A M NUDI: V pritličju: usnjene kovčke, potovalke, aktovke, torbe, neceserje, usnjene damske torbice, usnjene moške 'n ženske rokavice, usnjene denarnice, etuije, pasove. V II. nadstropju: moško usnjeno konfekcijo (Jopiči, suknjiči, pla šči, telovniki) — žensko usnjeno konfekcijo (kostimi, plašči, lopi ce, krila) — Specializirana poslovalnica za prodajo konfekcije « K O N F E K C I J A E L I I A » V ČOPOVI ULICI ŠTEV 7 LETOŠNJI MODELI - MODNI VZORCI, LEPE BARVE IZBIRA ZA VSAK OKUS - SAMOIZB1RA - V PRITLIČJU LASTNA MENJALNICA popust pri nakupu za tuja plačilna sredstva! Hotel «Kin» Tolmin Moderniziram hotel B kategorije. 54 ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica, delno lastni WC Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor. Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitete na žaru. Soške postrvi. Kavarna. Aperitiv bar. Atraktivna, stilno opremljena grajska klet iz 17. stoletja. Lepo urejen vrt. Ob torkih bar z mednarodnim artističnim programom. FRANKO PAHOR 2ENSK-' IN MOŠKA KONFEKCIJA TRSI UL. IMBR1ANI, 9 D^FV MIRAMARE. SKBOFLKX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361 Prijatelje tn znance naprošamo, da nas obiščejo M S2 OD 11. SEPTEMBRA 196' V VSEH TRGOVINAH PREHRANE, LJUBLJANA VELIKA NAGRADNA PRODAJA RUSKIH RIB IN KOMPOTOV Škombra v olju 350 g 4,50 N-din Saira v olju 250 g 3,83 N-din Škombra v paradižnikovi omaki 350 g 4,20 N-din Kompot višnja 1070 g 5,30 N-din Sardina v olju 230 g 3,63 N din Kompot višnja 570 g 3,10 N-din ZA VSAKO RIBJO KONSERVO ALI KOZAREC KOMPOTA PREJMETE OB NAKUPU NAGRADNI KUPON IZŽREBALI BOMO 609 NAGRAD: 3 nagrade — pralni stroj Candy 3 nagrade — TV sprejemniki Televos in Ei Niš 3 nagrade — hladilniki Rex 130 1 3 nagrade — peči na olje Kontakt 7500 3 nagrade —. električni štedilniki Gorenje 6 nagrad — štedilniki na trdo gorivo Gorenje 3 nagrade — sesalci za prah Eta — češki 3 nagrade — smuči JET s kandahar vezmi 3 nagrade — foto aparati Zorkij 4 3 nagrade — gramofoni superton stereo, 4 zvočniki 0 nagrad —, transistorji Piknic Ei Niš 15 nagrad — grelne plošče Eta 12 nagrad — aspiratorji za preproge — češki 300 nagrad — pralni prašek Juxsan 5 kg 6(1 nagrad — nakup prehrambenega blaga v znesku 100 N-din 90 nagrad — nakup prehrambenega blaga v znesku 50 N-din 00 nagrad — nakup prehrambenega blaga v znesku 25 N-din Žrebanje nagrad bo 15. oktobra in 25. novembra 1967 ter 10 janrarja 1968 Številke izžrebanih kuponov bodo objavljene v Delu in Ljubljanskem dnevniku 1LJA ERENBURG SREČANJA S SODOBNIKI (Ihllumki iz knjige {Ljudje, lelu, življenje») Louis Aragon Odšli smo k Marquetu. Kot vedno se je sramežljivo smehljal in nam brez kakršnekoli besede kazal svoje krajine. Razpravljali smo o tem, kaj bo s Francijo, opazoval je, morda reko, morda pa je skušal videti prihodnost. Okna stanovanja Pierra Cota so prav tako gledala na Seino. Voda nikoli ne more dolgočasiti, teče, se spreminja in ko jo opazuješ, lahko govoriš o vsem — o poeziji, Biadultu, o času In sedanjosti. Pierre Cot mi je pojasnjeval, da vladna koalicija ne bo trajala dolgo: prišlo bo do medsebojne borbe in še negotovo je, kdo bo zmagal — Francija je razrušena, Amerika pa ima denar... Povabil nas je Effel, otožno se je spakoval in nam kazal nove karikature. Langevin je bil videti slab, postaral se je, njegove čudovite oči so postale še pametnejše in še bolj otožne. (Nisem vedel, da mu je preostalo samo še nekaj mesecev življenja.) Rekel mi je: «Vse je bilo nečloveško, morda pa nas tisto, najbolj nečloveško še čaka...» Iz Montbarda je prispela Chantalova. Poskušali smo se spomniti daljne mladosti in smo se takoj opekli; pogovarjali smo se o Bonnardovih slikah, Londonu, mirovni konferenci (v Luksemburškem dvoru, kjer so pred vojno zasedali dostojanstveni senatorji, sem videl Višinskega — potekale so razprave o mirovni pogodbi z Italijo.) Chantalova me je vprašala, kako slikajo sovjetski slikarji, jaz pa sem govoril o Kastornem. Na obrežju so, kot pred pol stoletja, na zložljivih stolčkih sedeli ostareli prodajalci knjig. Samo Voltaire je izginil: Nemci so podlegli skušnjavi, ne zaradi njegovega porogljivega smeha, temveč zaradi brona. Bil sem z ljudmi, ki so mi bili blizu In neskočno daleč. Vedel sem nekaj, kar jim nisem mogel povedati, pa tudi sami so v šestih letih preživeli toliko, kar ni mogoče povedati niti v eni sami uri niti v mesecu dni. Vsi so me vpraševali, če se je Pariz spremenil; odgovoril sem, da «se ni» — mesto je isto, toda zdaj sem se počutil kot tujec, kot mimoidoči, ki hoče skozi okno pokukati v tuje življenje. Nisem se mogel, kot prej, vzživeti v tisto, kar je bilo videti mojim prijateljem blizu in pomembno. «Pariz se je zelo spremenil,» sem rekel Denise, toda še tisti hip sem popravil: ((Zagotovo sem se spremenil jaz...» Seveda mi je bilo v Franciji neprimerno laže kot v Ameriki: Francozi so vedeli, kaj je vojna. (V New Yorku mi je neka gospa rekla, da so tudi v Ameriki med vojno občutili pomanjkanje, na primer, z največjo težavo se ji je posrečilo nabaviti belo srajco za moža, povsod so prodajali samo plave in rjave srajce). V Franciji je bilo težko kupiti obutev; po ulicah so še odmevali udarsi lesenih čevljev; v neki bretonskem mestu sem videl dekleta, kako so, ko je začel padati dež, sezuvala čivlje in jih skrile pod dežne plašče. Pariške mondenke niso nosile nogavic, vozile so se s kolesi in imele velike površnike, vržene čez ramena. V izložbah dragih trgovin so bile razstavljene keramične broške, robci, ki so jih deko-rirali lačni slikarji, drobnjarije iz papirja, gline in stekla. Na vinogradniških področjih, kjer je krčmar pred vojno umival kozarce v vinu, da mu ni bilo treba iti na vodnjak, so delavci med kosilom pili vodo. V razkošnem letovišču La Baule so se zabavale bogate Parižanke z ameriškimi vojaki, sem pa so se zatekli tudi prebivalci porušenega Saint-Nazaira. V Toursu, ki je bil zbombardiran, sem videl vrste turobnih barak. Pripovedovali so, da ni masla, da ni mesa, da bo kmalu zima, o premogu pa sploh ne smeš niti sanjati. Vse je bilo razumljivo in znano. Paul Eluard Ob koncu februarja 1952. leta so slavili Hugojevo obletnico V Moskvo so povabili Paula Eluarda in vnuka Victorja Hugoja, Jeana Hugoja. Jean Hugo je odličen slikar. Ilustriral je Eluardovo knjigo «Pariz je še dihalo s prosojnimi krajinami mesta, mojstrsko izvedenimi, istočasno pa tudi naivnimi. Hugo je našim knjižnicam prinesel v dar redke izdaje svojega deda, in, ko je govoril na različnih zborovanjih, je pravil, da je srečen, ker preživlja jubilejne dneve v prestolnici Sovjetske zveze. Čeprav so bila vabila poslana z zakasnitvijo, je Jean Hugo prišel pravočasno in se udeležil znanstvenega sestanita inštituta za svetovno književnost, s katerim so se svečanosti tudi začele. Toda Eluarda ni bilo od nikoder. Odšel sem na sestanek, poslušal referate, in, ko sem se vrnil domov, sem tam našel Eluarda. Ljuba mi je pripovedovala, da so z letališča telefonirali: ((Prispel je neki Francoz, piše se Eluard. Nihče ga ni sprejel. Ne govori rusko, toda omenja priimek tovariša Erenburga...« Ljuba je zaprosila, naj ga posadijo v taksi in šofer naj ga pripelje do stanovanja Eluard je prispel deset minut pred menoj. Pripovedoval je, da so ga hoieii poslati na francosko veleposlaništvo, takrat pa je protestiral in izmed besed, ki jih je izgovoril, so razumeli samo «Eren-burg» žena bo prispela čez dva dni, ko je prejel vabilo, ni bila v Parizu. Jezil sem se: zakaj nihče ni sporočil njegovega prihoda? Smejal se je: «Zakaj pa naj bi sporočil? Tudi tako sem se prebil...» Eluard je bil zelo skromen. Neki udeleženec odporniškega gibanja mi je 1945 leta pripovedoval, da je nekoč prišel k njemu človek visoke rasti, povedal geslo m mu izročil paket z letaki. Bil je mraz, prišleku je ponudil, naj se ogreje poleg majhne peči. ((Nenadoma sem spoznal, da sem že videl ta obraz v predvojni reviji. Plaho sem ga vprašal: Vi ste pesnik, mar ne? Da. To je bil Eluard. Nisem se mogel obvladati: Ne smete se zastonj izpostavljati nevarnosti... To bi lahko pri- nesel tudi kdo drug Bil je presenečen: Zakaj kdo drug? Vsi se izpostavljamo nevarnosti. Tovariši pa so utrujeni, ves dan so letali okrog.« Yves Farge je krenil z Eluardom na partizansko področje Grčije poleti 1949 leta, nekaj mesecev pred koncem odpora Potekale so hude borbe: ljudje niso več branili planine Gram--mos, temveč človeško dostojanstvo. Farge mi je pripovedoval, da je bilo treba včasih iti tudi ure in ure navkreber Niti enkrat ni Eluard potožil, niti ni zaprosil za oddih, ko pa sem mu pravil: «Pa sediva malo,« je nasprotoval: ((Pojdiva z borci — zakaj naj bi jih zadrževala?...« Nekoč je vzel od dveh deklet težko vrečo, vlačil jo je in je ni hotel pustiti- njima. Zabeležil sem si Fargove besede: «Zdi se mi, da ni nikoli pomislil, da je velik pesnik. Morda zato, ker tega drugi nikoli niso mogli pozabiti.« (Nadaljevanje sledi) LKEDNISIVO: TRSI - UL MUNTECUHJ 6, tl, TELEFON 93-808 m 94 638 - PoStnj preda' 559 - IUIIKIIŽNK A GORKA: Unca 31 Magglo 1/1 Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA Sl 20 - ieletoD 37 338, 95 823 - NAROČNINA: meseCna 800 Ut - vnaprej četrtletna 2.250 Ur, polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna Številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dlnarjevl, letno 100 din (10(100 starih dinariev) - Po.ST.nl tekoči račun: Založništvo tižaškega tiska Trst 11-6374 — Za SFRJ: AD)T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, te! .on 22-207, tekoči račun pri Narodm oanki v Liuhljaru — 501 3-270/1 OGI.ASl: (.ena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca trgovski '50, finančno upr«vn> 250 lsmrtnioe i5l Ur — Mali oglasi 40 lir beseda » Oglas! tržaške lr gortške pokrajne se aaročajo pr) upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri tSocletš Pubblicita ItaUana« - Odgovorni urednik SI anisi.av rfnkd - IzOjim o /,m 'mi '«.• rr v-«,»n isk- Trst