OSREG?IJÄ
knjižnica
CEUEqp^g5
Leto I • številka 1 • cena 200 SIT
Praznik KS Šempeter ...........str. 6
37. dan hmeljarjev ............str. 7
Praznujmo skupaj -praznik občine Žalec
...........str. 2
Sodobni vrtec otrokom ponuja izbiro
............str. 9
1. september 1999
Vranski poletni	Sončni mrk malo
večeri ... .str. 25 drugače .. .str. 16
Mesec september je - čeprav šele deveti v letu - mesec mnogih začetkov. Tako smo si pač uredili to našo družbo, da po poletnih dopustniških dneh ta mesec pravzaprav na novo začenjamo delovno leto. Sploh to velja za otroke. Vsak september je zanje nov začetek, še posebej za šolarje. Letošnji začetek šolskega leta si bomo še posebej zapomnili po tem, da je v šolske klopi sedla prva generacija šestletnikov. V Šempetru jih je 2 lin na Polzeli 50. Kot bi mignil, bo tudi tu novo leto
- prelomno, da je kaj, kajti končuje se drugo tisočletje našega štetja. Tako mineva mesec za mesecem in zdi se nam, kot da je vsako leto krajše od prejšnjega. Ves čas se dogaja kaj pomembnega, komaj dosežemo en cilj, že je pred nami deset novih. Temu hitremu ritmu življenja sledijo (pravzaprav ga soustvarjajo) tudi množični mediji. Samo nekaj ur stara novica je že zastarela in pogosto celo pozabljena. Za vedno, razen če je zapisana. Kajti ob vsem napredku tudi na
področju elektronskih medijev je zapisano še vedno najbolj obstojno. Zato časopisi še niso izumrli, kot so napovedovali že pred desetletji. Ker lahko človek vzame v roke papir, na katerem je na nek način ujet čas. Ujet, preden zbeži mimo nas, za nas in za naše zanamce. Na videz je brez pomena hraniti stare novice, dogodke in ljudi, ki jih ni več. Po drugi strani pa - naši predniki so nas ustvarili, sedanjost je laže razumeti, če poznamo preteklost. In ta je ohranjena v časopisih, čeprav v zadnjih
časih arhivirana v digitalni obliki.
Tudi zato si Savinjska dobna zasluži časopis, ki bo vsak mesec shranjeval njene podobe, sodobnike, velike teme in drobne zgodbe, bralce informiral in jih navsezadnje tudi razveseljeval.
Tako je prav v septembru pred vami prva številka. Če bo imela bralce, bo številk vedno več. Vsako leto najmanj 12, pa če se nam bo vsem zdelo leto še tako kratko ...
Urednica
SREČNO POT IN MNOGO USPEHOV so želje, ki jih izrekamo ob različnih priložnostih.
Izrekamo jih našim šolarjem, predvsem prvošolčkom, ko se odpravljajo na pot učenja. Izrekamo jih prijateljem in znancem, ko se odpravljajo na službena potovanja, dopust ali stopajo na novo življenjsko pot.
Te besede danes uredniški odbor namenja tudi novemu lokalnemu časopisu Savinjske doline. Veliko je razlogov, ki so botrovali temu novemu lokalnemu časopisu, predvsem pa je to pravica občank in občanov Savinjske doline, da so informirani o vseh dogodkih in ljudeh, ki te dogodke ustvarjajo ali pri tem sodelujejo.
V	programski zasnovi lokalnega časopisa, ki ga je sprejel uredniški odbor, je med drugim zapisano, da bo novi časopis kronika nekega obdobja, krajev in ljudi.
Želimo si, da bo vsak, ki bo prehstal in prebral nov lokalni časopis, začutil in spoznal UTRIP Savinjske dobne.
V	želji, da bi nov lokalni časopis Vi drage bralke in bralci, vzeb čim bolj za svojega in pri njegovem nastajanju tudi sodelovab, smo se v uredniškem odboru odločbi, da boste Vi določbi ime našega novega lokalnega časopisa.
V	razmislek in odločitev Vam ponujamo tri predloge, ki smo jih obbkovab, vas pa prosimo, da na dopisnico napišete ime, za katerega menite, da je najbolj primeren za naslov novega lokalnega časopisa.
Torej še enkrat SREČNO POT in MNOGO USPEHOV novemu lokalnemu časopisu in vsem, ki ga bodo ustvarjak.
Predsednik uredniškega odbora
PREVIDNO IVA CESTI!
S septembrom se je začelo novo šolsko leto in v vrtce in šole spet vsako jutro hodijo razigrani otroci. Zlasti vozniki morajo upoštevati, da so otroci nepredvidljivi in da pogosto niso pozorni na promet. Kljub številnim opozorilom policisti ugotavljajo, da odrasli kršijo prometne predpise tudi v bližini šol in vrtcev (več na str. 9 )•
Naj bo letos drugače. Razmere na cestah v Savinjski dolini so v prvih j dneh septembra še slabše zaradi obiranja hmelja. Zato previdno!
v* o Pi,
Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 718-285, 715-140
Nagradna igra za | nakup sad 2000 SIT!
Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg leave Tropic
Nagrajenci
žrebanja:
1.	Eva Potočnik, Kasaze 71/a
2.	Pavla Šelekar, Podvin 196
3.	Marija Hanžič, Ojstriška vas 11
771580
096004
Izberite ime!
v
Časopis, pa brez imena ... Le kako je to mogoče, se morda sprašujete. Zakaj pa ne, smo si rekli v uredništvu in se odločili, da zadnjo besedo prepustimo vam, drage bralke in bralci. Izmed tistih možnosti, ki smo jih že v uredništvu dodobra premleli, vam dajemo na izbiro tri imena. Tisto, ki bo prejelo največ vaših glasov, bo obveljalo. Če pa bo kdo predlagal čisto novo, izvirno in zanimivo ime, bomo razmislili tudi o njem. Izmed tistih, ki boste sodelovali pri izbiri in boste glasovali za ime, ki bo izbrano, bomo izžrebali dobitnika lepe nagrade. Nagradili pa bomo tudi najbolj izviren predlog. Izrežite kuponček in ga do 15. septembra pošljite na naslov: Občina Žalec, uredništvo časopisa, Savinjske čete 5, 3310 Žalec.
Odločite se torej med naslednji predlogi:
1.	UTRIP ZELENE DOLINE
2.	UTRIP SAVINJSKE DOLINE
3.	SAVINJSKI LIST
4.	vaš predlog:
Vaše ime in naslov:
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM
ZA PRAZNIK OBČINE ŽALEC
ČESTITAJO
ŽUPAN IN OBČINSKA UPRAVA
ter
OBČINSKI SVET OBČINE ŽALEC.
september 1999
Občina Žalec
“To je naš praznik, zato ga skupaj praznujmo.”
Župan Lojze Posedel ob prazniku
v
občine Žalec
Prijeten del vsakdanjega življenja predstavljajo prazniki in obletnice. Letošnjega septembra se v Savinjski dolini spominjamo kar nekaj častitljivih obletnic, seveda pa ima te dni svoj praznik tudi občina Žalec. Kot vedno je to primerna priložnost za pregled dosedanjega dela in načrtov. O tem smo se pogovarjali z županom Lojzetom Posedelom.
Občina Žalec letos pravzaprav praznuje prvi občinski praznik...
Občina Žalec praznuje svoj praznik 6. septembra kot spomin na dan pred 131. leti, ko je bil v Žalcu drugi slovenski tabor. Poleg te obletnice se bomo v okviru občinskega praznika spomnili še nekaterih častitljivih obletnic: 100-letnice postavitve Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici, 100-letnice kolesars-tva v dolini, 90-letnice čebelarstva v dolini, 50-let-nice Društva upokojencev Žalec in kot rečeno, prve obletnice nove občine Žalec. Razlogov za praznovanje je torej dovolj in prepričan sem, da bodo občanke in občani v vseh krajevnih skupnostih naše občine z udeležbo in sodelovanjem na prireditvah izkazali svojo pripadnost tej občini in počastili skupni praznik.”
Znano je bilo vaše stališče proti delitvi prejšnje občine Žalec. Kako o tem razmišljate danes, tudi kot župan nove občine Žalec?
Lojze Posedel: ‘‘Ne ve-rjamem, da bom kdaj spremenil svoje mnenje, da je velika škoda, ker so bili v prejšnjem mandatu odnosi in pogoji dela in življenja v “stari” občini Žalec takšni, da je prišlo do delitve občine. Delitev je bila logična posledica razmer. Vendar, če sta bdi volja in odločitev takšni, je to potrebno spoštovati in se temu prilagoditi, saj vsaka slaba stvar prinaša tudi kaj dobrega.
Z vsemi novonastalimi občinami želimo biti dobri sosedje in aktivno sodelovati pri vseh zadevah, ki nas povezujejo ah pa so pomembne za vso Spodnjo Savinjsko dolino. Gospa županja in vsi župani aktivno in korektno sodelujemo pri delitvi skupnega premoženja. Veliko je bilo do sedaj že dogovorjenega in storjenega, čaka pa nas še dokončni dogovor in sprejem delitvene bilance. Ob praznovanju našega občinskega praznika želim tudi vsem občankam in občanom novih občin mnogo uspeha pri razvoju njihovih občin.”
Minilo je osem mesecev delovanja nove žalske občine
in vašega mandata. Kako jih ocenjujete?
Lojze Posedel: “Glede na dejstvo, da sem razmere v občinski hiši in med proračunskimi porabniki že prej zelo dobro poznal in da sem za župana kandidiral predvsem zato, da bi določene zadeve spremenil, sem bil na probleme in odpore pripravljen in me niso presenetili. Ob tej
priložnosti pa bi želel čestitati nidi vsem članicam in članom občinskega sveta vseh političnih strank, ki so po začetnih “političnih” zapletih spoznah, da lahko župan z občinsko upravo in občinskim svetom skupaj delujejo v dobro občank in občanov le, če se uskladijo glede skupnih ciljev občine in sodelujejo pri njihovem uresničevanju. Lokalna skupnost ni mesto za “visoko politiko”, ampak za strpen, argumentiran dogovor o vrstnem redu reševanja problemov, za katere pa vemo, da jih je vehko. V občinskem svetu se ne moremo politično dehti na pozicijo in opozicijo tako, da eden vleče, drugi pa zavira, ampak mora biti vsak pozicija pri skupnem delu in hkrati tudi opozicija pri opozarjanju na napake ah nespoštovanja sprejetih odločitev. Menim, da so zdaj razmere v občinskem svetu zelo dobre in zagotavljajo dobro skupno delo v prihodnje.”
Kakšni so načrti za nadaljnje delo?
Lojze Posedel: “V začetku mandata smo se ukvarjali predvsem z delitvijo občine, tako da je bilo tudi
Učimo se vse življenje
nekaj kadrovskih in organizacijskih sprememb v nekaterih ustanovah, ki so bile v prejšnji občini skupne. Te zadeve še niso zaključene, saj se pri tem pojavljajo problemi, ker nekateri ne morejo ah nočejo doumenti, da je dehtev občine na žalost prinesla tudi določene spremembe. Vsekakor želimo za občino Žalec pripraviti celovit program razvoja za obdobje štirih let za vsa proračunska področja. To je sicer zelo zahtevna naloga, vendar je nujno potrebna zaradi lažjega proračunskega usklajevanja vsako leto. Vemo namreč, da je finančnih sredstev vedno premalo. Pomanjkanje sredstev na določenih področjih se na žalost v tem mandatu še bolj pozna zato, ker je država občinam naložila izredno vehko breme za zagotovitev učilnic in telovadnic, ki so potrebne zaradi prehoda na devetletno osnovno šolanje. Potrebna sredstva za našo občino znašajo po grobi oceni 1,5 milijarde tolarjev, toliko torej, kot znaša letni proračun občine za vsa proračunska področja skupaj. Kljub temu sem prepričan, da bomo v delovnih telesih - odborih in komisijah ter v občinskem svetu za rešitev teh problemov znafi najti in sprejeti prave odločitve.”
Kako pa bo potekalo praznovanje občinskega praznika?
Lojze Posedel: “Kljub temu da je od vohtev minilo že osem mesecev, bom ponovil svoje predvolilno geslo: Kar je dobrega, naj ostane, slabo skupaj izboljšajmo. To se je namreč pokazalo tudi pri pripravi programa praznovanja občinskega praznika. Mnogo imamo dobrega, je pa v preteklih letih prišlo do nekakšnega zapiranja v ozke kroge, do delitve na bolj in manj pomembne, več ah manj vredne, brez prave koordinacije, povezovanja in sodelovanja. To je potrebno in možno popraviti oziroma spremeniti. Prepričan sem, da si to žeh večina občank in občanov ter da bodo pri tem tudi sodelovali.
Program praznovanja je objavljen, zato ne bi našteval vseh prireditev, poudaril bi le, da se praznovanje občinskega praznika dopolnjuje z vsakoletnimi taborskimi kulturnimi dnevi, tako da bo med prireditvami, ki bodo potekale praktično ves september, vsakdo našel kaj zase in se bo lahko tudi aktivno vključil v praznovanje.
Predvsem želim vse občanke in občane vseh krajevnih skupnosti še enkrat povabiti na prireditve ob prazniku občine Žalec, ker je to NAŠ praznik.”	K. R.
V KS Griže
Na pobudo podžupana občine Žalec Ferdinanda Halerja je pričel delati iniciativni odbor za ustanovitev univerze za III. življenjsko obdobje v Žalcu, ki naj bi delovala pri Zvezi društev upokojencev Žalec. V odboru sodelujejo še Pavhna Glušič, Andi Goršek in Janez Meglič. Pobudo in priprave v celoti podpira tudi župan Lojze Posedel, ideja pa je že dobila podporo tudi pri zvezi in društvih upokojencev. Zagotovljena bodo začetna sredstva in prostor, ki je predviden v bivšem vrtcu pri zgradbi občine Žalec.
Odbor za začetek predlaga tri
predmetne usmeritve oz. krožke: računalništvo, nemški in angleški jezik. Verjetno pa se bodo pojavile še nove želje, saj je znano, da je tudi pri starejši generaciji stalna želja po pridobivanju novih znanj in spoznanj. Društva upokojencev naj že kar zbirajo kandidate in podatke posredujejo Zvezi društev upokojencev Žalec. O pričetku delovanja in drugih pogojih bodo kandidati pisno obveščeni.
Ob pridobivanju znanja bo pomembno tudi druženje. Ocen, izpitov in diplom pa se ni potrebno bati!	J. Meglič
praznovali
V KS Griže praznujejo krajevni praznik 24. avgusta. V okviru praznovanj je bilo več športnih prireditev, gasilci so praznovali 80-letnico in razvili nov prapor, 10. septembra pa pripravljajo srečanje krajanov, starih 70 in več let. Sicer pa so v tej krajevni skupnosti zelo delavni. Tako so od lanskega do letošnjega praznika asfaltirah 6 odsekov krajevnih cest v skupni dolžini 1,4 kilometre, postavili dve avtobusni postajališči v Zabukovici in v Migojnicah.
T. Tavčar
OBČIM ŽALEC in
OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB SPODI\JE SAVINJSKE DOLINE ŽALEC
vabita
NA ODKRITJE SPOMINSKEGA ZNAMENJA V NOVEM CELJU,
v spomin na junij 1941, ko so nemški nacisti odpeljali in nato v Hartheimu usmrtili 370 bolnikov.
Odkritje znamenja bo v soboto, 11. septembra 1999, ob 16. uri pri vhodu v Novo Celje.
V programu bodo sodelovali župan občine Žalec Lojze Posedel, naslovni škof dr. Vekoslav Grmič, godba na pihala Liboje in Savinjski oktet.
Program bo povezovala Lidija Koceli.
Nov delovni čas v občinski upravi
Svetniki občine Žalec so sprejeli novo odredbo o razporeditvi delovnega časa v občinski upravi.
Ob ponedeljkih, torkih in četrtkih je delovni čas od 7. do
15.	ure, ob sredah od 7. do 17. ure, ob petkih od 7. do 13. ure. Uradne ure za poslovanje s strankami v sprejemni pisarni so po novem vsak dan od 7.30 do 14.30 oziroma ob sredah do 16.30, ob petkih pa do 12.30. V oddelkih občinske uprave so uradne ure za stranke ob ponedeljkih od 7.30 do 10. in od 10.30 do 14.30 ure, ob sredah od 7.30 do 12. ure in od 13- do 16.30 ure, ob petkih pa od 7.30 do 13. ure. Občani pa lahko potrdijo zdravstvene izkaznice ob ponedeljkih in petkih od 10. do 12., ob sredah pa od 10. do 12. in od 14. do
16.	ure.
K. R.
Ob prazniku trije grbi in tri plakete
Svetniki občine Žalec so na zadnji seji pred počitnicami sprejeli tudi sklep o dobitnikih letošnjih občinskih priznanj. Na slavnostni seji občinskega sveta bodo podeljeni trije grbi in tri plakete občine.
Mestna
skupnost
Žalec
praznuje
V počastitev II. slovenskega tabora, ki je bil v Žalcu 6. septembra 1868, praznuje Mestna skupnost Žalec svoj praznik. Osrednja slovesnost bo v petek, 3. septembra, ob 19. uri v salonu Rista Savina v I. nadstropju Savinove hiše. Na prireditvi bo predsednik Mestne skupnosti Žalec Eran Sadnik govoril o pomenu praznovanja in pridobitvah, podelili bodo priznanja in pripravili krajši kulturni program.
T. Tavčar
Grb občine bodo prejeh: Milan Dolar iz Gotovelj za uspešno vodenje podjetja in uspehe pri vodenju ženskega rokometnega kluba Žalec; Milan Jezernik s Ponikve, ki živi v Rimu, za dolgoletno požrtvovalno delo, za širjenje slovenskega duha v svetu, za publicistiko o Ponikvi in za petdeset let mašništva; Franc Tratar starejši, iz Zabukovice, za dolgoletno aktivno delo na glasbenem in kulturnem področju, za delo z mladimi glasbeniki ter za ohranjanje tradicije
godb na pihala.
Letošnji dobitniki občinskih plaket pa so: Karate klub iz Žalca za dosežene uspehe v karateju, Jožef Randl iz Šempetra za požrtvovalno delo v krajevni skupnosti Šempeter in njegov osebni prispevek k ureditvi in razvoju kraja ter Peter Skrabar iz Podloga pri Šempetru za aktivno delo pri komunalni ureditvi, splošni urejenosti kraja ter za nesebično pomoč krajanom ob elementarnih nesrečah.	K. R.
M žalski občini na volišča oktobra
Svetniki občine Žalec so s sprejemom novega statuta občine Žalec, ki je začel veljati 2. junija letos, med drugim ustanovili deset krajevnih skupnosti. Do volitev novih svetov krajevnih skupnosti so podaljšali mandat sedanjim. Kot je na zadnji seji žalskega občinskega sveta povedal župan Lojze Posedel, bodo krajevne volitve predvidoma 17. oktobra letos, svetniki pa so v prvi in drugih obravnavi že sprejeli odlok o določitvi števila članov in volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti v občini Žalec.
Člane sveta krajevne oziroma mestne skupnosti lahko volijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na njenem območju. Krajevne volitve se izvajajo po določbah zakona, ki veljajo za volitve v občinski svet, s tem da se za volitve članov svetov krajevnih (in mestne) skupnosti kot ožjih delov smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Število članov sveta ni zakonsko opredeljeno, tako da se lahko upoštevajo posebnosti posamezne krajevne skupnosti. Volilne enote po večinskem načelu se lahko določijo v dveh oblikah: če šteje svet krajevne (mestne) skupnosti sedem ah manj članov, se lahko vsi člani volijo v eni volilni enoti, če
pa šteje svet osem ah več članov, se volitve obvezno izvedejo po volilnih enotah, v katerih se voh po enega člana do največ tri.
Krajevna skupnosti Galicija bo imela deset članov sveta, ki bodo izvoljeni v šestih volilnih enotah: Galicija (3), Hramše (1), Pemovo
(2)	, Velika Pirešica (2), Zavrh pri Galiciji (1) in Železno (1).
Krajevna skupnost Gotovlje bo imela sedem članov sveta, ki jih bodo krajani volih na celotnem območju krajevne skupnosti kot v eni volilni enoti.
Krajevna skupnost Griže bo
imela devet članov sveta, ki bodo izvoljeni v štirih volilnih enotah: Griže (2), Migojnice (2), Pongrac
(3)	in del Zabukovice (2).
Krajevna skupnost Levec je
ustanovljena na novo, imela pa bo sedem članov sveta, ki bodo voljeni v eni volilni enoti.
Krajevna skupnost Liboje bo
imela osem članov sveta in pet volilnih enot: Kasaze (Grič -1), Kasaze in del Bmice (3), Bmica (1), Liboje
(2)	in del Zabukovice (1). Krajevna skupnost Petrovče
bo imela devet članov sveta, ki bodo voljeni v petih volilnih enotah: Arja vas in Ruše (2), Dobriša vas in Novo Celje (2), Drešinjavas (1), Petrovče
(3)	ter Zaloška Gorica in Mala Pirešica (1).
Krajevna skupnost Ponikva bo
imela osem članov sveta in tri volilne enote: Podkraj (2), Ponikva (3) in Studence (3).
V krajevni skupnosti Šempeter bodo volih 12 članov sveta v osmih volilnih enotah: Dobrteša vas (3), Kale (1), Podlog (1), Spodnje Grušovlje (1), Spodnje in Zgornje Roje (1), Šempeter (3), Zalog (1) in Zgornje Grušovlje (1).
Krajevna skupnost Vrbje bo imela sedem članov, ki bodo izvoljeni v eni volilni enoti.
Mestna skupnost Žalec bo imela 12-članski svet. Člani bodo voljeni v šestih volilnih enotah, ki so oblikovane po posameznih delih mesta.	K. R.
Občina Žalec
september 1999
SANACIJA OPUŠČENE DEPONIJE KOMUNALNIH ODPADKOV NA LOŽNICI PRI ŽALCU
Opuščena komunalna deponija na Ložnici pri Žalcu je dediščina, ki jo je nova občina Žalec podedovala od bivše, skupne občine Žalec. V mesecu juliju so se zaključila večja dela pri sanaciji in zapiranju deponije To sicer ne pomeni, da so dela zaključena, vendar je opravljeno veliko in finančno zahtevno delo pri ureditvi tesnjenja in rekultivacije osrednjega dela deponije. V sklopu teh del je bila deponija pokrita z glinenim slojem in poravnana v konveksni obliki, da je omogočen odtok meteorske vode. Nato je bilo opravljeno odplinjevanje. V ta namen so naredili vrtine in vstavili drenažne cevi. V drugem delu je bil osrednji del deponije prekrit s PEHD-folijo, geotekstilom in drenažno mrežo. Leta pa je bila prekrita z zemeljskim materialom do 60 cm. Tako je
deponija zaprta pred vplivi meteornih voda in s tem povezanim dodatnim izpiranjem izcednih vod ter je omogočeno odplinjanje deponijskih plinov. Omenjena dela so zahtevala približno 32 milijonov SIT.
V nadaljevanju bo na deponiji opravljena še končna rekultivacija (zatravitev in zasaditev bokov deponije), zaščitili bodo odplinje-valne cevi, uredili odtok zalednih vod, izdelali merski objekt za izcedne vode, sanirali južni del deponije in preprečili dostop do same deponije na južni strani (ograditev deponije). Prav tako bodo potekale aktivnosti v zvezi z dokončno ureditvijo dokumentacije (ureditveni načrt), lastništva in predajo deponije usposobljenemu upravljavcu, ki bo skrbel za deponijo
po zaključku del.
Ob tem naj še omenimo, da je bila z navozom glinenega materiala delno sanirana tudi deponija odvečnega materiala severno ob avtocesti, ki je nastala ob njeni gradnji, zaradi zadrževanja meteornih vod pa je bila sanirana tudi deponija odvečnega materiala s trase avtoceste v opuščenem glinokopu in urejena pregrada.
Ob tem želimo, da se v okolici deponije ne bi odlagali odpadki. Ker so zabojniki za kosovne odpadke postavljeni po vseh KS v občini, res ni potrebno odpadkov odlagati v naravo. Zavedati se namreč moramo, da vsako divje odlaganje pomeni tudi finančno breme ob njegovem čiščenju in da na koncu te stroške plačamo občani sami.
UREJANJE ŽELEZNIŠKIH PREHODOV
V občini Žalec imamo 19 prehodov prek železniške proge na relaciji Celje - Polzela. Vsi prehodi so sicer zavarovani z ustrezno signalizacijo, niso pa zavarovani z zapornicami. Tragična nesreča v Šempetru je pospešila že pred tem začeta dela v zvezi z ureditvijo prehoda v Šempetru. Tako smo dogovorjeni, da bomo uredili prehod in povezovalno cesto, pridobivajo se potrebna soglasja in ponudbe za krajšanje hmeljskih žičnic in za pridobitev zemljišč. Navedeno je namreč pogoj za gradnjo povezovalne ceste. Za rešitev problematike ostalih z zapor-
nicami nezavarovanih prehodov in njihovega zavarovanja je župan Žalca skupaj z direktorjem Slovenskih železnic imenoval strokovno komisijo, ki pripravlja predlog rešitve tega problema. Komisija je pregledala vse prehode in predlagala ustrezne rešitve za vsak posamezni prehod. Tako so predvideni zavarovanje z zapornicami na petih prehodih, takojšnja ukinitev treh prehodov in zavarovanje enega prehoda z ovirami (služi le pešcem in kolesarjem). Štirje prehodi bodo ukinjeni po gradnji ustreznih povezovalnih poti, ki bodo preusmerile uporabnike na
prej omenjene, z zapornicami zavarovane prehode. Pri tem je pomembno, da so Slovenske železnice pokazale velik interes za ureditev tega problema in bodo v naslednjih letih zagotovile sredstva za gradnjo zapornic. Takoj so pričeli tudi dela za zagotovitev ustrezne dokumentacije za gradnjo povezovalnih poti, kar je pogoj za ukinitev prehodov. Skladno z dogovorom jim bodo v pomoč strokovne službe občine Žalec. Le-ta pa bo po svojih zmožnostih poskušala zagotoviti vsaj del sredstev za sofinanciranje izvedbe del.
KRATKE INFORMACIJE
Občina Žalec je v juniju sklenila dogovor oz. predpogodbo glede odkupa stanovanjske hiše in spremljajočih gospodarskih objektov kmetije Kramar v Šempetru. Navedeni objekt se nahaja na mestu, ki je predvideno za razširitev in ureditev križišča proti Podlogu in Grušovljam. S tem je omogočena ureditev spodnjega dela ceste skozi Šempeter, ki zajema tudi ureditev križišča tako proti Šeščam kot proti Grušovljam.
Občina Žalec je uspela na razpisu za dodelitev sredstev za demografsko ogrožena območja pridobiti skupaj 10 milijonov SIT za sofinanciranje gradnje ceste Šempeter - Vrbje in ceste Petrovče - Dobriša vas. Navedena sredstva so sicer manjši del potrebnih sredstev za izvedbo del, pomenijo pa priznanje vsem, ki so se trudili z izdelavo potrebne dokumentacije v zelo kratkem razpisnem roku. Če bo občinski svet z rebalansom proračuna zagotovil preostala potrebna sredstva in bodo pridobljena vsa potrebna soglasja, bi delo lahko pričeli še v letošnjem letu.
Akcija odvoza kosovnih odpadkov, ki se je od spomladanske akcije prelevila v celoletni odvoz zabojnikov s takimi odpadki, daje želene učinke. Predvsem je opazno manj odlaganj v gmajne, opuščene struge in peskokope. Pa vendar je še vedno nekaj takih, ki s takim početjem ne morejo odnehati. Opažamo, da se to dogaja predvsem tam, kjer krajevne skupnosti ne poskrbijo za dostavo zabojnikov oz. kjer te možnosti ne izkoristijo. Seveda pa se pojavlja nov problem, ker nas kar veliko odloži
odpadke poleg sicer praznega zabojnika. Pot do kulture bivanja, ki pomeni Uidi ravnanje z odpadki, bo še dolga. Zato bo občina Žalec v jesenskem času spodbudila učence osnovnih šol k zbiranju starega papirja, katerega se tako ah tako ne splača zbirati. Predvsem zato, da bomo Janezke učili to, kar naj bi kot Janezi znali. In če nam bo, Janezom, Uidi kdaj nerodno, ko nas bodo Janezki opozarjali na naše ravnanje, bomo cilj dosegli.
Trenutno poteka javna razgrnitev spremembe in dopolnitve ZN stanovanjske soseske V. in soseske Frenga. V spremembah je predvidena rušitev obstoječega objekta, v katerem je trgovina RR, in gradnja dveh novih objektov. Hkrati z gradnjo objektov bi se zgradile nove, pokrite tribune ob stadionu. Spremembe upoštevajo tudi razširitev izvozne ceste iz Žalca proti obvoznici tako, da bo možno narediti tretji zavijalni pas v smeri proti Celju.
Občina Žalec je že v pomladnih mesecih skrbela za izvedbo protipoplavnih ukrepov. Tako je bil organiziran sestanek s predstavniki Nivoja, ministrstva za okolje in prostor, Uprave za varstvo narave, izpostave iz Celja, prav tako pa je bila problematika predstavljena ob obisku ministra Gantarja v Žalcu. Glede sanacije struge reke Ložnice in zaščite ob njej ležečih naselij je bilo predstavljeno, da bo zagotovljeno 17 milijonov SIT za projekte v letu 1999 in 33 milijonov SIT za dela v letu 2000. Zato so strokovne službe občine Žalec pripravile idejno skico minimalnih ukrepov, ki bi
omogočali zaščito posameznih naselij, in jo predah strokovnim službam ministrstva. Prav tako je bil sestavljen odbor iz predstavnikov posameznih naselij, ki bi bih v pomoč pri strokovnem preverjanju predloga. Odgovor s strani ministrstva za okolje in prostor, Uprave za varstvo narave, izpostave v Celju, pričakujemo v kratkem. Občina Žalec pa bo morala v proračunu za leto 2000 zagotoviti denar za sofinanciranje ukrepov.
...SANACIJA
DREVOREDA
PLEVNO
Julija in avgusta smo opravili čiščenje zarasti na delčku naše kulturne dediščine, to je na drevoredu Plevno. Zaščiten drevored je bil dolga leta zaraščen in se je utapljal med avtohtonim rastlinjem, ki je hotelo utopiti njegovo mogočnost. Sodelovanje občine Žalec, strokovne službe Zavoda za gozdove in izvajalcev so omogočile, da lahko danes zopet občutimo mogočnost dreves, ki še sestavljajo drevored. Seveda s tem sanacija ni zaključena, opravljena je le njegova prva faza. Če bomo uspeh zagotoviti sredstva, bi bilo potrebno nadomestiti propadla drevesa, dosuti zemljo v jame med drevesi in z gramozom urediti cesto v drevoredu.
Vendar vas kljub nedokončanim delom vabimo, da se odpravite na sprehod v plevniški drevored. Tako blizu je, da je primeren tudi za popoldanski sprehod. Mogočnost dreves zbuja notranjo energijo in verjemite, čutih boste, da se energija dreves prenaša tudi na vas.
SISTEM RAV NANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI ŽALEC
I. Splošno o sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Žalec
Po uveljavitvi noveliranega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Žalec, aprila 1997, se sistem ravnanja s komunalnimi odpadki organizira skladno z določeno strategijo tega področja. Cilji sprejete strategije so:
1.	razširiti sistem ravnanja s komunalnimi odpadki na celotno območje občine Žalec,
2.	vključiti v sistem ravnanja z odpadki vse možne povzročitelje, torej vse lastnike, najemnike ah druge uporabnike objektov bivanja, proizvodnih in storitvenih dejavnosti,
3.	preprečevanje nastajanja divjih odlagališč odpadkov ter odpravljanje že obstoječih,
4.	vsakoletna organizacija akcij urejanja in čiščenja okolja,
5.	sofinanciranje in nudenje strokovne pomoči krajanom, društvom ah drugim zainteresiranim pri sanaciji večjih divjih odlagališč,
6.	postopno uvajanje ločenega zbiranja odpadkov za vse večje povzročitelje (zbiranje papirja, kovin kot sekundarnih surovin),
7.	uvedba načela povzročitelj plača. Plačilo za odvoz odpadkov je namreč zagotovilo, da je storitev dejansko izvedena in odpadki deponirani na urejenem odlagališču.
II.	Uvajanje sistema ravnanja s komunalnimi odpadki
Akcija uvajanja sistema ravnanja s komunalnimi odpadki poteka ločeno po KS in vključuje:
•	preverjanje vključenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki za vse stanovanjske objekte, ki so po uradnih podatkih naseljeni oz. ki so dejansko naseljeni,
•	določitev načina izvajanja dejavnosti za vsakega posameznega povzročitelja glede na nahajanje bivalnih objektov ter
•	vključevanje povzročiteljev v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki.
Potek akcije je usklajen z aktivnostmi na tem področju v posameznih KS.
V	obdobju po sprejetju odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki (april 1997) je bil odvoz odpadkov razširjen na celotnem območju občine in organiziran za vse naseljene bivalne objekte. Skupno število uporabnikov storitve odvoza odpadkov za občino Žalec je trenutno 6283.
V	sistem ravnanja s komunalnimi odpadki je bilo po aprilu 1997 na novo vključenih 965 naseljenih bivalnih objektov. Vključujemo še preostalih 56 evidentiranih naseljenih bivalnih objektov, ki v dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki še niso vključeni in z odpadki še vedno ravnajo na neorganiziran in neznan način. Delitev teh objektov po posameznih KS je naslednja:
•	KS Galicija; 17 stanovanjskih objektov, v postopku vključevanja,
•	KS Griže; 20 stanovanjskih objektov, v postopku vključevanja,
•	KS Gotovlje; 3 stanovanjski objekti, v postopku vključevanja,
•	KS Liboje; 1 stanovanjski objekt, v postopku vključevanja,
•	KS Ponikva; 6 stanovanjskih objektov, v postopku vključevanja,
•	KS Šempeter; 7 stanovanjskih objektov, v postopku vključevanja,
•	KS Vrbje; 2 stanovanjskih objekta, v postopku vključevanja.
V	vseh teh primerih obstajajo različni razlogi, da se stanovalci ne strinjajo z obvezno vključitvijo v organiziran sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, bodisi:
•	dejavnost zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov še vedno razumejo kot njim nepotrebno,
•	ne strinjajo se z načinom izvajanja dejavnosti,
•	dejavnost razumejo le kot dodatno finančno obremenitev,
•	sklicujejo se na oprostitev obveznosti vključitve, ki je za objekte v sklopu kmetij veljala do leta 1990,
•	se ne strinjajo z obveznostjo plačila za stroške ravnanja z odpadki (strošek nabave posode in strošek plačila storitve).
III.	Kratko navodilo o ravnanju s posameznimi vrstami komunalnih odpadkov
Novost v letu 1999 so organizirana stalna zbirna mesta za kovinske in ostale kosovne odpadke, ki so razporejena po KS in MS (najmanj eno zbirno mesto v vsaki KS oz. MS).
Novost je tudi možnost brezplačnega odlaganja vseh vrst kovinskih odpadkov (avtokaroserije, hladilniki, zamrzovalne omare, pralni stroji, štedilniki, odpadna pločevina...) na deponiji podjetja Surovina v Vrbju.
Vse občasne viške komunalnih odpadkov (merilo je avtomobilska prikolica) lahko občani tudi sami pripeljejo brezplačno na deponijo komunalnih odpadkov v Teharje (s sabo prineso izvod zadnje plačane položnice za odvoz odpadkov).
Biološki, organski odpadki niso predvideni za odlaganje v posode za odpadke, zanje se predlaga kompostiranje in nadaljnja uporaba komposta kot gnojila.
Odpadni papir in kartonska embalaža (velja predvsem za podjetja) se ločeno zbirata v zabojnikih za papir, odvoz se izvaja v dogovoru s podjetjem Surovina Vrbje, ki zbira papir kot sekundarno surovino. Občina v sodelovanju z osnovnimi šolami vsako leto sofinancira tudi zbiranje starega papirja od vrat do vrat.
Gradbeni odpadki se lahko kot inertni odpadki uporabljajo za:
•	izravnave pri urejanju okolij in nasipov na lastnem zemljišču oz. v soglasju z lastnikom in občino,
•	urejanje gozdnih in poljskih poti, če so gradbeni odpadki manjše granulacije oz. jih je možno zdrobiti (ostanki ometov, zdrobljene opeke, betonskih strešnih kritin ...) ali
•	se lahko predajo v predelavo podjetju Ekoplan, kamnolomu v Andražu, če so večjih dimenzij in vsebujejo ostanke železa (betonske plošče, stebri, večji deli asfaltnih plošč ...).
IV.	Prepoved kurjenja komunalnih odpadkov na prostem
Zaradi varstva zraka in predpisov s področja emisij v zrak je kurjenje komunalnih odpadkov na prostem prepovedano in kaznivo. Kurjenje bioloških odpadkov (travišč, pleveli in drugih rastlinskih ostankov...) je nepotrebno, saj so tovrstni odpadki hitro razgradljivi in se za njihovo odstranjevanje priporoča kompostiranje ter uporaba komposta kot gnojila.
V.	Naloge na področju sanacije divjih odlagališč odpadkov
Sočasno poteka v sodelovanju z vsemi KS tudi intenzivno čiščenje vseh večjih evidentiranih divjih odlagališč.
S stanjem na tem področju še ne moremo biti v celoti zadovoljni. Med našimi občani se namreč še vedno najdejo takšni, ki jim odpadki niso tema, o kateri moramo razmišljati oz. si z njimi delati stroške ter tratiti čas. Odpadke nekateri še vedno odlagajo v naravno okolje in povzročitelje tovrstno početje in "okrasje" narave ne moti. Neverjetno pa je dejstvo, da takšno ravnanje povzročiteljev onesnaženja ostaja neopaženo oz. sprašujemo se, ali takšnih stvari nočemo videti!?
Zelo očiten je primer velikega odlagališča kosovnih odpadkov iz pretežno kmetijske dejavnosti, ki se še vedno širi v suhi strugi Lave, ob sprehajalni poti reke Savinje na območju Levca. Povzročitelji so zelo verjetno iz naselja Levec, mogoče je celo en sam. Sprašujemo se, ali res ne poznajo nobene druga ekološke sprejemljive možnosti za deponiranje svojih odpadkov. Kaj res ne opazijo, da nas, ostale občane, s takšnim ravnanjem močno motijo? Na mestu odlaganja je nameščena tabla, ki opozarja na prepoved odlaganja odpadkov v naravi in obvešča o pravilnem ravnanju z odpadki. Rezultata zaenkrat še ni, pa nas vendarle zanima, do kdaj bodo ljudje še malomarni in ravnodušni do narave in bo morala občina zaradi njihovega početja, na stroške nas vseh, organizirati akcije čiščenja njihovih divjih odlagališč.
VI.	Zaključek
Vse naloge na področju ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Žalec so usmerjene k cilju, da bi postala okoljevarstveno ravnanje s komunalnimi odpadki na vseh ravneh ter čisto in urejeno okolje naša vsakdanja navada in običaj, ne pa privilegij. Vse občanke in občane zato vabimo k sodelovanju.
PRIPRAVILA:	VODJA ODDELKA
Višja svetovalka za komunalni nadzor	Aleksander Žolnir, dipl. ing. kmet.
Simona Bolarič, dipl. ing.
Q september 1999
Občina Prebold družbenik RRA Celje
Občina Prebold se je po temeljiti predhodni proučitvi pobude REA - Celje, d.o.o. in pogovorih odločila postati družbenik te kapitalske družbe.
Osnovna dejavnost družbe je: svetovanje,* izobraževanje, koordiniranje, izdelava in nadzor projektov, usposabljanje in informiranje, zagotavljanje in usklajevanje finančnih virov - finančni inženiring. Skratka vse tisto, kar je aktualno za učinkovitejše vzpostavljanje razvoja
Svetniki Občine Žalec Vransko so se minuli teden sešli na 11. redni seji.
Po sprejemu dnevnega reda in potrditvi zapiskov zadnjih treh sej je župan Franc Sušnik razložil odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini, za katero je občina Vransko že dobila pozitivno mnenje ministrstva za promet in zveze Republike Slovenije. V prvo obravnavo pa so nato svetniki sprejeli odlok o merilih in kriterijih za sofinanciranje graditve občinskih cest, lokalnih cest in javnih poti. Ta odlok namreč določa merila in kriterije za določitev prispevka za posamezne uporabnike pri gradnji in rekonstrukciji občinskih in lokalih cest ter javnih poti, ki jih v večinskemu deležu financira občina Vransko. Merila in kriteriji * veljajo za priključitev uporabnikov na novo zgrajene ah obnovljene občinske ceste, ki so in bodo v lasti občine Vransko. Po predlogu, ki so ga svetniki sprejeli in
in delovanja podjetništva ob sodelovanju tudi različnih drugih institucij -ustanoviteljic RRA, kot so: Republika Slovenija, Tehnološki razvojni sklad RS, Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Celje. V okviru aktivnosti, ki jih vodi RRA, se odvijajo najrazličnejši podporni programi, ki so zanimivi za podjetništvo -Regionalni garancijski sklad, kreditiranje podjetnikov začetnikov in novo zaposlenih v podjetjih ter sklad dela.
Pri teh programih imajo pomemb-
ga dah v prvo obravnavo, naj bi bodoči uporabniki sofinancirali eno tretjino sredstev vrednosti novih ah obnovljenih občinskih cest, dve tretjini pa občina Vransko.
V nadaljevanju seje so svetniki obravnavah še štiri odloke, in sicer o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec, Zavoda ljudske univerze Žalec, II. OŠ Žalec in Glasbene šole Rista Savina Žalec, in jih dah v prvo branje. Svetniki so nato prejeh sklep o sofinanciranju gradnje vodovoda Stopnik - Javše v letih 1999 in 2000. Delež sofinanciranja uporabnikov vodovoda bo nekaj manj kot 8 milijonov tolarjev. Enotni so bili tudi, da Jožetu Oplotniku s Prekope na stroške občine Vransko zgradili 13 metrov kanalizacije in dva jaška. Poplave so lani njegovo hišo močno prizadele. Svetniki so ob koncu razpravljali še o nekaterih upravno-pravnih zadevah.
T. Tavčar
no vlogo tudi občine, saj lahko s sodelovanjem v teh programih neposredno in zelo učinkovito pomagajo razvoju podjetništva in gospodarskih subjektov na svojem območju. Na območju občine Prebold je registriranih 66 kapitalskih družb in 137 samostojnih podjetnikov. Občina Prebold in RRA Celje se dogovarjata o načinu neposrednega izvajanja aktivnosti, ki se bodo začele v jeseni. V okviru tega bo RRA Celje redno posredovala aktualne informacije Občini Prebold, ki bo organizirala informacijsko pisarno oz. določila osebo, ki bo skrbela za pretok informacij zainteresiranim podjetnikom.
Osnovne informacije in administrativna opravila bodo podjetniki brez nepotrebnega tekanja dobili že na občini, vse nadaljnje postopke in izvedbe bo urejala RRA Celje. Pričakujejo, da bo največ opravil na področju omogočanja enakopravnega sodelovanja podjetnikov in podjetij z območja občine Prebold v podpornih programih, ki jih vodi RRA Celje, ki je ena od štirih pilotnih centrov v Sloveniji za vzpostavljanje razvoja in delovanja podjetništva z možnostjo koriščenja tudi različnih skladov Evropske zveze.
RRA Celje pa je tudi izdajatelj časopisa Razvojni razgledi z aktualno podjetniško vsebino širše celjske regije in informacijami s področja gospodarstva. Občina Prebold pri časopisu sodeluje in ga sofinancira, s tem pa je zagotovljeno, da bodo časopis brezplačno prejemali vsi podjetniki v občini.
11. seja svetnikov Vranskega
OBČINA POLZELA
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z odlokom o priznanjih občine Polzela
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE POLZELA V LETU 1999.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razpisuje pogoje in rok dajanja predlogov za podehtev priznanj občine Polzela.
1.	ČASTNI OBČAN
Naziv častni občan občine Polzela podeljuje občinski svet za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Polzela v Republiki Sloveniji ah na mednarodnem področju. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svem največ en predlog za častnega občana občine Polzela.
2.	GRB OBČINE POLZELA
Grb občine Polzela podeljuje občinski svet za izredno življenjsko delo ah vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Polzela.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svem največ en grb občine Polzela.
3.	PLAKETA OBČINE POLZELA
Plaketo občine Polzela podeljuje občinski svet za pomembne dosežke v krajšem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje delo. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svem največ tri plakete občine Polzela.
4.	PODELITEV NAGRADE INOVATOR
Priznanje inovator podeljuje občinski svet za dosežke na področju inventivne dejavnosti.
II.
; Priznanja občine Polzela se podeli posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam. Priznanja izroča župan občine Polzela na slovesen način.
III
J Predlog za podehtev priznanja občine Polzela lahko podajo fizične in pravne osebe. Predlagatelj zase ne more vložiti pred-I loga za podehtev priznanja.
IV.
j Predlog za podehtev priznanja mora vsebovati: j - ime in priimek ter naslov predlagatelja,
I - ime in priimek ter naslov predlagane osebe oz. naslov družbe, zavoda, skupnosti, društva ah pravne osebe.
J Utemeljitev predloga za priznanja mora vsebovati:
j - za posameznika: kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom l na tistihzaslugah, zaradi katerih se daje predlog za priznanje;
; - za družbe, zavode, skupnosti, društva in pravne osebe: kratek
1 prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z ; utemeljitvijo tistihdosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje.
, Predloge za podehtev priznanj občine Polzela sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Polzela 8, • 3313 Polzela, do 10. 9-1999
Občina Polzela
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Prvo srečanje občinskih uslužbencev
Kljub nastanku šestih občin na območju Spodnje Savinjske doline so se občinski uslužbenci (mnogi med njimi so bili še lani sodelavci) odločili, da se enkrat na leto srečajo na pikniku, na katerem se bodo bolje spoznali, si izmenjali izkušnje in morebitne probleme ter se seveda tudi zabavali. Gostitelj prvega takšnega piknika je bila občina Polzela.
Srečanje slovenskih županj
Županja občine Tabor se je domislila zanimivega srečanja -v goste je povabila svoje kolegice, slovenske županje.
Na prvih lokalnih volitvah sta bili izvoljeni le dve županji, Anka Rakun v Ljubnem in Cvetka Zalokar-Oražem v Domžalah. Že med prvim
mandatom so se jima na nadomestnih volitvah pridružile še tri županje: v občini Koper Irena Fister, v Izoh Breda Pečan in v Ljubljani Vika Potočnik. Vseh pet je na lokalnih volitvah 1998 ponovno kandidiralo in vse so uspele. Pridružile so se jim še štiri nove županje: v Piranu Vojka
Štular, v Ribnici na Pohorju Marija Sgerm, v Ravnah na Koroškem Ivana Klačnik in v Taboru Vida Slakan. V Taboru se je junija letos prvič srečala večina slovenskih županj. Najprej so na kratki tiskovni konferenci predstavile svojo občino, nato pa so si ogledale občino Tabor. Srečanje so zaključile na Hribemikovi kmetiji na Črnem Vrhu. Obljubile so si, da se bodo še srečale.
D. Naraglav
Pestro tudi med poletjem
V občini Tabor tudi med počitnicami dela ne manjka. Še vedno jim največ preglavic povzroča odpravljanje posledic lanskega neurja in plazov. Ob vsem tem pa seveda ne manjka drugih problemov, ki jih je potrebno reševati. Svetniki in županja Vida Slakan nimajo lahkega dela.
Sedaj ko so sprejeh proračun, jim bo nekohko laže razporejati zbrana
sredstva. Res pa je, da s skromno občinsko malho ne morejo ustreči vsem željam in potrebam občanov. Kolikor je mogoče, uspešno krmarijo med čermi problemov. Ob vsem tem pa so lahko zadovoljni s kulturnim in družabnim življenjem, saj je malo tako majhnih občin, ki bi se lahko pohvalile s tako bogato kulturno dejavnostjo. Če k temu dodamo še druge organizacije in
društva, ki vsak po svoje predstavljajo občino Tabor, potem je lahko zadovoljstvo še toliko večje.
Te dni se zaključujejo počitnice. Tudi svetniki z županjo Vido Slakan .se bodo kmalu zbrali na svoji 7. redni seji. Ocenili bodo realizacijo sklepov minule seje in se spoprijeli z vsebino nove. O tem, o čemer bodo razpravljali, pa v prihodnji številki našega časopisa.	D. N.
PRAZNIK OBČINE POLZELA - 2. OKTOBER Program praznovanja:		
Sobota, 25. 9.,	ob 8. uri ob 13- uri ob 18. uri	Po poteh občine Polzela -1. turistični pohod Dan odprtih vrat Lovske družine Polzela - Lovski dom Glasbeni večer - kristalna dvorana Šenek, vhod iz parka
Nedelja, 26. 9-,	ob 10.30 uri ob 15. uri	Srečanje starejših krajanov Blagoslovitev obnovljenega križa na Bregu
Torek, 28. 9-,	ob 18. uri ob 20. uri	Košarkarska tekma vodstvo Savinjski Hopsi - politiki Evropski pokal Saporto, KK Savinjski Hopsi-ACHILLEAS Ciper
Petek, 1. 10.,	ob 18. uri ob 18.30 uri	Maša za mir v naši dežeh ob spominu na žrtve vojnega in povojnega nasilja Koncert mešanega pevskega zbora KORAL Laško - župnijska cerkev
Sobota, 2. 10.,	ob 8. uri ob 9- uri ob 10. uri ob 12. uri ob 13. uri ob 16. uri	Košarkarski turnir zaselkov občine Polzela Teniški turnir v počastitev praznika občine Dobrote s kmetij - sejem kmečkih dobrot Dan odprtih vrat KK Savinjski Hopsi Slovesna seja občinskega sveta, podehtev priznanj Koncert godbe Liboje - atrij graščine Šenek
Petek, 8. 10.,	ob 18. uri	Odprtje razstave likovnih del 9- likovne kolonije prijateljstva - Dom kulture
Dobili grb in zastavo
Občinski praznik 2. oktobra
Svetniki občine Polzela so se minuli torek sešli na svoji 7. redni seji občinskega sveta občine Polzela. Po pregledu sklepov prejšnje seje (vsi so bili uresničeni) so sprejeli odloke o grbu in zastavi občine Polzela, o priznanjih in prazniku občine Polzela.
Kot je dejal podžupan Stanko Novak, je bilo komisiji danih kar devet različnih predlogov, vendar je komisija predlagala svetnikom, da za občinski praznik potrdijo 2. oktober, ki so ga svetniki tudi soglasno sprejeh. 2. oktober je bil že prej praznik KS Polzela v spomin na leto 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov kot talcev.
Odlok o priznanjih občine Polzela določa vrsto priznanj občine Polzela ter ureja postopek za njihovo podeljevanje. Priznanja občine Polzela so: naziv častni občan občine Polzela, grb občine Polzela, plaketa občine Polzela in priznanje inovator.
V nadaljevanju seje so sprejeh sklep o imenovanju članov v svet za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu. Predsednik je Janko Vaši, člani pa Milan Pečnik, Jože Paulič, Ciril Roškar in David Zabukovnik. Župan Ljubo Žnidar je nato svetnike seznanil z delom finančne službe občine Polzela in predstavil postopno uvajanje kurikulum v vzgojno-varstvenem zavodu Polzela.
Pod točko razno pa so svetniki sprejeh sklep, da občina Polzela krije stroške Savinjskim Hopsom za športno dvorano, sprejeh so pokroviteljstvo nad prireditvijo Družina poje v Andražu, atletinji Marini Tomič so dodelili enkratno dotacijo 100.000 tolarjev, novoustanovljenemu društvu Aktivne mladine Polzela 150.000 tolarjev in Združenju borcev NOB Spodnje Savinjske doline 50.000 tolarjev.
T. Tavčar
Po DOLINI				september 1999 |?
Na Ponikli praznovali
V začetku avgusta so v KS Ponikva v žalski občini praznovali krajevni praznik. Njihovo praznovanje je bilo še toliko bolj veselo, ker so ga podkrepili z več delovnimi uspehi. Tako so za prevoz odprli kar 6 odsekov krajevnih asfaltiranih cest v skupni dolžini 1,3 km. Za odprtje vsakega odseka posebej so pevci in folklorna skupina pripravili krajše kulturne programe, domači župnik Tone Krašovec pa jih je blagoslovil.
Slavnostne seje sveta KS so se
udeležili predsedniki sosednjih KS in žalski župan Lojze Posedel. Kot je dejal predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen, asfaltirani odseki cest niso vse, kar so storili. Krajani so zbrali že več kot 9 milijonov tolarjev za ureditev vodovodnega omrežja, poleg tega so sanirali dva večja plazova, kar je zneslo 9 milijonov. Še vedno širijo telefonsko omrežje in CTV-omrežje, obenem pa pridobivajo potrebno dokumentacijo za dograditev šole na Ponikvi. Precej sredstev so vložili v vzdrževanje in obnovo zadružnega doma, sanirali
so dve gozdni cesti in vzdržujejo 15 km makadamskih cest. Na seji so podelili 18 priznanj KS in 16 plaket KS Ponikva, ki so jih prejeli Franc Dušak, Anton Turinek, Martin Ograjenšek st., Martin Kos, Ivan Vasle, Renato Vovk, Elica Kos, Lea Lah, Vinko Jelen, Ivan Jezernik, Mira Kodrun, Franc Žerjav, Vid Podržaj, Janko Kos, Alojz Posedel in Majda Vasle. Med tednom so pripravili srečanje starejših krajanov, praznovanje pa v nedeljo zvečer zaključili z večerom z ljudskimi pevci in godci.
T. Tavčar
Odsek ceste v Studencih sta odprla Franc Kos in Ivan Jelen. Tudi za ta odsek so krajani prispevali polovico vrednosti, ostalo pa KS in Občina Žalec.
Praznik KS Braslovče
KS Braslovče je tokrat prvič	Tudi letošnje praznovanje so zaz-
praznovala v okviru nove občine.	namovali z delovnimi uspehi, med
Obnovljeno ulico sta s prerezom traku za promet odprla župan občine Braslovče Dušan Goričar in Kristina Preskar, ki je najstarejša krajanka obnovljene ulice.
katerimi je najpomembnejši odsek ceste Kobula-Terasa. Na slovesnem odprtju je predsednik KS Braslovče Franci Cilenšek poudaril, da se z razširitvijo cestišča in pločnikoma ob njem ta del lepo vključuje v trg Braslovče, obenem pa so na tem odseku uredili Uidi kanalizacijo za meteorne in fekalne vode, na novo uredili vodovod ter položili telefonske in KATV-kable. V načrtu pa imajo tudi javno razsvetljavo. Vrednost investicije je 20 milijonov tolarjev. Denar so prispevali krajani ob cesti, bivša občina Žalec, sedanja občina Braslovče in KS Braslovče. Novo pridobitev je blagoslovil domači župnik Jože Zidanšek, ki je vsem zaželel srečno in varno vožnjo, Dobroveljski fantje pa so zapeli nekaj pesmi.	T. Tavčar
Taborski zlati učenci
Priznanja tudi drugim
Udeleženci srečanja z županjo Vido Slokan
; l il	ni		L	
		1 «nJ «fr k m K c w		
Ob prvem srečanju stiski rok, kako je z zdravjem...
Borci VDV-brigade na Ponikvi
V okviru prireditev ob prazniku KS Ponikva pri Žalcu so se v tamkajšnjem zadružnem domu zbrali borci III. brigade vojske državne varnosti in člani združenja borcev s Ponikve. S tem so proslavili 55-letnico ustanovitve vojske državne varnosti. Po koncertu godbe na pihala Liboje pred zadružnim domom je delegacija položila venec k spomeniku žrtvam II. svetovne vojne s Ponikve, program pa se je, z nastopom domačega pevskega zbora, nadaljeval v dvorani.
Srečanja se je udeležilo veliko borcev in njihovih sorodnikov, najprej pa jih je v imenu gostitelja pozdravil predsednik KS Ponikva Ivan Jelen. Sledil je pozdrav predsed-
nika brigadnega odbora ID. Brigade VDV, ki ima domicil v Trbovljah, Toneta Delaka - Igorja. Med drugim so se srečanja udeležili tudi predstavniki I., IL in IV. Brigade VDV,
medvojni poveljnik general Bojan Polak-Stjenko, predsednik Zveze združenja borcev Slovenije general Ivan Dolničar ter predstavniki Slovenske vojske iz Celja, župan občine Žalec Lojze Posedel, podžupan Ferdinand Haler, predstavnik celjske uprave za notranje zadeve in drugi. Spomine na ustanovitev in delovanje HI. brigade VDV sta obudila Branko Jerkič in Franjo Marovšek.
T. Tavčar
Iz Prekope do Braslovč po asfaltirani cesti
Ena najbolj obremenjenih cest pri gradnji avtoceste Arja vas - Vransko je bila cesta skozi naselje Prekopa v občini Vransko. To pa zaradi tega, ker je bila v bližini betonarna. Sedaj ko je avtocesta že zdavnaj gotova, je DARS končno uredil ta odsek ceste, ki povezuje občino Braslovče v dolžim 2,5 km. Vaščani Prekope in
člani PGD Prekopa-Čeplje-Stopnik so minulo soboto pripravili gasilsko tekmovanje za člane, kjer je zmagala desetina Zavrha pred Levcem in Šempetrom v Savinjski dolini, nato pa je bilo še odprtje razširjene in obnovljene ceste. Zbranim je spregovoril podžupan občine Vransko Vlado Reberšek, ki je dejal, da so
morah krajani Prekope štiri leta prenašati hrup težkih kamionov ter da se je sedaj vse srečno izteklo. Cesta je na novo asfaltirana, na nekaterih mestih tudi razširjena, veliko je bilo treba napraviti propustov za odvodnjavanje itd.
T. Tavčar
Cesto sta s prerezom traku odprla Vlado Reberšek in Štefan Jošt
Taborska županja Vida Slakan je še pred dopustom na prijetno srečanje povabila štiri zlate učence, ki so imeli vseh osem let šolanja odličen uspeh. Poleg njih so bili na srečanju še učenka, ki se je posebej izkazala na državnem tekmovanju iz slovenščine, ter trije četrtošolci s svojima mentoricama, ki so za raziskovalno nalogo Obrt v domačem kraju prejeli prvo nagrado v državi.
Slednji so se izkazali z raziskovalno nalogo, v kateri so obdelali čevljarsko obrt v občini Tabor. Ob tem so posegli daleč nazaj, hkrati pa tudi ugotovili, da čevljarske obrti skorajda ni več. Županja Vida Slakan je vsakemu posebej čestitala za uspešno opravljeno nalogo. Še
posebno pa se je zahvalila mentoricama, ki sta v to nalogo vložili veliko svojega prostega časa. Posebne pozornosti in čestitk so bili na srečanju bili deležni zlati učenci Eva Strouhal, Primož Povše, Miha Miklavc in Elvira Lokan ter Jasmina Geržina, ki je bila nadvse uspešna na
državnem tekmovanju iz slovenščine.
Vsi so prejeli knjižna darila s posvetilom, ki jih bodo še dolgo spominjala na ta dogodek. Kot je dejala županja, bodo imeli takšna srečanja sedaj vsako leto. Zlate učence pa bodo vpisovali v posebno spominsko knjigo. D. Naraglav
september 1999
Po DOLINI
Praznik KS Šempeter
Nova telovadnica, vodovod, ceste...
Krajani Šempetra so tudi letos praznovali krajevni praznik. Slavnostna seja začasnega odbora krajevne skupnosti je bila v turističnem domu pri jami Pekel, udeležili pa so se je tudi žalski župan Lojze Posedel in oba podžupana. O dosedanjem delu in načrtih je govoril predsednik začasnega odbora KS Jože Randl.
Od lanskega do letošnjega praznika so zgradili novo telovadnico, asfaltirali in obnovili 1,3 kilometre cest, usposobili vodovod za 85 gospodinjstev v Zalogu, sanirali 6 črnih odlagališč, v teh dneh pa končujejo prvo fazo napeljave plinovoda.
Slavje s podelitvijo priznanj in z bogatim kulturnim programom se je nadaljevalo pred jamo Pekel. Priznanja KS so prejeli Martin
Vrbnjak, Ivan Božič, Ivan Šuler, grb KS Ivica Čretnik in Peter Skrabar, najvišje priznanje - naziv častnega krajana so podelili znanemu gostincu Zvonetu Štormanu.
Praznovanje so zaključili s tradicionalno prireditvijo Veselo poletje v Peklu, žar kresnega dne - skupaj za lepši praznik.
V okviru praznovanja so pripravili planinski pohod in šahovski turnir.
T. Tavčar
Jože Randl podeljuje listino z nazivom častnega krajana Zvonetu Štormanu.
Plinovod v
Šempetru
Polaganje primarnega voda
V KS Šempeter so pričeli graditi primami vod za plin. Celotna dolžina znaša okrog 7 km, sekundami del pa se nanaša samo na priključke do omarice na parceli. Dela bodo končali te dni, v začetni fazi pa se bo
na plinovod priključilo okrog sto porabnikov. Investitor je Mestni plinovod Koper, izvajalec del pa je CBR, d.o o., podizvajalca pa Kranjc VNG Žalec in PW Celje.
T. Tavčar
Za krajane Blažičevega hriba v KS Galicija je bil nepozaben in srečen dan, ko so za uporabo odprli odsek asfaltirane ceste v dolžini 710 metrov.
Zbranim je najprej govoril predsednik režijskega odbora za gradnjo ceste Jurij Han, ki je povedal, da so graditi pričeli že pred dvema letoma in da je vsako gospodinjstvo prispevalo okrog 350 tisoč tolarjev. Delež Občine Žalec je bil 2,3 milijone tolarjev, KS Galicija pa je prispevala gramoz. V imenu KS Galicija je govoril Vlado Majer, ob koncu pa še žalski župan Lojze Posedel, ki je izrazil priznanje krajanom Blažičevega hriba, ki so za cesto veliko prispevali, s prerezom traku pa je cesto nato odprl (na posnetku).
Novo cesto je blagoslovil domači župnik Janko Cigale.
T. Tavčar
Zaselek Vindija je praznoval
V zaselku Vindija, ki sicer spada pod Prekopo, že dolgo niso bili tako veseli in zadovoljni kot letos. Razlog za to sta bila dva odseka ceste, ki so ju na novo preplastili z asfaltom oziroma podaljšali asfalt vse do zadnje kmetije v njihovem zaselku.
Ob odprtju so se zbrali tako rekoč vsi vaščani. Najprej so slovesno prerezali trak na odseku ceste, ki vodi do domačije Pečovnik oziroma Vranič. To slovesno dejanje je opravila, ob pomoči brata in stare mame ter sestrične, Pečovnikova hčerka. Odprtja sta se udeležila tudi podžupan občine Vransko Vlado Reberšek in svetnik Roman Aleš, ki sta ob tem tudi spregovorila in čestitala vaščanom za to pridobitev. Enako sta to storila tudi nekaj minut kasneje, ko so slovesno prerezali trak še na drugem, bistveno daljšem odseku ceste. Tu je imel daljši govor Janez Šošter, ki se je v imenu prebivalcev Vindije zahvalil izvajalcem del, podjetju PUV NIVO Celje in Cestnemu podjetju Celje ter DARS-u in občini Vransko kot glavnima investitorjema. Zahvala pa je veljala tudi vsem krajanom, ki so urejevali bankine in
45 let ZŠAM Savinjske doline
Na svojem poligonu v Ločici ob Savinji je ZŠAM Savinjske doline praznovala 45-letnico svojega delovanja, obenem pa so člani proslavili svoj stanovski praznik, 13. julij. Po slavnostni povorki je nastopil moški pevski zbor združenja pod vodstvom Mije Novak, potem pa je predsednik združenja Ivo Serdoner v svojem nagovoru orisal 45-letno razvojno pot združenja. Med drugim je poudaril, da je njihovo delovanje usmerjeno v prizadevanje za čim I večjo prometno varnost, tehnično j kulturo in za dosego primernega statusa poklicnih voznikov. Poleg teh, zelo pomembnih ciljev, pa so lahko člani združenja ponosni na svoj avtopoligon in dom združenja ob njem. Podelili so tudi jubilejne plakate, ki so jih prejeli Franc Bizjak, Ivan Božič, Franc Divjak, Vinko Grobelnik, Stanko Mastnak, Vinko Mencinger, Ernest Obermajer, Rafael Rehar, Jože Steblovnik, Dominik
Vrbič, Miha Zagoričnik, Stane	Roman Zupanc, Alojz Basti, častni	in Vlado Huš ter pevski zbor ZŠAM
Lavrinc, Franc Turk, Ivo Serdoner,	člani Vlado Gorišek, Stane Žirovnik	Savinjske doline.	T. Tavčar
S slovesnosti
pripravljah tla novega odseka ceste. Po prerezu traku, ta čast je pripadala Tončki Hrastovec, gospodarici domačije, do koder je speljana nova asfaltna cesta, so vsi zbrani odšli do križišča dveh odsekov cest, kjer so nadaljevali svoje praznovanje ob raznih dobrotah, glasbi, petju in plesu.
Tam jih je pozdravil tudi župan občine Vransko Franc Sušnik, ki se
zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti uradnega odprtja obeh cestnih odsekov, ki skupaj merita dobrih 850 metrov. Čeprav se sliši skorajda neverjetno, velja še povedati, da je od začetka del pa do odprtja preteklo le borih štiri dni. Ta podatek bi bil morda vreden vpisa v Guinnessovo knjigo rekordov.
Sicer pa se krajani zaselka Vindija med sabo dobro razumejo, si medse-
bojno pomagajo in tako je bilo tudi razpoloženje ob odprtju obeh cest zelo prijetno. Kot so povedali ob tej priložnosti, segajo zapisi o obstoju njihovega naselja že 800 let nazaj. Prav zato si želijo, da bi njihov zaselek postal vas, ki bo sicer majhna, a bo imela veliko srce, kar dokazujejo že sedaj.
D. Naraglav
Odprtje odseka ceste, ki vodi do domačije Hrastovec
Po asfaltu v Blažičev hrib
					
Po DOLINI				september 1999	1
37. DAN HMELJARJEV V BRASLOVČAH
Letos več izvirnosti
Novi starešina Ivan Povše, princesa Petra Zajc
Hmeljarski praznik nas vsako leto opomni, da je obiranje hmelja pred vrati. Drugo nedeljo v avgustu je bil v Braslovčah že 37. dan hmeljarjev. Tudi tega je organiziralo domače turistično društvo pod pokroviteljstvom - letos prvič - na novoustanovljene občine Braslovče.
niki na čelu z županom Dušanom Goričarjem kuhah golaž.
Na prireditvenem prostoru je vse najprej pozdravil predsednik TD Braslovče Toni Ramšak, nato župan Dušan Goričar, nazadnje pa je govoril še sekretar ministrstva za kmeti-
Tudi letošnja prireditev je potekala po že ustaljenem “voznem redu”. Začela se je s povorko voz s
prikazi hmeljarjenja nekoč in danes, ki so jo vodih godbeniki na pihala iz TT Prebold in konjeniki z
Gomilskega. Letos so bili pri tem bolj izvirni. Za najboljši voz je posebna komisija razglasila prikaz stečaja Kmetijstva Žalec, ki ga je prevzela Perutnina Ptuj. Voz so pripravili mladi iz Podloga. Povorka je šla skozi trg Braslovče na prireditveni prostor. Seveda jih je tudi letos poškropil dež, vendar z manj vneme, saj so tokrat organizatorji postavili šotor, kjer je bilo praznovanje zagotovljeno, ne glede na vreme. Posebnost povorke je bil voz, na katerem so braslovški občinski svet-
jstvo Anton Svetlin, ki je poudaril pomen slovenskega hmelja, ki ima svojo vrednost tudi danes, ne glede na že nekaj let trajajočo krizo. Sledila je predaja starešinstva in imenovanje hmeljarske princese. Hmeljarski starešina je postal Ivan Povše, ki je ob tem dejal, da pričakuje, da bo to leto in naslednje polno sprememb v strukturi hmeljarjev in upa, da tudi sprememb v pozitivnem smislu pri vodenju in povezovanju vseh hmeljarjev v Sloveniji. Prepričan je, da bo država
Srečanje vezistov na
Golavi
V lovskem domu na Golavi so se že pred časom srečali nekdanji člani občinskega centra zvez, ki so bili poklicani na to mesto v času slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991-Kot je povedal Dani Kisovar, ki je bil skupaj z Jožetom Hladetom, Marjanom Burjanom, Janezom Senico in Zlatkom Frelihom organizator tega srečanja, so si že dalj časa želeh ponovno srečati. “Tovarištvo in malo tudi nastolgija je naredilo svoje in danes smo tu,” je v uvodu srečanja dejal Dani Kisovar in nadaljeval: “Danes smo se zbrali tu, da obudimo
spomin na tiste dni in da se malo pogovorimo o aktualnih zadevah, ki se tičejo udeležencev vojne za Slovenijo. Danes bomo o tem poglobljeno spregovoriti, zato smo medse povabili predstavnico Upravne enote Žalec Pavhko Gostečnik.”
Po prebiranju imen vabljenih, teh je bilo na seznamu 43, in ugotavljanju prisotnosti je Gostečnikova razložila zakon o vojnih veteranih ter ob tem opozorila na pravice, ki izhajajo iz tega zakona. Ob tem pa tudi ni manjkalo raznih vprašanj, saj sta pridobljen status vojnega veterana na
eni in članstvo v veteranski organizaciji na drugi strani povsem različni zadevi. Pri slednjem gre za popolno prostovoljnost, status vojnega veterana pa lahko dobijo vsi, ki so sodelovati v osamosvojitveni vojni.
Uradnemu delu srečanja je sledil veselejši del, kjer ni manjkalo obujanja spominov. Preden pa so se razšli, so si obljubiti, da se prihodnje leto ati pa morda že jeseni ponovno srečajo. Kot je dejal Dani Kisovar, naj bi to postalo tradicionalno. Izrazil pa je tudi željo, da na prihodnje srečanje pridejo tudi tisti, ki so tokrat manjkati.	D.N.
Udeleženci srečanja, ki so bili v času vojne za Slovenijo na Golavi v sestavi občinskega centra zvez.
Tako kot nekoč so tudi tokrat obiralke poskrbele za veselo razpoloženje.
Slovenija že letos, ko v navezi s Perutnino Ptuj prideluje hmelj na približno 860 ha površin prišla do natančnega podatka, kakšna je razlika med pridelovalno in prodajno ceno hmelja in se tako lažje odločila
za enakovredno pomoč vsem hmeljarjem. Za hmeljsko princeso so oklicati Petro Zajc.
S tem je bil uradni del prireditve zaključen, gledalci so se potem zabavati ob šaljivih tekmovanjih, kot
so dvigovanje hmeljske štange, pitje piva itd. V zgodnje jutranje ure pa je igral ansambel Zasavci, tako da je bilo dovolj priložnosti za ples, petje, pitje...
T. Tavčar
Udeleženci letošnjega srečanja hmeljarskih starešin
Srečanje hmeljarskih starešin
Hmeljarski starešine so vpeljali lepo navado, da se srečajo nekaj dni pred dnevom hmeljarjev. Letošnje srečanje je organiziral starešina Peter Serdoner iz Pariželj. Zbrali so se na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, kjer jih je sprejel direktor Inštituta Iztok Košir in jih s sodelavci seznanil z novostmi na področju hmeljarstva. Potem jih je Peter Serdoner povabil na svoj dom, kjer so si ogledali njegovo kmetijo in hmeljišča, srečanje pa so zaključili v brunarici TD Braslovče ob Braslovškem jezeru.	T. Tavčar
Slovenski misijonarji v Taboru
Slovenski misijonarji so bili v mesecu avgustu na dopustu. Že nekaj let se vsako prvo nedeljo v avgustu zberejo v eni izmed slovenskih škofij. Letošnje srečanje je bilo v Taboru, kjer je maševal mariborski škof dr. Franc Kramberger. Po svetu je v
misijonih sto slovenskih misijonarjev, največ med njimi v Afriki.
Srečanja so se poleg misijonarjev udeležiti številni verniki iz Savinjske doline. Po besedah narodnega voditelja slovenskih misijonarjev Jožeta Planinška, Misijonarsko
središče v Ljubljani nenehno organizira zbiranje denarja in druge pomoči za misijonarje po svetu. To vsakoletno srečanje pa naj bi poudarilo vesoljnost cerkve in pomen tesnega povezovanja misijonarjev z matično domovino in katoliško cerkvijo.	T. Tavčar
8
september 1999
Osrednje teme
PROGRAMSKA ZASNOVA NOVEGA LOKALNEGA ČASOPISA
1.	Razlog za pričetek izdajanja novega lokalnega časopisa je prenehanje izhajanja dosedanjega časopisa Savinjčan in odgovornost vodstva občine Žalec in občinskega sveta, da zagotovijo informiranost občank in občanov občine Žalec tudi v tiskanem mediju.
2.	Pripravo novega lokalnega časopisa prevzame ekipa sodelavcev, ki so do sedaj sodelovali pri izdajanju Savinjčana, s tem da postane odgovorna urednica gospa Ksenija Rozman.
Poleg sedanjih novinarjev in dopisnikov se lahko vključijo tudi drugi novinarji in dopisniki oziroma avtorji po odločitvi odgovorne urednice. Z vsemi novinarji in dopisniki, se sklenejo avtorske pogodbe, ki se mesečno obračunavajo in izplačajo po ceniku storitev, ki je sestavni del programske zasnove. Cenik posameznih storitev na predlog odgovorne urednice sprejema uredniški odbor lokalnega časopisa.
3.	Uredniški odbor sestavljajo predstavniki vseh političnih strank, ki imajo svoje predstavnike v občinskem svetu, odgovorna urednica in župan Občine Žalec, ki je tudi predsednik uredniškega odbora.
Naloga uredniškega odbora je priprava in sprejem programske sheme lokalnega časopisa ter spremljanje in izvajanja le-te ter poročanje občinskemu svetu Občine Žalec.
Uredniški odbor sprejema svoje odločitve s konsenzom, v primerih ko to ni mogoče, pa z glasovanjem. Predlog sklepa je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica članov uredniškega odbora. V primeru enakega števila za in proti (4:4) ima predsednik uredniškega odbora dva glasova. Seje uredniškega odbora sklicuje predsednik odbora po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto ah če to zahteva več kot polovica članov ah odgovorna urednica.
4.	Lokalni časopis izhaja praviloma vsako zadnjo sredo v mesecu. Na predlog odgovorne urednice se lahko datum izhajanja spremeni, vendar mora to potrditi uredniški odbor. Prav tako uredniški odbor potrdi predlog za posebno izdajo lokalnega časopisa ah spremembo števila strani časopisa. Lokalni časopisa ima 32 strani in ga vsako gospodinjstvo v občini Žalec prejme brezplačno. V ostalih občinah bodo gospodinjstva prejemala časopis brezplačno, če bodo občine mesečno poravnavale njihov strošek časopisa, ki znaša 100,00 SIT za izvod. O načinu distribucije odloča uredniški odbor glede na odločitve vodstva novonastalih občin.
5.	Glavni namen novega lokalnega časopisa je informiranje bralcev o vseh pomembnejših dogodkih v Spodnji Savinjski dolini, predvsem na območju občine Žalec, kakor tudi v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor.
V lokalnem časopisu bodo objavljeni dogodki v zvezi z delom županov, občinskih uprav, občinskih svetov in krajevnih skupnosti. Lokalni časopis je
uradno glasilo Občine Žalec, zato je možno v njem objavljati odloke, sklepe, javne razpise, natečaje in obvestila in vse ima značaj javne objave.
6.	Poleg uradnih informacij, ki so pomembne za obveščenost občank, občanov in so tako pomembne za njihovo udeležbo v javnem življenju, bodo v lokalnem časopisu objavljene tudi novinarske zgodbe, reportaže, ankete, komentarji in intervjuji z vseh področij javnega življenja in delovanja v Spodnji Savinjski dolini.
Lokalni časopis ima vsebinsko določene strani, kjer se objavljajo članki oziroma poročila.
7.	Reklamna poročila, objave, plačani prispevki so na stalnih straneh.
Glede na obseg gradiva in prispevkov s posameznega področja ima odgovorna urednica pravico, da se obseg reklamnih sporočil kombinira tudi izjemoma na drugih staneh, vendar skupen obseg reklamnih sporočil ne sme presegati četrtine prostora lokalnega časopisa.
Vsa objavljena reklamna sporočila se fakturirajo po ceniku, ki je sestavni del programske zasnove lokalnega časopisa.
Reklamno sporočilo poslovnega partnerja, ki nima poravnanih obveznosti za nazaj, se ne sme objaviti.
8.	Vsi prispevki, povezani z volitvami in kandidati na volitvah tako na državni, kot na lokalni ravni, morajo biti posebej označeni. Predvolilne kampanje se bodo spremljale po novinarski presoji, do vseh kandidatov in političnih strank enakovredno. Pred vsakimi volitvami uredniški odbor sprejme in objavi natančna navodila, pogoje in cenik, ki mora biti enak za vse politične stranke oz. kandidate.
9.	V lokalnem časopisu bodo objavljena tudi pisma bralcev, ki ne smejo biti daljša od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Pisem z žaljivo vsebino in anonimnih pisem bralcev ne bomo objavili. Odgovor na pismo bralca lahko oseba ah ustanova, na katero se pismo nanaša, objavi v isti ah naslednji številki s tem, da je odgovor omejen na 60 vrstic. Enako velja za postavljena vprašanja posamezniku ah ustanovi.
V spornih primerih odloča uredniški odbor, ki sprejme dokončno odločitev.
10.	Odgovorna urednica, novinarji in drugi sodelavci lokalnega časopisa so v okviru programske zasnove, kodeksa novinarske etike in splošnih civilnopravnih norm popolnoma avtonomni pri svojem delu in ustvarjanju medijskih vsebin.
Posamezni člani uredniškega odbora lahko svoje poglede, zahteve ah mnenja uveljavljajo le prek uredniškega odbora in ne posamezno v odnosu do odgovorne urednice, novinarjev ah sodelavcev lokalnega časopisa.
11.	Programska zasnova lokalnega časopisa velja do spremembe, ki jo na predlog odgovorne urednice ah člana uredniškega odbora sprejme uredniški odbor.
UREDNIŠKI
In kdo so poleg župana in urednice člani uredniškega odbora?
Emilijan Lesjak
Rado Rotar
Roman Virant
Ivan Jošt
Peter Gominšek
Marijan Turičnik
Kartice namesto zdravstvenih izkaznic
Dokler ne bodo kartice zdravstvenega zavarovanja uvedene po vsej državi, je dobro še
imeti staro, potrjeno zdravstveno izkaznico.
V dobi različnih kartic, od katerih so pri nas doslej najbolj razširjene bančne in trgovinske kartice, bomo tudi Savinjčani kmalu dobili kartico zdravstvenega zavarovanja. Nadomestila bo sedanjo zdravstveno izkaznico, njena uporaba pa bo bolj enostavna, pravijo na zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki v tem mesecu intenzivno informira državljane o uvedbi kartice. Pilotni projekt v Zasavju je namreč zaključen in vse je pripravljeno za uvajanje kartice na nacionalni ravni.
Distribucija in uvedba kartic bosta potekali postopno. Prvi bodo kartice prejeh prebivalci dolenjske, savinjske, koroške, prekmurske in mariborske regije. Uvedba v tem delu Slovenije, torej tudi pri nas, bo potekala od druge polovice tega septembra do konca februarja prihodnjega leta. Na Gorenjskem in Primorskem bodo kartico prejeh v marcu in aprilu, kot zadnji pa zavarovanci iz ljubljanske regije do konca junija prihodrije leto. Večji zdravstveni centri, kot je na primer
ljubljanski klinični center, bodo začeh uporabljati kartice že prej. Kartice bodo zavarovanci prejeh priporočeno po pošti, in sicer vsi dosedanji zavarovanci. Skupno bo razposlanih približno milijon dvesto tisoč kartic. Že ob izdaji kartice bo vsem zavarovancem omogočen vpogled v vsebino podatkov na kartici. Izpis bodo namreč dobili skupaj s kartico. Vsako odstopanje od veljavnih podatkov mora zavarovanec čim prej sporočiti zavodu za zdravstveno zavarovanje.
Zakaj kartica zdravstvenega zavarovanja
Kartica je nov, sodoben in računalniško berljiv dokument, s katerim imetnik uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Nadomešča sedanjo zdravstveno izkaznico in predstavlja prehod na elektronski sistem izmenjave in obdelave podatkov v zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Z njim bodo po trditvah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavarovanci laže, enostavneje in
hitreje uveljavljali svoje pravice iz zdravstvenega	zavarovanja,
zdravstveno osebje, delodajalci in zavarovalnice pa se bodo izognili nepotrebni administraciji. Komunikacije med zavodom, zdravniki in zdravstvenimi zavodi bodo bolj enostavne, zagotovljeno pa bo tudi večje varovanje osebnih podatkov.
Potrjevanje kartic bo vehko bolj enostavno, saj bodo v vseh bolnišnicah, zdravstvenih domovih in izpostavah zavoda za zdravstveno zavarovanje pa tudi v lekarnah nameščeni samopostrežni terminali za potrjevanje veljavnosti kartic. Tako bo zavarovanec sam pristopal do svojih podatkov o obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, ki so v centralnem računalniku na zavodu ah v podatkovnih bazah drugih ponudnikov zdravstvenega zavarovanja. Kartico bo vložil v režo terminala in po nekaj sekundah bo potrjena, če bo zavarovanec seveda imel urejeno obvezno zavarovanje. Upokojenci in otroci bodo po novem potrjevali izkaznico enkrat na leto, ostali zavarovanci pa na tri mesece oziro-
ma ob obisku zdravnika.
Varovanje podatkov
V javnosti je bilo pred uvedbo kartice največ razprav v zvezi z varovanjem podatkov na njej. Kartica je osebni dokument, na katerem so vsaj zaenkrat vpisani le osnovni identifikacijski podatki zavarovanca ter podatki o obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Na kartici so vpisani tudi podatki izbranih zdravnikov, za katere se je opredelil zavarovanec (osebni zdravnik, pediater, ginekolog). Medicinskih podatkov na njej ni, ker za to ni sprejete pravne podlage, čeprav kartica sama tako nadgradnjo omogoča. Bo pa s posebnim privoljenjem zavarovanca možno na kartico vpisati podatek, da je zavarovanec darovalec organov in tkiv. Tudi do tega podatka bodo imel dostop samo pooblaščeni zdravniki - bolnišnični koordinatorji v desetih slovenskih bolnišnicah z enotami za intenzivno terapijo. Pooblaščeni koordinatorji bodo pri dostopu do teh podatkov uporabili svojo profesionalno karti-
co s posebnimi pooblastili.
Vpogled v podatke na kartici zdravstvenega zavarovanja je vedno možen le ob sočasni uporabi profesionalne kartice. Profesionalna kartica je nekakšen ključ zdravstvene osebe ah pooblaščenega referenta na zavodu za zdravstveno zavarovanje za dostop do podatkov. V skladu s pooblastili lahko imetnik take kartice odpre in ustrezno spreminja podatke na kartici zdravstvenega zavarovanja. To stori tako, da vtipka svojo osebno identifikacijsko številko v čitalnik za kartice. Poseben čitalnik za kartice bodo na primer imeli tudi zdravniki, ki bodo bolnika obiskali na domu.
Veljavnost kartice
Kartica zdravstvenega zavarovanja bo imela določeno veljavnost. Po poteku njene veljavnosti je ne bo mogoče uporabljati pri zdravniku. Ukradene ah izgubljene kartice se bodo evidentirale in njihova uporaba prav tako ne bo mogoča, morajo pa zavarovanci to takoj prijaviti zavodu. Za preprečevanje zlorab kartice po
preteku njene veljavnosti bo zavod za zdravstveno zavarovanje zahteval vrnitev vseh neveljavnih kartic. Če taka kartica ne bo vrnjena, bo evidentirana kot neveljavna, torej neuporabna. Razen nujne medicinske pomoči zavod ne bo poravnal stroškov za storitve, ki jih bodo izvajalci ponudili zavarovancem z neveljavnimi karticami zdravstvenega zavarovanja. V primeru da zdravstveno osebje ah administrator posumi, da prinašalec kartice ni njen lastnik, ima po organizacijskih navodilih pravico zahtevati enega od veljavnih dokumentov za identifikacijo. Takšno uveljavljanje zdravstvene storitve je kaznivo dejanje.
Kartice, ki jih bodo zavarovanci prejeh po pošti, bodo že potrjene. Pred obiskom zdravnika oziroma prve tri mesece jih torej ne bo potrebno ponovno potrjevati. V primeru da zavarovanec kartice do določenega roka ne bo dobil, mora to sporočiti na najbližjo izpostavo zavoda za zavarovanje, na odprti telefon zavoda ah svojemu delodajalcu.
Dokler pa po vsej državi ne bodo uvedli kartice, je dobro imeti pri sebi Uidi potrjeno zdravstveno izkaznico, če bi ob spletu okoliščin potrebovali medicinsko pomoč v zdravstveni ustanovi, ki še ni uvedla kartice.
K. R.
Osrednje teme				september 1999 (j
Sodobni vrtec otrokom ponuja izbiro
Vzgoja v vrtcu in v družini se mora dopolnjevati. Spremembam v družbi sledi tudi kurikulum -nacionalni dokument, ki obravnava področje predšolske vzgoje.
Pred dnevi je komisija pri ministrstvu za šolstvo in šport objavila seznam slovenskih vrtcev, ki bodo s prvim oktobrom letos začeli s poskusnim uvajanjem tako imenovanega kurikuluma. Med izbranimi vrtci je pet vrtcev s Celjskega, tudi Vrtec Žalec in Vrtec pri Osnovni šoli Polzela. Glede na naslov tega nacionalnega dokumenta, po katerem bodo izbrani vrtci delovali, bi lahko sklepali, da gre za kakšno bistveno spremembo v organizaciji in delu vrtcev.
Ravnateljica Vrtca Žalec Mara Mohorko pojasnjuje, da ta dokument v veliki meri vključuje tisto, kar so v vrtcih počeli že doslej.
Slovar tujk piše, da je kurikulum latinska beseda in pomeni življenjepis. Kaj pa kurikulum pomeni na področju predšolske vzgoje?
Mara Mohorko: “Kurikulum je v bistvu nacionalni dokument, sprejet po postopku, ki ga predpisuje 15. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Sprejme ga minister v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom. Kurikulum za vrtce je bil sprejet 18. marca letos. Njegovo poskusno uvajanje je zajeto v 20. členu istega zakona, zato je bila sprejeta tudi odredba o postopnem uvajanju kurikuluma za vrtce (Uradni list št. 40/99), ki določa pogoje za njegovo uvajanje. Na podlagi te odredbe je bil junija objavljen javni razpis za vključitev vrtcev v postopno uvajanje kurikuluma v šolskem letu 1999/2000. Odredba določa pogoje glede strokovnih delavcev, kar je sicer že določeno tudi v zakonu o vrtcih, v zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in drugem podzakonskem aktu, pogoje v zvezi s prostori in opremo, glavno pa je seveda dovoljenje ministra. Uvajanje kurikuluma se začne v vseh oddelkih vrtca hkrati, ravnatelj kot odgovorni nosilec uvajanja in njegovega spremljanja pa imenuje projektno skupino, enako kot pri uvajanju devetletnega osnovnega šolanja, ter pripravi program dela na podlagi metodologije postopnega uvajanja in spremljanja kurikuluma. Odredba določa tudi to, da morajo biti o tem starši obveščeni na primeren način.”
Kaj pravzaprav določa kurikulum oziroma zakaj je izbran prav ta izraz?
Mara Mohorko: “Ta izraz je bil kot najustreznejši termin sprejet v «eh strokovnih razpravah kot izraz, ki opredeljuje celoto vseh dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati in so hkrati pogoj, da je organizacija življenja in dela v vrtcu za otroke kar najprimernejša. Vključje vsebinski vidik, prostorske možnosti, pogoje za medsebojne interakcije in pridobivanje izkušenj ter znanja otrok, celoto nege in vzgoje, upošteva pa tudi značilne dejavnike določenega okolja, v katerem se vrtec nahaja. To je v bistvu program dela. Ta program pove, kaj je vsebina, katero znanje je potrebno imeti, kaj bodo počeli vzgojitelji in otroci, katera sredstva jim ponuditi, kako se vključujejo v okolje, predvsem pa kurikulum poudarja, kako se dopolnjujeta vzgoja otroka v vrtcu in družinska vzgoja. Zelo močno je poudarjeno, da se spoštuje družina kot taka. Vrtec s
svojimi temeljnimi nalogami je dopolnilo družine, zato imajo starši pravico sodelovati v njem, predvsem biti obveščeni, kakšen je ta program. Starši morajo začutiti, ah je vrtec dopolnilo njihovemu načinu življenja, njihovim vrednotam, ali ne.”
Katere bistvene novosti prinaša kurikulum?
Mara Mohorko: “Ta dokument -ah če rečem program - upošteva temeljna vedenja o razvoju otroka, o učenju v predšolskem obdobju, postavlja pogoje oziroma določa, kako upoštevati značilnosti otrokovega razvoja, določena starostna obdobja, razlike med otroki. Uvaja in zavezuje nas, da otroku razvijamo individualnost, da sme biti to, kar v resnici je, da lahko izrazi sebe in svoje želje, da pa na drugi strani pridobiva potrebne socialne izkušnje za življenje z drugimi. Otrok ima pravico sodelovati pri organiziranju svojega življenja. Odrash mu moramo to omogočiti. Vendar pa svoboda ne pomeni anarhije, temveč življenje v neki skupnosti - oddelku, kjer se natančno ve, kaj se sme in česa ne, kaj se mora in česa ne sme (nobene razprave na primer ni o tem, da si je potrebno pred jedjo umiti roke), predvsem pa, kaj se lahko počne, če se o tem dogovorimo. Zelo pomembno pa je, da pri tem dogovarjanju o pravilih sodelujejo otroci in starši. Če sodelujejo pri tem, so zainteresirani, dogovorjeno postane del njih. Seveda pa je potrebno imeti za takšen način dela zelo vehko znanja, da se izberejo pravilne vsebine, obhke in metode dela, da se znajo postavljati pravilne meje. V Sloveniji se je kurikulum oblikoval v okviru študijskih skupin vzgojiteljic, v katerih smo sodelovali tudi mi, kot prednost si štejemo to, da tudi vodja študijske skupine prihaja iz našega okolja.
Pred prijavo na razpis smo o naši nameri na svetih staršev obvestili starše, ki niso imeli nič proti temu, tudi svet vrtca ne, prav tako pa je vzgojiteljski zbor kot najvišji strokovni organ ocenil, da je prav, da se prijavimo. Predvsem zato, ker kurikulum v marsičem prinaša to, kar je bila že doslej praksa v slovenskih vrtcih in tudi v našem vrtcu. To je bila za nas možnost, da nekako verificiramo naše dosedanje delo, da vanj vnesemo vse, kar prinaša ta nacionalni dokument, in da bo to vodeno sistematično. Zelo pomembno je, da kurikulum spoštuje tradicijo dela slovenskih vrtcev in da je v njem kontinuiteta dela na prehodu iz starega v nov sistem. Vključitev v njegovo postopno uvajanje pomeni samo nekoliko bolj zgoden začetek
ustvarjanja vseh pogojev, ki jih zakonodaja sicer že prinaša. Strokovni nadzor nad uvajanjem kurikuluma ima zavod za šolstvo.”
Pa vrtec izpolnjuje vse pogoje oziroma kakšne so pri tem obveznosti ustanovitelja?
Mara Mohorko: “Vsi pogoji, ki jih je potrebno še izpolniti, v tem trenutku niso bistveni. Ne bo pa jih težko uresničiti, ker je ustanovitelj naklonjen temu, da se v vrtcu ustvarijo čim boljši pogoji. Na primer -kurikulum poudarja, da je potrebno zagotoviti pogoje, ki dajejo otrokom možnost odločanja oziroma izbire alternativne dejavnosti. To pomeni, da moramo imeti dovolj opreme oziroma alternativnih sredstev, ki jih ponuja trg. Tudi pričakovnja staršev so zelo razhčna. Kurikulum med drugim predvideva organizacijo različnih kotičkov. Nastane vprašanje, ah imamo dovolj sredstev in opreme, da se otroci organizirajo po kotičkih ah da se igrajo sami, če tako žehjo. Uporabiti moramo vse razpoložljive prostore v vrtcu, v katerih je možno varno organizirati igro, ki še vedno ostaja elementarna otrokova dejavnost. Naš vrtec si je že pred leti zastavil vizijo dobrega vrtca. Kurikulum je potrditev tega, praksa pa bo pokazala, kaj je že urejeno, kaj pa bo potrebno še narediti. In to pomeni postopno uvajanje kurikuluma. V njem so določeni cilji in načela, manj metode in obhke. Določeni so operativni cilji za posamezna področja (gibanje, jezik, družba, narava...) in določene med-področne dejavnosti (na primer moralni razvoj otroka, skrb za zdravje, promet...), predvidene so možne poti. Izbira poti, obhk in metod, konkreten izbor vsebin, ki so odvisni tudi od okolja, v katerem se nahaja otrok, pa so prepuščeni vzgojiteljici oziroma strokovnim delavcem vrtca. Zato je potrebno dodatno pridobivanje znanja o otrokovem razvoju. Dosedanji vzgojni program je praksa prerasla ravno v tem, da se je spremenilo življenje, dopušča se več svobode, drugače se razvija ustvarjalnost. Včasih smo otroke vzgojitelji razdehh v dve skupini in določili, katera skupina bo kaj počela. Danes damo otroku možnost, da se sam odloči, v kateri skupim bo sodeloval in kako. To prinaša kurikulum, ki nam nalaga, da delo in življenje v vrtcu uredimo tako, da otroci pri svoji svobodni izbiri niso ogroženi, da razvijajo pozitivno samopodobo, da si pridobivajo izkušnje za odgovornost za to, kar počnejo sami in v sodelovanju z drugimi.”
Koliko otrok bo torej v tem šolskem letu zajetih v poskusno uvedbo kurikuluma?
Mara Mohorko: “Vrtec Žalec ima 12 enot oziroma 40 oddelkov. S prvim septembrom je vanje vključenih 773 otrok, med njimi so tudi otroci s posebnimi potrebami, kot to določa zakon. Uvajanje kurikuluma bo potekalo hkrati v vseh enotah oziroma oddelkih, bodo
pa starši o tem ponovno obveščeni na prvih roditeljskih sestankih. Naj poudarim, da je sodelovanje med vrtcem in starši zelo pomemben vidik kurikuluma. Kljub sodelovanju vrtec ne sme posegati v življenje družine (na primer v vrednote ah običaje), starši pa morajo upoštevati meje svojega odločanja, ki ne sme posegati prek meja strokovnosti vrtca.”
Če se je začelo poskusno uvajanje kurikuluma - kdaj bo to obvezno za vse vrtce?
Mara Mohorko: “Letos je bilo izbranih 25 vrtcev izmed 33 prijavljenih na razpis. Naslednje šolsko leto jih bo še 50, po treh letih pa bo to obvezno za vse vrtce. Letos so bik poleg Vrtca Žalec izbrani tudi Vrtec Velenje, Vrtec Šentjur, Vrtec Rogaška Slatina in Vrtec pri OŠ Polzela. Razlogi, zakaj se kateri vrtec ni prijavil na razpis, so zelo različni in za nas niso pomembni. Mi smo se prijavili in osebno sem zelo vesela, da smo vključeni v poskusno uvajanje, saj je stari vzgojni program preživet, kurikulum pa je strokovna podlaga za naše delo, ki nam daje možnost, da naprej razvijamo vse, za kar smo že dosedaj vedeh, da je dobro za otroke in starše.”
K. R.
Vsi smo odgovorni za varnost otrok!
Počitnic je konec in spet so se odprla vrata šol in vrtcev. Novo šolsko leto, predvsem njegov začetek, prinaša veliko spremembo na naših cestah, saj se začne v prometu oziroma na poli v šolo in iz nje ponovno pojavljati več otrok To zahteva od voznikov bistveno večjo pozornost in strpnost, še posebej v bližini šol in vrtcev. Otroci so praviloma nepredvidljivi in neizkušeni v prometu, zalo so še bolj izpostavljeni nevarnostim na cestah. Policisti naprošamo vse voznike, da upoštevajo to dejstvo.
Zaradi varovanja otrok v prometu smo se tudi policisti Policijske postaje Žalec zelo resno in odgovorno lotih preventivne akcije Varno na poti v šolo in iz nje.. V prvih dveh tednih novega šolskega leta bomo poostreno nadzirali promet na poteh v šole in vrtce ter v okolici teh objektov. Najbolj pozorni bomo vsekakor na kršitve oziroma neupoštevanje prednosti pešcev pri prečkanju vozišča na označenih prehodih za pešce in na prekoračitve hitrosti. Večkrat bomo nadzirali hitrosti, v prvih dveh tednih šestkrat.
Lani smo kljub napovedanim radarskim nadzorom hitrosti vožnje v bližini šol ugotovili 78 prekoračitev hitrosti, sodniku za prekrške smo poslali deset predlogov za uvedbo postopka o prekršku, 68 voznikov pa smo denarno kaznovali. Zato še enkrat svetujemo vsem voznikom, da vozijo v skladu z omejitvami hitrosti. V začetku lanskega šolskega leta smo si na našem območju ogledah 19 prometnih nesreč, v katerih je bila ena oseba lahko telesno poškodovana, ostale pa so se končale samo z materialno škodo. Na srečo se v tem času ni zgodila nobena prometna nesreča, v kateri bi bili udeleženi šolarji na poti v šolo ah iz nje. Smo pa opravili oglede dveh prometnih nesreč, ki sta ju v popoldanskem času povzročila otroka. Pri tem se je v eni nesreči sopotnik na kolesu lahko telesno poškodoval, povzročitelja pa sta bila zgolj opraskana.
Iz omenjenih podatkov je razvidno, da smo kljub opozorilom na začetku lanskega šolskega leta ugotovili veliko prekoračitev hitrosti, pa tudi 19 prometnih nesreč je za obdobje prvih šolskih dni bistveno preveč. Zato še enkrat pozivamo vse voznike, da upoštevajo prometee predpise in spoštujejo vse udeležence v prometu. Samo s takšnim ravnanjem lahko storimo največ za varnost vseh udeležencev v prometu, predvsem pa otrok
Prav tako naj ne bo odveč opozorilo, da se je v Savinjski dolini že pred dnevi začelo obiranje hmelja, kar prav tako bistveno vpliva na prometno varnost na naših cestah. Na cestah je bistveno več počasnih vozil - traktorjev s priključki. Bodite posebej pozorni in strpni pri prehitevanju tovrstnih vozil, prav tako pa na precej večjo prisotnost pešcev na cestah in ob njih, ki bodo tako ah drugače prečkah vozišča.
In za konec še nedvoumno preventivno sporočilo policije - HITROST UBIJA!
Pomočnik komandirja PP Žalec, Boris Verdnik, nižji inšpektor
Zelo široka dejavnost
Pogovor z Martino Felicijan o župnijski Karitas
Vransko
Društva in organizacije predstavljajo v vsakem kraju, v vsaki krajevni skupnosti ali občini nepogrešljivo obliko življenja in dela, v katerega se vključujemo vsak po svojih interesih, željah in hotenjih. Brez tega bi bilo naše življenje pusto, duhovno siromašno, nezanimivo, neustvarjalno in prepuščeno samo toku časa ter delu za preživetje. V občini Vransko se lahko pohvalijo z zelo razgibanim in pestrim društvenim življenjem. Svoj delež pri tem pa ima tudi župnijska Karitas, ki jo vodi Martina Felicijan.
“Naša Karitas je začela s svojim delom takrat, ko so se začeli pojavljati begunci s Hrvaške, se pravi pred osmimi leti. V začetku je bilo naše delo bolj samoinciativno, potem pa smo se začele povezovati s škofijo in se tudi udeleževati raznih seminarjev in predavanj, ki so bila organizirana v zvezi s tem našim poslanstvom. Ob tem smo članice širile svoje obzorje in tako zagotavljale še uspešnejše delo. V začetku nas je bilo le nekaj, sedaj pa nas je aktivnih okrog dvajset, kadar pa je potrebno, aktiviramo za kakšno akcijo vse naše simpatizerje, oziroma kar vso župnijo,” je povedala Martina Felicijan.
Za vami je že osem let dela. Kako bi ocenili to obdobje oziroma čemu ste posvečali največ pozornosti takrat in kako je danes?
“Menim, da lahko brez samohvale ocenim naše delovanje kot uspešno. Ob tem bi poudarila, da je naša Karitas nekako drugačna od drugih, saj delujemo na območju, kjer je manj socialnih stisk in tovrstnih problemov kot v urbanih mestnih naseljih. V začetku svojega delovanja smo največ pozornosti posvečali beguncem s Hrvaške, potem tistim iz BIH, danes pa je situacija podobna zaradi Kosova. Seveda ob tem ne pozabljamo na probleme in življenje ljudi v našem okolju. Vsa ta leta se trudimo odkrivati stiske ljudi in jim pomagati. Ljudje se sedaj tudi sami obračajo na nas, bodisi da sami potrebujejo kakšno pomoč ali da nas
opozorijo na probleme, ki jih zaznavajo v svoji okolici. Sicer pa zaenkrat tega ni veliko in zato smo se v naši Karitas lahko posvetili delu na drugih področjih. Zlasti veliko se sedaj posvečamo starejšim, invalidom in onemoglim. Pred kratkim smo jih popeljali na Brezje. Marsikomu smo s tem uslišali eno zadnjih želja, saj marsikdo med njimi ni pričakoval, da se bo še kdaj
lahko udeležil tega romanja."
Za takšne akcije je potreben tudi denar; kako ga zagotavljate in kaj sicer še počnete v vaši organizaciji?
“Denarja res nimamo veliko, se pa trudimo, da ga čim več zberemo kar sami. Priložnost za to se nam ponudi pri sodelovanju na raznih prireditvah. Prej pod okriljem krajevne skupnosti, sedaj v okviru občine. Hvaležni smo, da nas jemljejo kot enakopravne partnerje v društvenem življenju občine. Če je le mogoče, se
vključimo v razne akcije, in če ob tem zberemo kaj denarja, smo še toliko bolj veseli. Ob vsem tem ne gre pozabiti na zimske večere, ko organiziramo razna predavanja. To zimo smo na primer imeli zanimivo predavanje o nabiranju zdravilnih zelišč. Potem smo se odpravili nabirat ta zelišča na Menino planino. V zimskem času smo se naučili izdelovati suhe rože iz krep papirja. Poleg tega smo imeli tudi seminar za bolne in umirajoče, ki ga je vodila Metka Klevišar. Skratka, dolgčas nam prav gotovo ni. Smo pa seveda veseli, ko vidimo, da z našim delom komu pomagamo oziroma mu polepšamo življenje.”
Za konec razkrijte še vaše želje in načrte, oziroma kaj vas še tare ?
“Pravzaprav kakšnih posebnih problemov nimamo, še posebno ne sedaj, ko smo v župnišču dobili ustrezne prostore. Del teh prostorov je namenjen skladišču, uredili pa si bomo tudi pisarno, kjer bomo imeli tedensko dežurstvo. Tisti, ki so v stiski, bodo lahko v tem času prišli k nam in mi jim bomo, kolikor bo v naši moči, priskočili na pomoč. Včasih je že dovolj prijazna beseda in pripravljenost za poslušanje težav posameznika. Kar se tiče načrtov, delamo tudi na tem, da bi začeli izdajati svojo brošuro, saj bi radi čim bolje osveščali ljudi. Ogromno dela je še, da bomo lahko dajali tisto kar želimo dajati sočloveku. Tudi mi čutimo ob tem, ko nekaj dajemo, da tudi veliko prejemamo. Gre resnično za sožitje, razdajanje samega sebe drug drugemu in zato si želimo, da bi za nas in tiste v stiski imeli vedno posluh zlasti tisti, ki lahko pomagajo. Vsem, ki so nam že doslej stali ob strani velja iskrena zahvala.”
D. Naraglav
Branko Zottel
september 1999
Podjetništvo
Hmelj obirajo
Srednja letina, slabo vreme v začetku obiranja
Savinjčanom pomeni začetek obiranja hmelja prvi znak, da se poletje poslavlja in jesen že trka na vrata. V teh dneh je obiranje goldinga, po katerem svet ve za Slovenijo kot hmeljarsko deželo, že v polnem teku. Nekdanji živžav, ki so ga v dolino prinesle obiralke, so zamenjali obi-ralni stroji, ki jih je v dolini več kot sto. Sicer pa je v Savinjski dolini s to grenko rožo zasajenih kakih 1800 ha, v Sloveniji pa 2300, od tega je
kakšnih 500 ha v premeni.
Hmeljarji so za letošnje leto načrtovali skupni slovenski pridelek 3116 ton, od tega naj bi ga Savinjčani pridelali 2600 ton. Kot kaže, bo letina srednje dobra. Z obiranjem bodo končali v prvih dneh prihodnjega meseca. Že na začetku obiranja je slabo vreme kar precej nagajalo obiralcem.
V hmeljiščih v družbeni lasti, ki jih obdeluje ptujska Perutnina, so
začasno zaposlili približno 900 delavcev, večinoma iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Odziv pri nas na Zavodu za zaposlovanje registriranih čakajočih na delo je bil slab. Kot je znano, bo Perutnina obdelovanje hmelja z zaključkom obiranja opustila, se pravi, da ne bo podaljšala pogodbe o obdelovanju in pridelavi hmelja.
T. Tavčar
Na obiralnem stroju
Zakonca Darja in Miran Cestnik v svoji pisarni
10 let delovanja 1PO Matke
Ob jubileju še pogrebna služba
V Savinjski dolini delujejo tri pogrebne službe. Te dni je pričela delati še četrta. Za ta korak sta se odločila zakonca Darja in Miran Cestnik iz Matk, ki sta do sedaj izdelovala pogrebno opremo.
Letos praznuje Miran Cestnik že 10-letnico obratovanja podjetja. Ves čas izdelujejo pogrebno opremo. Danes je njihova ponudba tako rekoč popolna. Ker želijo svoje delo še nadgraditi, so se odločili postati tudi ponudniki vseh pogrebnih storitev. Ob tem so poštah tudi edini v Sloveniji, ki imajo lastno pogrebno opremo. Ta pa jim omogoča, da so njihove pogrebne storitve cenejše in s tem so nadvse konkurenčni. Tako kot druge pogrebne službe bodo tudi oni, po pogovoru z naročnikom, uredili vse potrebno za pogreb.
Podjetniška pot Mirana Cestnika s to odločitvijo dobiva nove razsežnosti, ob tem pa upa, da bo njihovo delo opravljeno na najvišji možni ravni in v zadovoljstvo strank.
D. N.
Od agronoma do uspešnega podjetnika
Izdelovanje proizvodov iz nerjaveče pločevine
Samostojni podjetnik Branko Zottel iz Dobriše vasi pri Petrovčah je nedavno dosegel pomemben uspeh v svojem podjetniškem življenju. V industrijski coni poleg nekdanjega Feralita oziroma sedanjega Feniksa je odprl novo proizvodno in skladiščno halo ter tako proizvodne in poslovne prostore iz Dobriše vasi prestavil v Žalec.
Branko Zottel je na Slovenskem in tudi širše znan kot proizvajalec INOX-sodov za vino iz nerjaveče pločevine. Poleg tega pa proizvaja še INOX-mline za mletje grozdja in INOX-mline za mletje jabolk. Izdeluje pa tudi različne proizvode po naročilu. Sicer pa so vsi njihovi izdelki narejeni iz nerjaveče pločevine.
Začetek proizvodnje sega že deset let nazaj. Za takšen program so se odločili že dve leti pred tem. Pomemben impulz so jim dah dogovori s tujino, kjer so jim zatrjevali, da je takšen program tržno zanimiv. Pred tem so izdelovali določene stroje za kmetijstvo. Od leta 1992 so specializirani samo za proizvodnjo iz nerjaveče pločevine.
“Naša ponudba proizvodov ni široka, saj želimo tisto, kar delamo, narediti res kakovostno. Mislim, da nam to dobro uspeva. Dve tretjim proizvodov prodamo na domačem trgu. Ostalo pa zlasti na Hrvaško in na Češko, nekaj malega pa tudi še kam drugam. INOX-sode za vino izdelujemo v velikosti od 10 do 1500
litrov. Različnih velikost in tipov so tudi mlini za grozdje s pecljalnikom in mlini za jabolka. S svojimi proizvodi se redno udeležujemo raznih sejmov. Ta čas sodelujemo na mednarodnem kmetijskem sejmu v
Branko Zottlel
Gornji Radgoni, v tem mesecu nas čaka Mednarodni obrtni sejem v Celju, kjer bomo v hali F2, jeseni pa je na vrsti še Zagrebški velesejem. Skratka, proizvodnega dela in marketinških poslov bo v prihodnjih mesecih več kot dovolj. Vse pa bo
nekako bistveno lažje, saj nam to omogočajo novi proizvodni, skladiščni in poslovni prostori.”
Besede Branka Zottla velja dopolniti še z nekaterimi podatki. Nova hala je bila investicijsko precejšen zalogaj, saj sta zemljišče in gradnja, ki je bila v rokah Zidarstva Grobelnik in Ingrada Celje, veljala 90 milijonov tolarjev. V to pa ni zajeta strojna oprema, ki so jo postavili v nov objekt.
Ob vsem tem trošenju podatkov ne bi bilo prav, če ne bi povedali, da je Branko Zottel po izobrazbi inženir agronomije, hkrati pa ima za sabo tudi srednjo tehniško kovinarsko šolo in študij kmetijskega strojništva v Mariboru. Pred začetkom samostojne poti je devet let delal v veleprodaji Agrine.
Trenutno zaposluje Branko Zottel 8 delavcev. S širitvijo proizvodnje pa se bo število zaposlenih še povečalo. Njegov moto je kakovost in zadovoljstvo kupcev in tako bo, kot pravi, tudi v prihodnje. D. Naraglav
Nova proizvodna in skladiščna hala s 1000 m2 površine
S LET DELOVAN1A PEKARNE UduČ
$ trdim delom in kakovostjo do uspeha
Jubilej proslavili zelo veselo
V Savinjski dolini je kar nekaj pekam. Med najbolj uveljavljenimi je gotovo Pekama Uduč iz Pongraca v krajevni skupnosti Griže. V razmeroma kratkem času je postal kruh izpod Gozdnika, Kamnika in Mrzlice pojem domačnosti in kakovosti. Z njim postrežejo v marsikaterem gospodinjstvu, v podjetjih, šolah, vrtcih in drugod. Konec julija je kolektiv pekarne Uduč praznoval že 5. obletnico poslovanja. Jubilej so praznovali v velikem slogu, predvsem pa se zahvalili vsem svojim zvestim kupcem in poslovnim partnerjem. Ta dan bo mnogim ostal v lepem spominu, še posebno pa se bosta tega dne rada spominjala zakonca Nada in Cveto Uduč, saj sta s to prireditvijo dala piko na i svojemu petletnemu samostojnemu podjetništvu.
Pet let je sicer kratka doba, vendar dovolj dolga, da lahko človek pregleda svoje delo. Čeprav marsikdaj ni bilo vse tako, kot bi si Cveto želel, pa je sedaj lahko resnično ponosen na svojo prehojeno pot. Tako rekoč iz nič sta z ženo Nado ustvarila močan kolektiv, ki je kot velika družina. S svojo preprostostjo, dobrosrčnostjo, darežljivostjo in delavnostjo je Cveto poseben tip pod-
jetnika, ki je spoštovan, cenjen in priljubljen med zaposlenimi ter povsod, kjerkoli dela. V njem je zakoreninjena ljubezen do narave, planin in zato je tudi njegov odnos do ljudi in okolice vedno spoštljiv in prijazen. Morda še preveč, saj se najdejo tudi takšni, ki znajo te njegove dobre lastnosti, mogoče Uidi malo naivnosti, izkoristiti sebi v prid.
Pekarna Uduč ima sedaj 19
zaposlenih, in to na dveh lokacijah. Kolektiv sestavljajo peki, šoferji in trgovke. Večina jih dela v Pongracu, kjer imajo pekarno in trgovino z mešanim blagom, nekaj pa v Velenju, kjer imajo že skoraj leto dni svojo trgovino Velenjčanka. V pekami v Pongracu pečejo vse vrste kruha in pekovskega peciva oziroma peciva iz kvašenega testa. V kratkem pa bodo pričeli izdelovati tudi testenine, za kar imajo že vso tehnologijo in opremo. Njihovi proizvodi vsak dan polnijo prodajne police po Savinjski dolini, v Celju, Velenju, Šoštanju, Domžalah in drugih krajih.
Podjetnik Cveto Uduč se je za pekovski poklic dokončno odločil pri vojakih. Po odsluženem vojaškem roku se je najprej zaposlil v pekami Tratnik v Velenju, nato je skoraj pet let delal pri peku Edvardu Peternelu, pred petimi leti pa je stopil na samostojno pot in bil glede
na leta starosti tudi najmlajši samostojni pek v Savinjski dolini. To je menda še sedaj. Mladost, želja po uspešnem delu, pridobljeno znanje in izkušnje so mu pomagali, da je dosegel to, kar je. Vsekakor bi brez žene Nade, ki je njegova desna roka, bilo to mnogo težje. Tako kot
običajno večino žena tudi ona podpira tri vogale pri hiši. Ob treh majhnih otrocih, dveh sinovih in hčerki, ima gotovo veliko dela.
Prireditev, ki je bila v velikem šotoru z lepo sceno Ivana Napotnika in ansamblom Dori, so prevevali domačnost, toplina, veselje, pesem,
zabava. Skratka vse to, kar je pisano na kožo Cvetu Uduču in njegovemu odnosu do ljudi. To je ne nazadnje pokazala tudi slovesna Zdravljica nekaj sto ljudi, ki so nazdravili s posebnimi spominskimi unikatnimi kozarčki iz keramike, ki so potem ostali last vsakega posameznika. Če pa k temu dodamo še žrebanje nagrad, največjo- televizor- je prejel Ivo Urbanja, razne domiselne igre, kot je merjenje višine privezanega pršuta in še kaj, potem je vsem, ki jih tega večera ni bilo v Pongracu, lahko resnično žal.
Cveto in Nada Uduč sta s svojim kolektivom sedaj stopila v novo petletno obdobje. Želita in upata, da bo tudi to vsaj tako uspešno kot minulo. O tem pa skoraj ni dvomiti, saj sta dokazala, da znata delati. Zaradi poštenega odnosa do strank in kakovosti proizvodov pa se jima ni treba bati prihodnosti. D. Naraglav
Stormanova gos
tudi na celjskem nebu
v
Zvone Štorman kupil hotel, v katerem se je pred skoraj 35 leti učil za kuharja - Celje je novo ponudbo dobro sprejelo, pravi.
Pred približno štiridesetimi leti je bil v Celju zgrajen hotel Celeia in pred 34 leti je v njem kuharska znanja nabiral Zvone Štorman. Po treh letih je odšel v tujino. Deset let trdega dela pri slovenskih hotelirjih Rupretu in Šumerju, ki ju še danes z veseljem in ponosom sprejme v svojem lokalu, mu je prineslo tisto znanje in izkušnje, ki so ga po vrnitvi v domači kraj vzdignile nad ostale gostince. Letos se je pravzaprav vrnil tja, kjer je začel - kupil je Hotel Celeia in mu nadel svojo blagovno znamko oziroma ime - Hotel Štorman. Hotel je začel poslovati 30. junija, njegovo uradno odprtje pa je vključeno tudi v praznovanje praznika občine Žalec. Razlog več za pogovor z Zvonetom Štormanom.
Kakšni so prvi vtisi o poslovanju Hotela Štorman?
Zvone Štorman: “Prvi vtisi so vsekakor zelo dobri in če sem iskren, sem pričakoval, da bo tako. Celje nas je lepo sprejelo in vedno sem rad poudarjal, da je Celje moje mesto, ki pripada moji rojstni Savinjski dobni. Mislim, da smo v
Celju obogatili gostinsko in turistično ponudbo, temu primeren pa je tudi odziv gostov v prvih dneh, odkar je hotel odprt.”
Odločitev o nakupu hotela v Celju potem ni bila težka, ali pač?
Zvone Štorman: “Že dolgo smo čakah, da se v Celju pojavi neka pametna lokacija. 0 kar nekaj lokacijah smo se že pogovarjak, tudi o novogradnji, vendar pa menim, da je bil nakup hotela Celeia ena najbolj pametnih potez. Prvi pogovori o nakupu hotela so se začeb marca letos. Po usklajevanju smo v začetku junija z upravo Izletnika Celje prišli do nekih skupnih interesov in okoU
20. julija smo sklenili pogodbo o nakupu bivšega hotela Celeia za vrednost treh milijonov nemških mark, ki jo bomo poravnah v šestdesetih enakih obrokih. Hotel je bil seveda potreben temeljite obnove, za kar pa smo imeh zelo malo časa, predvsem zato, ker je bilo v pogodbi določeno tudi to, da moramo prevzeti vse do takrat zaposlene v Hotelu Celeia. Vsi so se pri nas zaposlili s prvim julijem.”
Kljub kratkemu roku za obnovo je hotel precej spremenil svojo podobo.
Zvone Štorman: “V prvi fazi adaptacije smo temeljito preuredili štiri nadstropja in v njih 38 sob s 55 ležišči. Prenovljena je bila celotna infrastruktura, vse napeljave in podobno, skoraj v celoti tudi kuhinja in restavracijski prostori, ki smo jih razdelili na Sončni paviljon, Celjsko sobo, Kmečko sobo in Angleško sobo, dnevni bistro in večerno kavarno. Tudi v avh recepcije je mogoče prijetno posedeti ob kakšni kavici. Obnovljena je tudi celotna fasada, lepo zunanjo podobo hotela dopolnujejo poudarjeni svetlobni napisi, okohca pa je polepšana še s cvetličnimi nasadi, skratka tako,
Odslej hotel, restavracija, slaščičarna, dnevni bistro in večerna kavama Štorman tudi v Celju, kjer vas z veseljem pričakujejo s kakovostno ponudbo hrane in pijač ter prijazno postrežbo vsak dan od 6. do 3• ure
zjutraj.
Hkrati pa vas vabijo tudi v ostale njihove lokale v Šempetru, Ločici pri Vranskem, Vojniku, Žalcu, Parižljah, Velenju in na Venišah pri Nazatju.
kot je poznano tudi pri vseh ostalih naših lokalih, kjer je vse urejeno.
Kar nekaj stvari pa moramo še postoriti, vendar tega gost ob obisku ne opazi. V petem in šestem nadstropju nameravamo iz dveh sob narediti po eno večjo, kar vsekakor bolj ustreza novim standardom poslovno-turistične ponudbe. Tu bo urejeno tudi po eno večje stanovanje kot delček prestižne ponudbe hotela. V sedmem nadstropju pa naj bi bili frizerski salon, kozmetični salon in sejna soba za 30 do 40 oseb. To in še marsikaj sodi v hotel sedanjega časa. Z raznimi dodatnimi ponudbami si bomo skušah pridobiti štiri zvezdice. Hotel je imel dosedaj pogojno tri zvezdice.”
Koliko gostov sprejmejo restavracije? Vsi vas tudi sprašujejo, kaj je z nekdanjim nočnim barom?
Zvone Štorman: “Restavracije sprejmejo približno 350 gostov, pri tem pa smo mislih tudi na udobje, tako da prostor ni preveč natrpan z mizami, stoh in drugo opremo. Tudi kakšen fotelj smo dodah, tako da gost nima občutka, da sedi v prenapolnjeni restavraciji. Velikokrat sem tudi povedal, da se nekdanji nočni bar po novem imenuje večerna kavama, ki bo odprta vsak dan od 20. ure do 2. ah 3. ure zjutraj. V njej bo vedno igrala kakšna glasbena skupina ah posameznik, novost pa bo tudi ponudba hladne hrane do poznih oziroma zgodnjih ur. V sami restavraciji pa bo za prijetnejše razpoloženje in počutje gostov z igranjem na klavir skrbel pianist. Glede ponudbe hrane pa tudi v celjskem Hotelu Štorman velja že vsem poznan Štormanov jedilnik, ki je še dopolnjen z obogateno ponudbo morskih jedi in divjačine.”
Koliko ljudi je zaposlenih v Hotelu Štorman v Celju in koliko vas je že vseh skupaj?
Zvone Štorman: “V hotelu je 48 zaposlenih. 27 jih je iz bivšega hotela Celeia, ostali pa so, tako kot je to že običaj, prišli iz ostalih naših lokalov z že kar nekajletno prakso, tako da delo steče tako, kot to narekuje
ponudba in kot jo gostje tudi pričakujejo v naših lokalih. Sicer pa nas je skupaj že prek 200, z restavracijo v Šmarju pri Jelšah, katere odprtje načrtujemo konec letošnjega oktobra, pa nas bo okoli 230. Seveda pa moram prišteti še 80 naših učencev v vseh štirih letnikih večinoma celjske srednje šole.”
Kako pa so vas sprejeli drugi celjski gostinci?
Zvone Štorman: “Mislim, da z našo ponudbo nikoh nisem naredil nič slabega, pa tudi nikoh se nisem po nikomer ravnal. To pomeni, da smo se vedno opirali na lastne ideje in lastno ponudbo. Je pa res, da pravilo, da med tednom ob večerih, ob sobotah in nedeljah ni gostov, ne drži. Gostom pač moraš poleg prijetnega ambienta ponuditi kakovostno ponudbo s prijazno besedo. To je naše načelo in pravilo, po katerem so znane Štormanove gostilne. Zagotovo bo tako tudi v Celju.”
Nov lokal boste letos odprli še v Šmarju pri Jelšah. Kakšni pa so prihodnji načrti?
Zvone Štorman: “Zagotovo je bilo letošnje leto glede poslovanja, finančno in glede mojega osebnega angažiranja doslej najmočnejše oziroma naporno. Ko nismo dobili lokacije ob avtocesti, sta nam ostali le dve možnosti - stagnirati ah pa iz poslovanja naših lokalov narediti še en, nov zagon. Odločitev za slednje je bila gotovo pričakovana in poti nazaj ni. Zato smo v letošnjem letu naredili tri zahtevne poteze. Kupih smo že omenjeni hotel v Celju. V novem poslovnem objektu v Šmarju pri Jelšah, v katerem bo več dejavnosti, bomo odprh restavracijo z vsemi potrebnimi prostori, skupaj 700 kvadratnih metrov poslovnih površin. Pred kratkim pa smo pri že obstoječem lokalu v Parižljah uredili lastno slaščičarsko delavnico, v l&teri je šest zaposlenih, ki pečejo pecivo predvsem za ponudbo v naših lokalih. Glede na to, da je bil za vse omenjeno potreben velik finančni zalogaj in najetje 2,5 milijona nemških mark kredita, ki ga bo potrebno vrniti oziroma poravnati, je
zdaj na vrsti nekajletno mirovanje v zvezi z investicijami. Vsaka stvar, kljub prepričanju, da pri Štormanu teče vse gladko, potrebuje svoj čas in usklajevanje. Vsekakor mi je še ostalo nekaj želja, sicer pa za mano že prihaja generacija mojih hčerk Elizabete in Ane Marije. Upam, da bosta z novimi idejami, ki prihajajo z njuno generacijo, tudi pripomogli k uveljavitvi novih trendov sodobnega turizma in poslovnih gostov. V vsaki dejavnosti je potrebno slediti času in napredku, sicer postane ta čas, v katerem živimo, nemalokrat krut in neusmiljen, pa četudi je človek prepričan, da je močan in nepremagljiv.”
Čez nekaj dni pa je pred vami še slavnostno odprtje Hotela Štorman v Celju ...
Zvone Štorman: “Kot sem že povedal, je bilo odprtje hotela 30. julija, uradna otvoritev pa bo 6. septembra. Na njej pričakujemo tudi gospoda predsednika Milana Kučana s soprogo. Ker je ta dan tudi praznik občine Žalec, naj bi se zatem predsednik udeležil še slavnostne seje občinskega sveta Občine Žalec. Zagotovo bo njegova prisotnost pomenila veliko priznanje Štormanov! ponudbi, vsem gostom, seveda pa tudi našemu osebju.”
Omenili ste priznanje - kaj pa vam pomeni imenovanje za častnega krajana Šempetra?
Zvone Štorman:	“Priznati
moram, da sem bil tega priznanja iz domačega kraja še posebno vesel, hkrati pa tudi presenečen, kljub mnogim priznanjem, ki smo jih dobili in jih imam tudi sam že kar nekaj. Sicer pa vedno rad ponosno povem, da sem doma iz Šempetra oziroma iz Savinjske dohne. Tega nikoh ne zatajim. Vedno sem tudi vesel domačih gostov oziroma gostov iz domačih krajev. To, da imaš dober in spoštljiv odnos do domačinov, je eden od osnovnih pogojev za uspešno poslovanje, pa naj bo to v kateremkofi kraju, kjer imamo gostinski lokal.”
K. R., foto: T. T.
Obirajo jabolka
V mesecu juliju in avgustu pričnejo z obiranjem zgodnjih in srednje poznih sort jabolk. Tudi Sadjarstvo Mirosan hiti s tem opravilom. Sedaj obirajo sorti gala in elstar, ki jih bodo približno 100 ton prodah v Nemčijo. Pred dnevi so jih obiskali nemški kupci, ki so bili s kakovostjo sadja in plantažo zelo zadovoljni. Povejmo še, da lahko jabolka v Mirosanu kupijo tudi domači kupci.	T. Tavčar
Nova karta Savinjske doline
Občine na območju Spodnje Savinjske doline, Turistična zveza Spodnje Savinjske doline in Podjetniški center Žalec so izdali in založili novo karto Spodnje Savinjske doline. Kot je na novinarski konferenci povedala strokovna delavka podjetniškega centra Danica Jezovšek Korent, je karto izdelal Geodetski zavod Slovenije.
Karta je narejena v merilu 1 proti 30.000, izšla pa je v nakladi pet tisoč izvodov. Denar za izdajo je že v lanskem proračunu zagotovila bivša Občina Žalec, dodatne stroške pa so pokrili tisti ponudniki turističnih storitev, ki so se še posebej predstavili na hrbtni strani karte. Vsi stroški izdaje bodo znašali približno 2,5 do 3 milijone tolarjev. Na karti so označeni ključni turistični, kulturni in drugi objekti v dolini, na hrbtni strani pa je poleg kart krajev in
podrobnejše predstavitve nekaterih gostišč še opis turistične ponudbe Savinjske doline v slovenščini, angleščini in nemščini. Karte so naprodaj na sedežu Turistične zveze Spodnje Savinjske doline, Ul. Heroja Staneta 3 v Žalcu, v knjigarnah, kmalu pa bodo na prodaj tudi na bencinskih črpalkah. Z odkupom 800 kart je za promocijo Spodnje Savinjske doline in karte poskrbel tudi Center za promocijo turizma Slovenije.	K. R.
GIZ Podjetniški center Žalec obvešča, da je Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva objavil
javni razpis
za kreditiranje projektov iz sredstev pridobljenih iz naslova zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij
Krediti so namenjeni enotam malega gospodarstva.
Znesek kreditiranja je 2 milijardi SIT, od tega:
-	za dolgoročne kredite 1,7 milijarde SIT,
-	za kratkoročne kredite 300 milijonov SIT.
Pri razpisu sodeluje 21 bank, obrestna mera znaša TOM + 2%, stroški posojila pa 0,7% od zneska odobrenega posojila.
Vloge z zahtevano razpisno dokumentacijo zbira Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, Štefanova 5, 1000 LJUBLJANA, tel. 061/217 872.
Razpis je odprt do porabe sredstev.
Dodatne informacije: GIZ Podjetniški center Žalec, Heroja Staneta 3, telefon: 717-533, ga. Danica Jezovšek Korent.
GIZ Podjetniški center Žalec obvešča, da je Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva objavil
javni razpis za kreditiranje
ODPIRANJA NOVIH DELOVNIH MEST
pri podjetnikih in obrtnikih začetnikih.
Krediti so namenjeni enotam malega gospodarstva .
Znesek kreditiranja je 100 milijonov SIT.
Pri razpisu sodeluje 17 bank, obrestna mera znaša TOM + 2%, stroški posojila pa 0,5% od zneska odobrenega posojila.
Vloge za dodelitev posojila zbira Sklad Republike Slovenije za razvoj male- j ga gospodarstva, Štefanova 5,	j
1000 LJUBLJANA, tel. 061/217 872.	!
Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najdlje do 31. 12. 1999-
Dodatne informacije: GIZ Podjetniški center Žalec, Heroja Staneta 3, tele-* fon 717-533, ga. Danica Jezovšek Korent.	j
GIZ PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC
VABI K SODELOVANJU
VSE, KI BI SE ŽELELI
USPOSABIJATI ZA LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE NA OBMOČJU SPODNJE SAVINJSKE DOLINE!
Usposabljanje, ki ga bomo v primeru zadostnega števila prijavljenih (12 do 15 udeležencev) organizirali v mesecu oktobru, bo namenjeno vsem, ki:
-	aktivno obvladajo vsaj en tuj jezik (željeno nemščina, angleščina),
-	imajo najmanj srednješolsko, zaželjna pa je višješolska ali visokošolska izobrazba,
-	imajo smisel za komunikacijo in delo z ljudmi,
-	poznajo osnove umetnostne zgodovine,
-	poznajo ali želijo poznati naravne, kulturne in druge danosti naše dobne in jih približati turistom,
-	vidijo v turizmu možen vir dopolnilnega ab glavnega vira preživljanja,
-	živijo na območju šesbh občin v Spodnji Savinjski dobni. Cena usposabljanja bo zaradi sofinanciranja simbolična (5000,00 SIT), udeleženci pa bodo po opravljenem preizkusu pridobili licenco lokalnih turističnih vodnikov.
Zainteresirani lahko dobite podrobnejše informacije na GIZ Podjetniški center Žalec, Uhca Heroja Staneta 3, tel.: (063) 717-533 ( Danica Jezovšek - Korent), kjer se tudi prijavite najkasneje do 20. septembra 1999. VABIJENI!
V5E, kil &l iE. KAPI PE-EJZkOlilLI V PtfPJE.TNl.5TVU, PA iE. Nam PEJPRUŽIJ0
mmm
UiTCEZEN PR0ÓT0R ZA UREiNlÖTEV N/A5E P0ÌL0MNE IDEJE
V mirnem 0IZ.0LJU pariCa Nioslo Celje nudi d&čina Žalec
22O m' PDiLWNlU PR0ST0R0V ZA PIÌAE.NE OZ. razne 5EE.VI5NE DEJAVN0ÌTI
NzA/l PDDJETNIIZI IZ 5AM0ZAPDiLnVENECTA PE.DCRAMA IMAJ0 U<T<?DN0iT
NiziCa Najemnina ilOlPNl ADMINISTRATIVNI servis STR0ZWNA POHOČ
ÒiCupaj laUiCd razVijemd iN izpeljem*? Vaše ideje
Informacije in prijave;
GIZ Podjetniški center, Ž^lec 063/717-333 - D Ani ca Jerovšek -Korent aIì 041/726-346 - RomAn VirAnt
GIZ PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC
VABI K SODELOVANJU
VSE ZAINTERESIRANE OBČANE NA OBMOČJU ŠESTIH OBČIN SPODNJE SAVINJSKE DOLINE,
KI ŽELIJO ODDAJATI PROSTE SOBE OZIROMA POČITNIŠKE HIŠE V TURISTIČNE NAMENE.
Po zakonu o gostinstvu je možno ponuditi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez do določenega števila ležišč le z vpisom v poseben register sobodajalcev pri Upravni enoti Žalec.
S tem razpisom vabimo vse občane, ki želijo izkoristiti proste kapacitete in s tem dodatno zaslužiti, da se odzovejo našemu vabilu.
Če bo odziv velik, vam bomo ponudili pomoč pri urejanju dokumentacije ter pri promociji in trženju.
Ce se boste odločili za oddajo sob, nam to sporočite do konca meseca septembra 1999 na naslov:
GIZ Podjetniški center Žalec. Ulica Heroia Staneta .3. tel.: (0631 717-53.3 ( Danica lezovšek - Korentl. kier dobite tudi dodatne informacije.	VABLJENI !
4	»SIPRO«	doo
VN STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282
NAJEMNINE ZA STANOVANJA so se v mesecu avgustu povečale za 0,79 %■ Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec je v mesecu avgustu 1999 znašala 11.085,88 SIT in 227,73/nr.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95.
NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE so se v mesecu avgustu 1999 povečale za 0,79 %• Tako je znašala neto najemnina za m2 poslovnega prostora 815,45 SIT.
Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja.
Povprečna akontacija za toplotno oskrbo je v mesecu avgustu znašala 116,44 SIT za m2 ogrevalne površine in se je zaradi podražitve kurilnega olja povečala za 5,28 SIT za m2 ogrevalne površine, kar predstavlja 4,7 % povečanje glede na mesec julij.
Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede.
Ob koncu kurilne sezone 1999/2000 bo v mesecu juniju 2000 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1999/2000. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih.
Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.0.0.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
O6O9/6I2-73I
Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8.do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
NA ČISTILNI NAPRAVI KASAZE je na voljo BIOLOŠKO GNOJILO, ki ga je možno prevažati s traktorsko prikolico.
V manjših količinah je na voljo v vrečah.
Gnojilo je primemo za gnojenje koruze, pšenice, okrasnega drevja, grmičevja, rož in drugih poljščin.
Za vse informacije lahko pokbčete na ČISTILNO NAPRAVO KASAZE tel.: 703-17-50, od 7. do 15. ure.
fi» M>.#
Časopisu na pot fSLS
JL	JL	Slovenska ljudska stranka
V tej naši mesečni rubriki boste lahko, spoštovani bralci, zasledili sporočila in razmišljanja o življenju naše stranke. V veliko veselje in ponos nam je, da lahko prek medijev navežemo stik z Vami in Vas sproti obveščamo o vseh aktivnostih stranke, ki jih le-ta opravlja v prid članov, simpatizerjev in vseh ljudi, ki zaupajo v novo prihodnost.
Časopis, ki je pred Vami, je rezultat Vaših prizadevanj in zaupanja v demokracijo, ki ste jo podprli na volitvah, ne glede na politično pripadnost in veroizpoved, vseh Vas, ki verjamete, da so demokratične spremembe nujnost, ki zahteva Vašo -bralčevo- aktivno udeležbo pri oblikovanju jutrišnjega dne. Vaša spodbuda in odločitev na volitvah bo najboljši dokaz, da ima stranka življenje, katerega srce in utrip ste prav Vi, ki boste lahko iz naše rubrike Objave kritično in spodbudno presojah, ah smo na pravi poti, ki nas bo popeljala v nov in lepši jutri v novem tisočletju.
Ta časopis je nov dokaz zmage razuma nad prepiri in zdrahami, ki se med strankami še prepogosto dogajajo. Pobuda zanj izhaja iz prepričanja, da se življenje stranke ne konča za strankarskim plotom, temveč mora biti dostopno vsem ljudem, saj je dejansko namenjeno prav in samo njim. Strankarska opredelitev je samo podpora nekemu programu, ki so ga ustvarili ljudje, ki
Območna organizacija ZLSD, ki vključuje občinske organizacije Spodnje Savinjske doline, se je letošnjo pomlad na novo organizirala. Razlog za to je tudi razdelitev občine Žalec na več občin. Občinski odbori so sedaj v Preboldu, na Polzeli, v Braslovčah in Žalcu. Pogovarjajo se o ustanovitvi občinskega odbora ZLSD na Vranskem.
Predsednik območne organizacije je postal Roman Virant, ki hkrati vodi tudi občinsko organizacijo ZLSD Žalec. Zamenjal je Francija Tratarja, ki je vodil stranko skoraj deset let. Slednji je v tem času pomembno oblikoval stranko in mu velja izreči vso zahvalo. Škoda pa je, da so se stvari obrnile tako, kot so se, saj bi s svojimi izkušnjami lahko še veliko prispeval k uspešnemu delu stranke.
Sicer pa stranka tudi sedaj ne miruje. Opravili so že veliko dela, ne nazadnje Uidi 10. jubilejni tradicionalni piknik na Gozdniku. Za vodstvo območne organizacije, ki jo sestavljajo vsi predsedniki občinskih odborov ter predsednici Ženskega in Mladega foruma, pa je zlasti razveseljiv podatek, da je v njihove vrste vstopilo 26 novih članov in članic. Ta podatek potrjuje, da ljudje zaupajo programu stranke.
Zavezništvo za novo Slovenijo, novo upanje, tretja pot so programske smernice, ki dajejo ZLSD poseben pečat, predvsem pa podpirajo povezovalno in strpno politično obnašanje, ki spodbuja vlaganje družbe v znanje in ustvarjalnost slehernega posameznika. Ob spoznan-
verjamejo, da je to ena izmed možnih poti, ki pa jih bo najhitreje in najbolj gotovo pripeljala do cilja - boljšega življenja. In prave stranke oziroma skupine ljudi so tiste, ki vedo, da njihova potprogram ne sme biti zabetonirana z dogmo pravovernosti, ampak se mora spreminjati po željah in predlogih članov, simpatizerjev in opazovalcev. Ena izmed teh je tudi SLS.
Naša podružnica SLS za Spodnjo Savinjsko dolino je enovita stranka, organizirana po načelu avtonomne enakopravnosti njenih osnovnih cehe - občinskih odborov. Občinski odbor ima vse pristojnosti in organe, ki so določeni s statutom stranke za podružnico, od samostojnih financ, koordiniranja in podobno. Delo vodi predsednik, ki stranko zastopa tudi navzven, kadar je to v interesu za zadeve, ki se nanašajo na delo v občini, v kateri deluje. Vodstvo enovite stranke SLS za Spodnjo Savinjsko dolino sestavljajo po trije delegati iz posameznih občinskih odborov v skupno programsko jedro - upravni odbor, ki ga navzven zastopa in koordinira predsednik stranke, izvoljen na občnem zboru vseh članov podružnice.
Podrobnejšo programsko shemo delovanja in povezovanja ter koordiniranja bomo predstavih v enem od naslednjih prispevkov za Objave. Upamo in si želimo, da boste z Vašimi predlogi aktivno sodelovali
ju, da se je sedanja politična praksa že izčrpala, da prevladujoči liberalizem ni več sposoben organizirati novega razvojnega zagona, kar ob vsem drugem ne obeta prijazne prihodnosti, ter da tudi druga možnost, ki spodbuja s svojo konservativnostjo nepomirljivo politično in ideološko razklanost znotraj slovenskega političnega življenja, ni tisto pravo, je nastala tako imenovana TRETJA POT. Njene smernice so dobile zeleno luč 3. juhja na letni konferenci ZLSD Slovenije v Mariboru.
In kaj je zapisano o tej TRETJI POTI v dokumentih omenjene konference?
Spremembo na bolje omogoča sodelovanje in uspeh tistih političnih sil, ki v programskem smislu in smislu političnega obnašanja znajo oplemenititi in uveljaviti v Sloveniji moderen evropski koncept t. i. tretje poti. Gre za novo vzpostavljanje ravnovesja med gospodarsko tekmovalnostjo in družbeno solidarnostjo, ki omogoča znanstveni in tehnološki napredek, kar je pogoj družbene blaginje. Gre za uspešno uveljavljanje temeljnih civilizacijskih vrednot - demokracije, svobode in človekovih pravic. Poleg tega pa še solidarnosti, družbene pravičnosti in enakih možnosti. Moderno gospodarstvo se mora razvijati v tesni povezavi s socialnimi partnerji. Je močnejše, če je družba pravičnejša. Revščina nekaterih zmanjšuje življenjski standard vseh, ki živijo v razdeljeni družbi. Izključenost iz izobraževanja, zaposlitve šibi moč gospodarstva. Sleherni posameznik
pri oblikovanju programskih zasnov in usmeritev za delo stranke. Stranka ni le naša, ampak predvsem Vaša in namenjena Vam. Mi smo tu zato, da prisluhnemo Vašim željam in poskušamo narediti življenje vsem nam primemo. Občinska skupnost je naše okolje, v katerem živimo in delamo, in predvsem tu mora biti naša poglavitna skrb, da si uredimo dom kar se da prijeten. Zgledujmo se po besedah enega naših največjih pesnikov, da “ne vrag, le sosed bo mejak”, in pokažimo, da nam ü odnosi niso tuji.
SLS v Spodnji Savinjski dolini, predvsem pa občinski odbori SLS, si žehjo biti najbolj odprta in socialna skupnost ljudi, ki jih vodi prepričanje v boljši jutri. V želji da se še bolj odpre in prisluhne ljudem, namerava stranka v kratkem odpreti pisarno in tako ponuditi prostor vsem, ki bodo tako ah dntgače želeh sodelovati pri delu stranke, bodisi s predlogi, težavami ah kritiko.
Za konec naj se še enkrat zahvalimo vsem, ki so se trudili ob nastajanju časopisa, ki je namenjen samo nam, Savinjčanom, predvsem pa velja zahvala za ogromno voljo in podporo, ki jo je ob pripravah na ustanovitev ponudil naš nestrankarski župan. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Novemu časopisu pa želimo ob prelomu v novo tisočletje srečno in dolgo pot.
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov
ima več možnosti in je bolj varen, če družba vlaga v javno blaginjo, še posebej v izobraževanje, zaposlovanje, zdravje in okolje. Vse to morajo biti strateške usmeritve Slovenije, je zapisano v predlogu tretje poti.
ZLSD postaja tako protagonist tretje poti v Sloveniji. Oblikuje se tudi v novo politično silo, ki opira svoje socialno in narodnostno izročilo na vse narodnoosvobodilne upore, ki so omogočili samostojnost Slovenije, še posebej na NOB in osamosvojitveno vojno. S programskimi spremembami, ki jih je naslovila s “Solidarno in konkurenčno Slovenijo - učečo se družbo in trajnostni razvoj” ter zmerno politično držo odpira prostor za povezovanje ustvarjalnih sil za skupno dobro. Skupno dobro pa postavlja pred interes stranke.
ZLSD je, kot aktivna članica socialistične internacionale in pridružena partnerka stranke evropskih socialdemokratov, v družbi Ustih, ki skupno stopajo v tretje tisočletje po tretji poti. Ob tem pa si ne žeh pretresov, ampak politične stabilnosti, ki pa je ne bo mogoče doseči brez sprememb v političnem obnašanju. Prav zato hoče sooblikovati zavezništvo za novo Slovenijo. V enakopravno partnerstvo pa je pripravljena vložiti vse svoje moči, znanje in izkušnje. Takšno zavezništvo pa bo sposobno popeljati Slovenijo v novo tisočletje kot samozavestno partnerko modeme Evrope.
ZLSD
Tretja pot
Socialdemokratska stranka Slovenite
Spoštovane bralke in bralci !
Pred vami je stran novega časopisa, na kateri se predstavljajo politične stranke. Vsak mesec boste na tem mestu lahko prebrati o delovanju občinskega odbora socialdemokratske stranke Žalec.
Sproti vas bomo obveščati o najpomembnejših dogodkih iz političnega življenja, prebrati pa boste lahko tudi obvestila in sporočila, tako do boste obveščeni o delu naše stranke na območju občine Žalec.
Za začetek pa bomo predstaviti delovanje stranke v preteklem obdobju.
Na lokalnih volitvah je bilo izvoljenih 5 svetnikov SDS v občinski svet občine Žalec.
Svetniki so prisotni v vseh odborih in komisijah, ki delujejo v občinskem svetu. Svetniki socialdemokratske stranke dajejo redno tudi pobude in predloge občinskemu svetu in do sedaj je le-ta večino teh predlogov sprejel in upošteval.
V	občinskem odbora SDS deluje tudi več forumov, in sicer:
-	gospodarski forum,
-	socialdemokratsko krščanski forum.
V	jesenskem času bomo ustanoviti
kulturni in tudi ekološki forum. Namen teh forumov je, da oblikujejo predloge znotraj stranke, ki jih le-ta predlaga občinskemu svetu ati drugim institucijam javnega in političnega življenja.
Gospodarski forum zbira in analizira podatke o gospodarstvu predvsem najprej v občini Žalec; na podlagi le teh analiz pa bo stranka v prihodnje dajala določene predloge Odboru za gospodarstvo občine Žalec.
Socialdemokratski krščanski forum je namenjen predvsem vsem, ki bi radi kot kristjani tvorno in aktivno sodelovati v stranki predvsem na področju, kjer se kristjani morajo udejstvovati v političnem življenju.
25. septembra bomo organizirati piknik, ki bo v letnem gledališču Limberg v Grižah v primeru slabega vremena pa v Domu svobode Griže, na katerega vas že sedaj vljudno vabimo.
Podrobnejša obvestila bodo člani in simpatizerji stranke SDS prejeti po pošti.
Eden najpomembnejših dogodkov v delovanju stranke pa je bil
SDS
letos 8. maja v Portorožu, kjer je bil 5. kongres Socialdemokratske stranke Slovenije. Iz občinskega odbora Žalec sta se kongresa udeležila dva delegata. Na kongresu je bilo sprejetih več resolucij in predvsem politični program SDS za 21. stoletje in tudi nov statut stranke.
V mesecu septembru bomo priča še enemu dogodku, ki bo zelo pomemben za Slovenijo, to je obisk papeža Janeza Pavla n v Sloveniji in razglasitev škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Social-demokratsko-krščanski forum poziva svoje člane, da se slovesnosti ob tem dogodku udeležijo v čim večjem številu.
Socialdemokratska stranka, Občinski odbor Žalec iskreno čestita občankam in občanom občine Žalec za njihov praznik.
O delu SKD «fi
S preoblikovanjem občine Žalec v šest novih občin se je preoblikovala tudi organiziranost slovenskih krščanskih demokratov v novi občini Žalec.
Občinski odbor še naprej vodi Ivan Kuder, v krajevnih skupnostih pa smo ustanoviti šest krajevnih odborov, in sicer: krajevni odbor Galicija, Ponikva, Šempeter, Griže, Petrovče in Žalec-Gotovlje.
Krajevni odbori skrbijo za povezavo med člani stranke in našimi prijatelji, občinski odbor pa za povezavo vseh odborov, predvsem pa tudi za dobre odnose in stike z odbori novih občin.
Še naprej gojimo zmerno, demokratično, desno sredinsko politiko. Zavedamo pa se tudi, da na lokalni ravni ni velike politike, ampak je naša glavna naloga, da probleme, ki so postavljeni pred nas, čim prej in čim bolje razumemo, najdemo najboljše rešitve in jih argu-
mentirano zagovarjamo v korist vseh nas. To pomeni: ne želimo delovati ozko strankarsko, ampak zastopati interese večine občanov naše občine.
Na volitvah v občinski svet ste nam dati volivci lepo priznanje, saj smo dosegli za LDS in SDS tretji volilni rezultat. Tako deluje v občinskem svetu pet naših svetnikov - v svetu, komisijah in odborih.
V preteklem obdobju slišimo in beremo o združevanju sorodnih strank. To je združevanje med SKD in SLS. Krščanske demokrate v občini Žalec to dejstvo ne vznemirja, mislimo, da je potrebno še naprej dobro in pošteno delati v lastnih vrstah, če pa bo do združitve prišlo, se bomo obnašati kot enakopravni partner, saj nagovarjamo tiste volivce, ki podobno razmišljajo.
Vsako leto prireja stranka SKD svoj tabor. Tako bo letos že deseti, kar pomeni lep jubilej. Kritično se bomo ozrli na desetletno obdobje,
povedati pa tudi kaj pohvalnega o svojem delu in uspehih.
Iz naše občine se je odpravilo 29. avgusta v Prevalje pet avtobusov s člani in njihovimi prijatelji na tabor slovenskih krščanskih demokratov. V tem dopoldnevu pa smo sprejeti šest avtobusov z udeleženci iz Prekmurja in Dolenjske ter poskrbeti za njihovo duševno in telesno hrano v naših cerkvah in pri gostincih.
Vabimo še na počastitev 130-let-nice vižmarskega tabora, za katerega so se na skupnem sestanku izvršilnih odborov in poslanskih skupin SKD in SLS dogovoriti, da ga bomo skupaj pripravili 12. septembra.
Prostore imamo v Hmeljarski ulici 3. Informacije pa lahko dobite tudi po tel.: 717-838.
Prijazno vabljeni!
Ivan Kuder
Uspel D tenis
V soboto. 28. avgusta 1999, se je odvijal tradicionalni IX. MODRI TENIS turnir. Kljub številnim oblakom in rahlemu dopoldanskemu rosenju z neba, ki je zmočilo tenis igrišča, da se niso preveč kadila, se je na srečo vseh kmalu zjasnilo in posijalo je sonce. Pod organizacijskim vodstvom predsednika LDS 00 Žalec Dimitrija Pura in člana 10 LDS Andreja Vengusta, je Liberalna demokracija uspešno izpeljala tenis turnir, ki je bil kot še vedno doslej na tenis igriščih Rudija Zupanca v Šeščah.
Okrog 50 prijavljenih igralcev in ljubiteljev tenisa iz vse Slovenije,
L Modri turnir
med katerim so biti tudi poslanci v državnem zboru Republike Slovenije, župani, mnogi direktorji uspešnih slovenskih podjetij, bank in zavarovalnic, se je pomerilo v igri naključno izžrebanih dvojic. Najboljši posamezniki po dosežkih v treh med seboj odigranih krogih, so se uvrstili v finalne boje. Po zagrizenih bojih sta pokal in najboljše nagrade odnesla zmagovalca tenis turnirja, vodja poslanske skupine LDS v državnem zboru Tone Anderlič in Bojan Mažgon, ki sta v finalu premagala domačina Staneta Novaka in Boruta Kobla z Grosuplja. Za tretje mesto pa sta bila boljša domačin Andrej Debelak in Andi Brlič s Koroške, ki sta ugnala
LDS
Marjana Krajnca iz Celja in domačina Matjaža Zagoričnika. Najboljši uvrščeni so prejeti lepe nagrade številnih pokroviteljev turnirja, podeljene pa so bile nagrade tudi dvema edinima ženskama Heleni Gruden in Tini Setišnik, najstarejšemu udeležencu turnirja Marjanu Gaberšku, direktorju M Cluba iz Velenja in najbolj korektnemu igralcu turnirja poslancu v državnem zboru Romanu Jakiču..
Številni gledalci so igrati odbojko na mivki in badbinton, za mali nogomet pa ni bilo prijavljenih ekip. Generalni pokrovitelj Modrega tenis turnirja Celjski grof, pa je poskrbel, da tako tekmovalci, kot gledalci niso ostati žejni. Klaudija Kač
{lij, september 1999
PO DOLINI
Sajbolj delami člani in članici po izročitvi ključev nove visokotlačne brizgalne Kotoma
Dan GZ Žalec v Taboru in ioo let PGD Kapla-Pondor
Slovesna parada in razvitje prapora
Prvi dan gasilca, po preoblikovanju občine Žalec, je letos potekal v občini Tabor. Razlog za to je bilo tudi praznovanje 100-letnice GD Kapla-Pondor. To praznovanje pa so v Taboru razširili še na Noč v Taboru, s katero bodo vsako leto praznovali dan, ko je Tabor postal samostojna občina.
Prireditev se je začela s slovesno parado gasilcev iz občin Tabor, Vransko, Braslovče, Polzela in Žalec, ki so vključene v Gasilsko zvezo, sestavljeno iz društev omenjenih občin. Na paradi pa so sodelovala tudi društva Občinske gasilske zveze Prebold, ki je postala samostojna gasilska zveza po oblikovanju občine Prebold. Mimo slavnostne tribune, na kateri so bili župani in visoki gasilski predstavniki, so ob koračnici preboldske pihalne godbe najprej korakali gasilci iz omenjenih občin. Za njimi pa se je vila kolona gasilskih vozil z gasilsko tehniko in opremo. Že bežen pogled je zadostoval, da je človek dobil občutek, da so gasilci naše doline dobro opremljeni in sposobni učinkovito posredovati ob požarih in drugih elementarnih nesrečah.
Po končani paradi se je slovesnost nadaljevala pri domu krajanov. Na
slavnostni tribuni se je zvrstilo kar lepo število govorcev. Mnogim gasilcem so ob tej priložnosti podelili društvena priznanja in priznanja Gasilske zveze Žalec. Podeljenih pa je bilo tudi nekaj priznanj Gasilske zveze Slovenije. Posebno slavnostni trenutek je napočil ob predaji ključev nove visokotlačne motorne brizgalne Kotoma, ki je namenjena predvsem za gašenje notranjih požarov. Še bolj slavnostno je bilo ob razvitju novega društvenega prapora, ki ga je razvila županja Vida Slakan in nanj tudi prva pripela spominski trak. Novo brizgalno in prapor je posvetil dekan Leopold Selčan in tako zaokrožil ta slovesni trenutek, ki bo v bogati zgodovini gasilskega društva Kapla-Pondor gotovo zapisan z velikimi črkami.
Gasilska parada ob dnevu gasilca, nova visokotlačna brizgalna in razvitje prapora so bili pozneje, ko so
poskusili delovanje brizgalne, zadostni razlogi za prijetno veselje ob zvokih ansambla Mesečniki.
D. Naraglav
Nova brizgalna, tekmovanje
Za posodobitev opreme za izboljšanje požarne preventive in strokovnega izobraževanja gasilcev PGD Žalec so ob pomoči občanov, donatorjev in ostalih zamenjali 31 let staro MB Rosenbauer s sodobno motorno brizgalno Rosenbauer Fox TS 8/8. Motorno brizgalno so žalski gasilci prevzeli ob tradicionalnem tekmovanju za pokal Mestne skupnosti Žalec in nočnem tekmovanju za prehodni pokal Mestne skupnosti Žalec. Blagoslov nove brizgalne črpalke je opravil žalski župnik Viktor Arh. Na tekmovanju je nastopilo 21 gasilskih enot, prehodni pokal je osvojila enota PGD Levec, v pokalnem tekmovanju pa je zmagala enota PGD Nova Cerkev II.
T. Tavčar
S slovesnosti ob 95-letnici PGD Grajska vas
95 let PGD Grajska vas
Gasilci PGD Grajska vas so praznovali visok jubilej, 95-Iet-nico obstoja. Praznovanje se je pričelo že dopoldne s slavnostno sejo, na kateri je Tone Vesolak, predsednik društva, predstavil delovanje društva in njegovo zgodovino. Poudaril je, da so bili gasilci vedno tisti, ki so v sili prvi priskočili na pomoč in pogosto skrbeli za veselo, družabno plat življenja v svojem kraju. Zaslužnim članom so podelili priznanja.
Nadaljevali so popoldne z mimohodom gasilskih enot skozi Grajsko vas na prireditveni prostor pri gasilskem domu. Tam se je zvrstilo več govornikov, ki so poudarili pomen gasilstva tako v preteklosti kot v sedanjem času. Potem so pokazali novo motorno brizgalno Ziegler in razvili nov društveni prapor. Številnim žebljičkom so dodah trakove donatorjev. Novo brizgalno in prapor je ob koncu blagoslovil dekan Leopold Selčan.
T. Tavčar
Prapor preboldske gasilske zveze
Gasilci iz občine Prebold so letos konec junija, na državni praznik, prvič praznovali dan gasilca. Na prireditveni prostor pred gasilskim domom v Preboldu so člani sedmih prostovoljnih gasilskih društev in enega industrijskega društva prišli v povorki. Nato jih je pozdravil predsednik letos ustanovljene gasilske zveze Prebold Jože Veber. Spregovoril je tudi župan Vinko Debelak, ki je nato razvil nov oziroma prvi prapor Gasilske zveze Prebold. Nanj so pripeli devet spominskih trakov, žebljičke pa je darovalo več kot 50 organizacij in posameznikov. Gasilcem so ob prazniku in novem praporu čestitah tudi poveljnik Savinjsko-šaleškega območja Darko Koželj, predstavnik GZ Slovenije Franc Naraks in predsednik GZ Žalec Franc Skok.
K. R.
Tudi grobeljski gasilci dobili novo črpalko
Prostovoljno gasilsko društvo Groblja ima novo samostojno visokotlačno črpalko z rezervoarjem. Ob njenem prevzemu so pripravili slovesnost, ki se je začela s povorko, v kateri je sodelovalo 68 gasilcev iz 14 društev občinske gasilske zveze Prebold in sosednjih društev.
Najprej je o novi pridobitvi spregovoril predsednik PGD Groblja Franci Debelak. Povedal je, da je letošnja pridobitev pomembna še posebej zato, ker je to prva samostojna visokotlačna črpalka v Savinjski dolini, ki je prav na njihovo pobudo nameščena na avtomobilsko prikolico. Namenjena je hitrim intervencijam zlasti začetnih požarov in ima 440-litrski rezervoar za vodo in 25 litrov penila za gašenje. Ker so gasilci pri oblikovanju črpalke sodelovali z izolskim podjetjem REA, so zanjo plačah nekoliko manj kot dva milijona tolarjev, kolikor je vredna Denar pa so v celoti zbrali s prispevki krajanov in donatorjev in po besedah Francija Debelaka so bili prijetno presenečeni nad odzivom krajanov in podjetnikov. S prerezom traku je črpalko namenu predal župan občine Prebold Vinko Debelak, blagoslovil pa jo je župnik Franc Serec. Ob tej pridobitvi sta grobelskim gasilcem čestitala tudi predsednik GZ Prebold Jože Veber in kot predstavnik GZ Žalec Dušan Pungartnik.	K. R.
Andraški gasilci imajo novo vozilo
Gasilci iz Andraža nad Polzelo so na slovesnosti predali namenu novo orodno vozilo Mercedes Sprint 4l4. Novo vozilo je opremljeno tudi z visokotlačno črpalko in posodo za 480 litrov vode. Na slovesnosti so se zbrali številni gasilci Savinjske doline ter predstavniki gasilskih društev iz velenjske, polzelske in žalske občine. Zbranim je najprej spregovoril predsednik PGD Andraž nad Polzelo Janez Dušič. Dejal je, da so bili andraški gasilci vedno delovni in uspešni. V 27-ih letih delovanja društva so si zgradili nov in lep dom, nabavili brizgalni in orodno vozilo, letos aprila so jim velenjski gasilci podarili avtocisterno, sedaj pa so dobili najbolj sodobno orodno gasilsko vozilo.
Novo vozilo je z opremo vred stalo več kot 12 milijonov tolarjev. Denar zanj pa so prispevali krajani, ki že tri
leta plačujejo krajevni samoprispevek, 25 botrov in Občina Polzela iz proračuna. Zbranim je v imenu Gasilske zveze Slovenije in predsedstva GZ Žalec spregovoril Franci Naraks, nato pa še podžupan občine Polzela Tone Mešič, ki je nato izročil ključe novega vozila predsedniku PGD Janezu Dušiču. Vozilo je
blagoslovi domači župnik Niko Kranjc, nato pa so ga tudi preizkusih.
Že dopoldne pa so pripravili gasilsko tekmovanje članskih ekip. Nastopilo jih je deset, zmagala pa je desetina PGD Dobrovlje pred Andražem, Garantom, Polzelo, Braslovčami, itd.
T. Tavčar
Gasilska mladinska olimpitada v Franciji
Mladinci Gomilskega trinajsti
Od 11. do 17. julija je v mestu Altkirchu v Franciji potekalo 12. mednarodno mladinsko gasilsko tekmovanje CTEF, ki mu pravijo tudi mladinske gasilske olimpijske igre. Slovenijo sta zastopali enoti mladink iz PGD Dobrna in
mladincev iz PGD Gomilsko. Obe ekipi sta si udeležbo na tej olimpijadi priborili z zmagama na državnem prvenstvu v Kopru. Pred odhodom v Francijo je bilo veliko napornih treningov. Skupne priprave pa so imeli na
Travni gori in v Ribnici. Mladinke so se v Franciji uvrstile na tretje mesto, mladinci z Gomilskega pa so pristali na trinajstem mestu, čeprav bi z malo več športne sreče bili v samem vrhu.
D.N.
Reprezentanca Slovenije z ekipama Dobrne in Gomilskega
Tokrat najboljši domačini
Prostovoljno gasilsko društvo Matke je tudi letos pripravilo gasilsko tekmovanje veteranov Gasilske zveze Prebold in meddruštveno tekmovanje veteranov Slovenije. Tekmovanje je bilo, tako kot vedno doslej, dobro organizirano. Prijetno pa je bilo tudi po njem, ko je sicer kar precej hladno vreme pregnala glasba ansambla Lojzeta Slaka.
Občinskega tekmovanja veteranov OGZ Prebold se je udeležilo 5 moških desetin. Zmagala je ekipa PGD Matke. Za njo pa so se zvrstile še desetine iz Latkove vasi, Sv. Lovrenca, Kaplje vasi in Prebolda. Prve tri desetine so si s tem pridobile pravico za nastop na področnem tekmovanju veteranov savinjsko-šaleškega območja. Pokale je podehl predsednik OGZ Prebold Jože Veber.
Meddruštvenega tekmovanja veteranov Slovenije se je udeležilo 17 moških in 7 ženskih desetin. Tekmovalci so prišli v Matke iz
gorenjskega, ljubljanskega, šaleškega, konjiškega, celjskega in savinjskega območja.
Med moškimi desetinami so znova slavili domačini, ki so skupno osvojili 940,8 točk. Na drugo mesto so se zavihteli veterani Sinkovega Turna, na tretje pa desetina iz Šmartnega ob Paki. Pri ženskah so bile najboljše veteranke iz PGD Mengeš, ki so osvojile 938,8 točke, sledile so jim vete-
ranke iz Bevč, na tretje mesto pa so se zavihtele veteranke iz Šmartnega ob Paki.
Pokale v obeh kategorijah je podelila Anica Cokan Rojnik, predstavnica Savinjske trgovske družbe, glavnega sponzorja tekmovanja in srečanja gasilskih veteranov. Ob zaključku tekmovanja je veteranom spregovoril župan občine Prebold Vinko Debelak. D. Naraglav
Zmagovalna desetina veteranov PGD Matke s povelpiikom društva in mentoijem
Reklamni oglasi			*	september 1999	A
—uutM——— imb—anir i—miii■■iiiii■ hthimi h» uhm 	 		mn mnn i—					
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE ŽALEC po pooblastilu Občine Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Vransko, Tabor
objavlja
I. na podlagi 100. in 101. člena stanovanjskega zakona (UrJist RS, št.18/91, 21/94 in 23/96), določil pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (UrJist RS, ŠL 18/92 in 31/96) ter pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (UrJist RS, št. 18/92 in 53/99)
RAZPIS ZA ODDAJO SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM
H.	na podlagi določil 8. Sena pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitne stanovanjske organizacije (Ur. list RS, št. 64/93) in pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.list RS, št. 26/95 in 31/97)
RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
I.	Razpisuje se oddaja socialnih in neprofitnih stanovanj v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostnih list izpraznjena ali na novo pridobljena.
Vsa stanovanja bodo upravičencem oddana po prednostnih listali, ki bodo izdelane na podlagi tega razpisa.
Z dnem, ko bodo sprejete prednostne liste upravičencev po posameznih občinah, preneha veljavnost prednostnih list iz leta 1997.
2. UPRAVIČENCI DO PRIDOBITVE STANOVALA
Upravičenci do dodelitve stanovanj za socialne upravičence v najem so:
državljani Republike Slovenije, katerih skupni mesečni prihodek družine na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do socialnega stanovanja v najem določa 2. odstavek 26. člena zakona o socialnem varstvu (Urlisi RS, št. 54/92) in znaša:
-	za odrasle osebe do 52% povprečne bruto plače v državi ah 88.167,00 SIT,
-	za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti 29 % povprečne bruto plače v državi ali 49.170,00 SIT,
-	za otroke od 7. do 14. leta starosti 34 % povprečne bruto plače v državi ah 57.647,00 SIT,
-	za otroke od 15-leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% povprečne bruto plače v državi ah 71.211,00 SIT.
Povprečna bruto plača v državi je bila v tromesečju april, maj, junij 1999 169.551,00 SIT.
V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih vlagatelji in njihovi družinski člani pridobili v navedenem obdobju.
Upravičenci do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem so:
državljani Republike Slovenije, katerih dohodki na družinskega člana presegajo mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja 100. člen stanovanjskega zakona in 26. člen zakona o socialnem varstvu in niso presegali naslednjih odstotkov nad povprečno neto plačo v državi v letu 1998:
-	za 1 člana gospodinjstva 80 %
-	za 2 člana gospodinjstva 50 %
-	za 3 člane gospodinjstva 20 %
-	za 4 člane gospodinjstva 5 %
-	za 5 ah več članov gospodinjstva - največ do povprečne plače.
Povprečna neto plača v državi je v letu 1998 znašala 99919,00 SIT.
Ostali splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci:
1.	da ima vlagatelj vloge stalno prebivališče na območju občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Vransko, Tabor in na naslovu, kjer je prijavljen, resnično biva,
2.	da prosilec ah kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki njim stalno prebivajo ni najemnik standardnega stanovanja ah lastnik stanovanja oziroma je najemnik neprimernega stanovanja,
3.	da prosilec ah kdo drug izmed njegovih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ah počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine,
4.	da prosilec oziroma kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja.
Za primerno stanovanje se šteje stanovanje, ki glede na število družinskih članov dosega naslednje površine:
za 1 družinskega člana	do 24 irf
za 2 družinska člana	do 30 m!
za 3 družinske člane	do 55 m1
za 4 družinske člane	do 65 m'
za 5 družinskih članov	do 70 m'
5. da prosilec ah za delo sposoben član ni neupravičeno nezaposlen, kar potrdi Zavod za zaposlovanje Žalec,
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
iota- ftnijajulA ljudi
Vabi v naslednje tečaje in seminarje:
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE	SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
Tečaj za voditelja čolnov Računalniški tečaji Tečaj vodenja poslovnih knjig Podjetniška delavnica Kreativne delavnice Tečaj priprave na maturo Tečaj retorike Tečaj avtogenega treninga Plesna šola za otroke in odrasle
^TEČAJI ZA PREDŠOLSKE OTROKE
angleščina, nemščina
^TEČAJI ZA ŠOLSKE OTROKE
angleščina, nemščina, francoščina
TEČAJI ZA ODRASLE
angleščina, nemščina, italijanščina francoščina, španščina
^TOSVEŽITVENI TEČAJI
TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA
IZPITI O TEKOČEM SPORAZUMEVANJU V ANGLEŠKEM/NEMŠKEM JEZIKU
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE
Učenje s pomočjo računalnika in multimedijskih učnih pripomočkov
SLOVENŠČINA KOT TUJI JEZIK
USPOSABLJANJA
Komercialist
VPIS IN INFORMACIJE VSAK DELAVNIK MED 8. IN 16. URO, OSEBNO ALI PO TELEFONU: 063/703-165, 063/703-16-61.
Rok prijave 20. 9. 1999 oziroma do zapolnitve skupin.
Za podrobnejše informacije zahtevajte naš katalog.
6. do dodelitve stanovanja ni upravičen:
-	prosilec, ki je stanovanje izpraznil in mu je bila izplačana 30 % odpravnina,
-	prosilec, ki mu je že bilo dodeljeno stanovanje, pa je po sklepu sodišča izgubil pravico uporabe (po razvezi zakona ah razpadu izvenzakonske skupnosti, zaradi neplačevanja obveznosti, ipd.).
3.	MERDA ZA SESTAVO PREDNOSTNE USTE
Za sestavo prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem se bodo upoštevala določila pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur.list RS, št 18/92 in 31/96) in pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur.list RS, št. 18/92 in 53/99).
Za sestavo prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem se bodo upoštevala določila pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.list RS, št 26/95 in 31/97).
Za vsako posamezno občino se bo oblikovala samostojna prednostna lista, ločeno za oddajo socialnih stanovanj in neprofitnih stanovanj.
4.	VIOGE IN DOKAZILA
Zainteresiram vložijo vlogo za pridobitev socialnega ali neprofitnega stanovanja na predpisanih obrazcih v roku od 6.9. do vključno 5.10.1999 vsak delovni dan med 11. in 15. uro, ob sredah med 11. in 16. uro, ob petkih med 10. in 13. uro v poslovni zgradbi Stanovanjskega podjetja SIPRO Žalec, Pečnikova 1, Žalec, pisarna 8/1, kjer dobijo tudi potrebne obrazce in podrobnejše informacije v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev (pri Tatjani Urlep ali Olgi Laščak). K vlogi je potrebno priložiti naslednje listine:
-	potrdilo o državljanstvu za prosilca in vse družinske člane, ki se nameravajo v primeru dodelitve stanovanja preseliti v stanovanje,
-	potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov, iz katerega je natančno razvidno, od kdaj je prosilec in njegov zakonec oziroma partner prijavljen v občini, za katero je opravljen razpis (potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni in ga izda Upravna enota Žalec),
-	potrdilo o premoženjskem stanju za prosilca in ostale družinske člane (izda ga DURS, Davčni urad Celje, Izpostava Žalec),
-	potrdilo o lastništvu avtomobila (če ga poseduje prosilec ah katerikoli družinski član, tip avtomobila, letnik izdelave avtomobila; če v družini niso lastniki avtomobila, je potrebno dostaviti potrdilo, da prosilec oziroma družina nima evidentiranega vozila (potrdilo izda Upravna enota Žalec, oddelek za notranje zadeve - ugotovljeno dejstvo se lahko zapiše tudi na potrdilo o stalnem bivališču),
-	najemno ah podnajemno pogodbo ah odločbo o dodelitvi stanovanja, v katerem biva udeleženec razpisa s svojimi družinskimi člani,
-	potrdilo o dohodkih in prejemkih prosilca in njegovih družinskih članov za prosilce za socialna stanovanja za obdobje april, maj, junij 1999, za prosilce za neprofitna stanovanja za leto 1998 (obrazec je sestavni del vloge).
Potrdilo izda za zaposlene delodajalec, za upokojence Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS.
Na potrdilu morajo delodajalci zapisati tudi doseženo delovno dobo,
-	potrdilo Zavoda za zaposlovanje Žalec v primeru, ko gre za nezaposleno osebo (v potrdilu morajo biti podatki, od kdaj je iskalec zaposlitve, če prejema nadomestilo za brezposelnost in morebitne možnosti za zaposlitev),
-	potrdilo o šolanju za družinskega člana, ki je starejši od 15 let in se redno šola, izjavo prosilca, da sam ah kdo izmed družinskih članov, ki z njim stalno biva, ni lastnik stanovanja, stanovanjske hiše (tudi hiše v gradnji, zemljišča ali počitniške hišice in obvestilo o drugih dohodkih izven delovnega razmerja predpisan obrazec-priloga vloge),
-	izjavo o trajanju izvenzakonske skupnosti za osebe, ki živijo v taki skupnosti,
-	potrdilo Centra za socialno delo Žalec:
-	o statusu samohranilke ah samohranilca,
-	o eventualnem ločenem življenju staršev in mladoletnih otrok zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja (bivanje otrok v rejniški družini, zavodu, oskrbi v taji družini ipd.),
-	mnenje Centra za socialno delo, če gre v družini za otroka, motenega v duševnem in telesnem razvoju ah trajno nesposobnega za delo,
-	izvid zdravniške komisije I. stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, če gre za trajno obolenje družinskih članov, ki je pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami,
-	pri notarju overjeno spričevalo, diplomo ah katerikoli drugi dokument, s katerim se dokazuje dosežena najvišja stopnja šolske izobrazbe udeleženca razpisa in njegovega zakonca oziroma partnerja (velja samo za vlagatelje vlog za neprofitna stanovanja).
Vloge, ki bodo prispele po izteku roka, bodo zavrnjene.
Na podlagi vloženih vlog bo strokovna služba ugotovila upravičenost in v primeru izpolnjevanja splošnih pogojev z ogledom komisije preverila resničnost navedb.
Vlagatelji vlog bodo o uvrstitvi obveščeni s sklepom v roku 60 dni po izteku razpisnega roka.
Žalec, 25.8.1999	STANOVANJSKI SKLAD OBČINE ŽALEC
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
dolu jvUjetjulči ljudi
NUDI MOŽNOSTI VPISA V ŠOLSKEM LETU 1999/2000 V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE
OSNOVNO
IZOBRAŽEVANJE
BREZPLAČNO
SREDNJEŠOLSKI
PROGRAMI
SAMOSTOJNE
VERIFIKACIJE
VISOKOŠOLSKI PROGRAMI PREK MATIČNIH ŠOL IN FAKULTET
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
^ružu-
USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST
STROJNIŠTVO
^ STROJNI TEHNIK
ELEKTRIKAR
ELEKTROTEHNIK
jSsf- EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
^ TRGOVEC
VISOKA UPRAVNA ŠOLA
-programtJavna uprava (1.in 3.letnik)
IÒMEJEN VPIS I ^ - FAKULTETA ZA
ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ
-	programtOrganizacija in management
(1. in 3.letnik) FAKULTETA ZA
^'T KMETIJSTVO _________
MARIBOR - iNOVOll
-	programtAgronomija (1. letnik)
smer: Poljedelstvo
. .	,	in vrtnarstvo
Informacije m evidentiranje vpisa:
TAJNIŠTVO, vsak delavnik med 8. in 16. uro, osebno ali po telefonu: 703-165 ali 703.16-61!
Srednješolski programi: Prijave na obrazcu DZS 1,20!
POHITITE S PRIJAVAMI IN NAS POKLIČITE, SAJ SO OMEJENI VPISNI ROKI IN NA DOLOČENIH VISOKOŠOLSKIH PROGRAMIH OMEJEN VPIS!

september 1999
Preteku mesec
Zgodilo se je v avgustu			
Datum, ura 1999	Naziv prireditve	Kraj prireditve	Organizator
1.8.	Tekma koscev v Sv.Lovrencu	Sv. Lovrenc	PGD Sv.Lovrenc
1.8.	Srečanje slov. misijonarjev	Župnijska cerkev v Taboru	Župnijska cerkev v Taboru
6.8. .	Večer domače glasbe in petja pod naslovom Na Vransko grem	Vransko	Občina Vransko
7. 8.	Dan hmeljarjev v Braslovčah	Trg Braslovče	TD Braslovče
7. 8.	Prireditev z naslovom Zvestobo je potrebno nagrajevati	Vransko	Občina Vransko
8. 8.	Celodnevna prireditev Praznik zakoncev	Vransko	Občina Vransko
13.8.	Odprtje razstave fotografij popotnika Janina Klemenčiča	Savinov likovni salon Žalec	Zavod za kulturo Žalec
14. 8.	Srečanje upokojencev Polzela	Gasilski dom Polzela	Društvo upok. Polzela
15.8.	Koncert godbe Liboje	Atrij graščine Šenek na Polzeli	KUD Polzela
21. 8.	Večer z narodnozabavno glasbo	Gostišče Kolodvor Žalec	Gostišče Kolodvor, TD Žalec
21.8.	Zaključni turnir rekreacijske fige	Tenis igrišče Polzela	Tenis klub Polzela
27. 8.	Lunohod na Goro Oljko	Dom upokojencev Gora Oljka	Društvo upokojencev Polzela
28. 8.	Žur pod Žvajgo	Prebold - Gaj Prebold	Mladinsko društvo Prebold
28. 8.	Razstava kulinarike in prikaz starih običajev ob prireditvi Družina poje	Dom krajanov Andraž	Kulturno društvo Andraž
29. 8.	Družina poje	Športno igrišče Kulturno društvo Andraž	Kulturno društvo Andraž
Obnovitev kapele v Miklavžu
Pred dnevi je bilo v Miklavžu nad Taborom nadvse slovesno. Razlog za to je bila obnovljena kapela v bližini lovskega doma LD Tabor, ki so jo posvetili sv. Hubertu, zaščitniku lova Kip zanjo je izdelal ljudski umetnik -kipar Franc Dobnik iz Stopnika pri Vranskem.
Nedeljsko slovesnost so najprej naznanili Savinjski lovski rogisti. V kulturnem programu so sodelovali še pevci lovskega okteta iz Mežice in pevci MPZ Ivan Cankar iz Kulturnega društva Tabor. Zbrane je pri kapelici, ki stoji v bližini nekdanje Kučarjeve domačije, najprej pozdravil starešina ID Tabor Janko Šmit, ki je opisal pot od ideje do uresničitve. Ob tem se je še posebno zahvalil domačinom, dekanu Poldetu Selčanu, ki je prispeval kritino in železna vrata, zidarju Nateku in kiparju Dobniku. Slednji je s prefinjenim občutkom ustvaril resnično unikaten kip sv. Huberta z jelenom. Zbranim je nato spregovorila še županja Vida Slakan,
ki se je zahvalila lovcem za opravljeno delo. Prijetne in zanimive pa so bile besede Dušana Husa, ki je zbranim približal zgodovinsko podobo sv. Huberta. Nato sta domači župnik dekan Polde Selčan in župnik Pavel Špom z Dolenjskega blagoslovila kip in kapelo. V nadaljevanju slovesnosti pa so lovci podelili še priznanja s fotografijo kipa, ki je nameščen v kapelici. D. Naraglav
Čas za čudeže
Mrk
ali o Sončevem mrku malo drugače
Zgodil se je mrk. In to popolni. Čisto blizu. Že leta smo astronomi sanjarili o tem enkratnem dogodku. Da se razumemo, govorimo o popolnem Sončevem mrku, ko Luna za nekaj minut prekrije Sonce, ne pa o delnem, ki smo ga lahko opazovali že pred tremi leti. Popolni Sončni mrk je bil iz Slovenije viden samo na skrajnem severnem delu, na Goričkem, ostali deli Slovenije pa so bili deležni mrka. Razlika med delnim mrkom, pa naj si bo tudi 99%-im, in popolnim mrkom pa je približno takšna, kot med eno prižgano vžigalico in veličastnim ognjemetom.
In kje bo mrk trajal najdlje in bo nebo jasno, da se bo pojav dalo opazovati brez oblakov? Že leta se je vedelo, da bo 110 km širok pas sence s hitrostjo 2500 km na uro švignil čez Evropo. Za nas je bil
najbliže na Goričkem v Prekmurju, toda tam je pojav trajal le dobro minuto. Zaradi edinstvenosti dogodka pa nisem hotel zamuditi nobene sekunde, torej je bilo treba izbrati mesto severneje, na črti od Francije do Romunije, kjer je pojav trajal več kot dve minuti. Toda kje? Zadnje dni pred mrkom sem napeto spremljal dogajanje vremena in ravno na večer pred mrkom je bilo napovedano slabo vreme. Sicer so obljubili delno izboljšanje čez dan, toda treba se je bilo postaviti na mesto, kjer bo točno okoli poldneva nebo brez oblačka. Meteorologi so po izkušnjah napovedali izboljšanje najprej v Panonski nižini, torej sem si postavil za cilj Blatno jezero na Madžarskem.
Treba je bilo prej odriniti od doma, ker so ceste tam še bolj čudne kot v naši domovini, pričakovali pa so tudi izredno zgostitev prometa.
Ob petih zjutraj, ko sem krenil od doma, je bila nevihta pri nas v pol-
nem zamahu. Poln upanja sem ji sledil proti severu. Ob 9- uri, ko sem se v počasni koloni premikal ob Blatnem jezeru, pa so se oblaki že pričeli trgati in modrine je bilo čedalje več. Želel sem se čim bolj približati centralni črti mrka, toda promet se je tako zgostil, da sem se le s težavo prebijal proti njej. Malo pred želenim ciljem - kakih 15 kilometrov pod centralno črto mrka, sem si izbral kopališče v malem naselju ob jezeru. Praktično je bilo vseeno, na kakšnem prostoru sem, potreboval sem samo jasnino. Da sem odlično izbral kraj opazovanja, se je kmalu pokazalo, saj so oblaki nad mano popolnoma izginili. Bilo je še kakšno uro časa do začetka mrka,
zato sem lahko mimo postavljal opremo za opazovanje in fotografiranje.
Pričelo se je prijetno čakanje. Množica radovednih turistov se je v hipu nabrala okoli mojega
teleskopa, obrnjenega v Sonce, in radovedno so kukali skozenj, v Sončno površino, posuto s pegami. Malo pred pol dvanajsto, točno kot je bilo napovedano, je Luna pričela zakrivati Sonce. Najprej se je to opazilo skozi teleskop, nato pa tudi' že skozi posebna očala, ki sem jih imel, ob Blatnem jezeru pa so jih tudi ponujali na vsakem koraku.
Zakrivanje je bilo tako očitno, da sem dobil vtis, kot da ga bo pokrila v nekaj minutah, toda do popolnega prekritja je bila še več kot ura. Vsakih nekaj minut sem napravil kakšen posnetek izginjajočega Sonca in bolj ko je Luna napredovala s svojim početjem, bolj je postajalo zanimivo. Malce se je že ohladilo in svetloba je bledela. V senci drevesa se je pričela čudovita igra svetlobe in senc, ki je na tleh - na mestu, kjer so sončni žarki predirali krošnjo ustvarila podobe stotine malih polmesecev. Tega pojava verjetno sploh ne bi opazil, če ne bi bil na njega opozorjen že prej, ko sem v reviji Špika prebiral o dogajanjih, ki spremljajo mrk. Labodi na jezeru so se odpravili spat in pričel nas je obletavati večerni mrčes. To vse bi lahko doživel tudi doma, toda zdaj sta prihajali tisti dve minuti, ki sem ju pričakoval. Čas za čudeže. Veliko sem že prebral o pojavih, ki sprem-
ljajo mrk, gledal posnetke, na vse sem	bil	že
vnaprej pripravljen, toda kako	je	ta
največji spektakel viden z Zemlje, doživeti?
Ko	se	je
Sončev rob čisto stanjšal in so se med luninimi gorovjem prebijali še poslednji žarki Sonca, sem jih videl kot bisere, pripete na črno ploskvico. Ko pa je bilo Sonce popolnoma zakrito, se je okoli ploskvice videla njegova atmosfera (kot obroček) in poslednji žarek, ki je še prebil lunino dolino, je na robu tega obročka zasvetil kot diamant. In res je bil na nebu prstan. Zableščal se je bolj kot vsi diamanti tega sveta. Ko je diamant ugasnil, se za drobec časa ni zgodilo ničesar. Potem pa je izza temne ploskvice, ki so jo obkrožali mali rožnati biseri, planila modrikasta svetloba, razpršena na vse strani. Nebeško lepo. Dobesedno. Gledal sem Sončevo korono (slika). Tako je šibka, tisočkrat šibkejša od površine Sonca, da nam je vedno skrita, le med popolnim mrkom nam jo je dano videti. Tisti hip sem razumel ljudi, ki že leta tekajo za Sončevim mrkom po celem planem. Kako veličasten prizor! In zanj je bilo potrebno le nekaj ur vožnje z avtomobilom. Vreden je mnogo, mnogo več.
Odstranil sem zaščitne filtre in napravil dva posnetka korone. Tako, za spomin. Nisem hotel izgubljati dragocenih sekund prizora, ki je najlepše viden s prostimi očmi. Nebo je postalo svinčeno sivo modre barve, korona pa se mi je zdela modrikasto bela. Tanki prameni korone, ki so se razprostirali skoraj simetrično na vse strani od Sonca,
ponekod malce skuštrani, so me spominjali na plinast rep kometa. Spodaj se je bleščala Venera, malce nad Soncem Merkur, ostalih zvezd pa nisem opazil oziroma se jim nisem hotel posvečati. Ves sem se posvečal koroni. Ne samo pogledu nanjo, temveč morda bolj predajanju občutkom, ki so me ob tem pogledu preplavljali. To vzhičenost ob pogledu nanjo bi lahko imenoval občutenje naše neznatnosti, spoznanje neskončne kratkosti našega trajanja ali samo nepredstavljivo lepoto. Zanesljivo vem le eno. Bil sem srečen.
Tvegal sem le pogled po ljudeh na plaži. V spoštljivi tišini so strmeli navzgor. Kdo ve, kaj se je njim pletlo v glavah ob tem pogledu. Modrikasta svetloba je še kar trajala, prameni korone so se prelivali, bili so živi. To ni bila nebeška podoba, bilo je dogajanje.
Po dveh minutah in štirinajstih sekundah so se na robu črne ploskvice spet pojavili drobceni biseri, korona je ugasnila in predstava se je končala z novim božanskim diamantnim prstanom.
Vse nas je prevevalo nerazumljivo navdušenje. Vzkliki in ovacije, verjetno stotitisočev, so se razlegali po obali Blatnega jezera. Je bilo to kipenje čustev le zadoščenje ob neskončni lepoti prizora, ki nam ga je pripravilo vesolje, ali pa se je morda nekje globoko vsak v sebi zavedal, da smo tudi mi del istega vesolja in s tem del njegove lepote.
Po obali se je razlegala glasba, pokah so zamaški in nobenega ni več zanimalo, kako se luna odmika od Sonca. Spet se je otoplilo in napravil se je še en vroč poletni dan.
Pot nazaj je bila prijazna. Bil sem potešen. Ampak ko bo senca lune naslednje leto potovala nekje čez Južno Afriko vem, da bom razmišljal le o tem, kaj vse bi dal, da bi bil spet pod njo.
Foto in tekst: Srečko Lavbič
PRIREDITVE V SEPTEMBRU 1999				
DATUM, ura 1999		NAZIV PRIREDITVE:	KRAJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:
*3. 9.	ob 19- uri	KONCERT GLASBENE SKUPINE “FARAONI”	ŠLANDROV TRG - ŽALEC	OBČINA ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO
*4.9-	ob 9- uri ob 14. uri ob 22. uri	ŠPORTNA TEKMOVANJA KULTURNO ZABAVNA PRIREDITEV (kulturne skupine KS Občine Žalec) OGNJEMET	ŠPORTNI CENTER ŽALEC ŠPORTNI CENTER ŽALEC ŠPORTNI CENTER ŽALEC	OBČINA ŽALEC OBČINA ŽALEC OBČINA ŽALEC
5.-12. 9-		“GREMO V KINO” TEDEN FILMOV	DOM KULTURE POLZELA	KUD POLZELA
*5. 9-	ob 9. uri ob 14. uri	KOLESARJENJE PO KS OBČINE OB 100-LETN1CI KOLESARJENJA 90-LETNICA ČEBELARSTVA	ŠTART V VSAKI KS OBČINE ŽALEC LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK	OBČINA ŽALEC KUD SVOBODA GRIŽE
* 6. 9.	ob 19. uri	SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA	DVORANA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC
*8. 9.	ob 19.30. uri	PLESNA PREDSTAVA TOTEMS (Jure Lukaščik in Estela Žutič)	DVORANA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC
* 9-9.	ob 19. uri	LITERARNO GLASBENI RECITAL O LILI NOW	(Lenča Ferenčak in Lado Jakša)	OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC
* 10. 9.	ob 19. uri	ODPRTJE UKOVNE RAZSTAVE DARINKE PAVLETIČ-LORENČAK	SAVINOV LIKOVNI SALON	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC
* 11. 9.	ob 9- uri ob 16. uri	26. REVIJA SLOVENSKIH LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGISTOV ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK NOVO CELJE	KUD SVOBODA GRIŽE OBČINA ŽALEC
11.9.	ob 10. uri	TURISTIČNI PIKNIK V PREBOLDSKEM GAJU	PREBODSKI GAJ	OBČINA PREBOLD TD PREBOLD
* 13. 9.		LUTKOVNA PREDSTAVA SONČEK, KJE SI ?	(lutkovno gledališče Maribor)	DVORANA DOMA H. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC
* 14. 9.	ob 18. uri	PREDSTAVITEV KNJIGE MILENE MOŠKON	KERAMIKA SPODNJESAVINJSHH FABRIK	SAVINOVA HIŠA ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC
* 14. 9-		RAZSTAVA DOMAČE IN UMETNOSTNE KERAMIKE KERUS IZ KASAZ	OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC
* 16. 9-	ob 19. uri	SALONSKI GLASBENI VEČER KITARISTKE MARIJE ALATIČ Z GOSTI	SAVINOVA HIŠA	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC
* 17. 9-	ves dan ob 20. uri	ZAKLJUČEK VSESLOVENSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA 99 FRANCE PREŠEREN IN GORENJSKA HMELJARSKI ROCK ŽUR	GORENJSKA - IZLET ŠOTOR IZPRED HMEZAD EXPORT - IMPORT	OBČINA ŽALEC OBČINA ŽALEC
* 18. 9-	ob 19- uri	HMELJARSKI LIKOF	ŠOTOR IZPRED HMEZAD EXPORT - IMPORT	OBČINA ŽALEC
* 18. -19. 9- ob 9- uri		DRŽAVNO PRVENSTVO V PRESKAKOVANJU OVIR Z MLADIMI KONJI	HIPODROM GOTOVLJE	KONJENIŠKI KLUB GOTOVLJE
* 19. 9-	ob 10. uri	SREČANJE SAVINJSKIH IN ZASAVSKIH PLANINCEV NA MRZLICI	Odhod ob 7 h s športnega centra Žalec	OBČINA ŽALEC
* 20. 9.	ob 20. uri	MONOKOMEDIJA SAŠE PAVČEK	(Bužec on, bužec jaz)	DVORANA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC
*21.9.	ob 20. uri	KONCERT VIOLINISTA MARKA ZUPANA IN PIANISTKE IRENE KRALJ	ŽUPNIJSKA CERKEV SV. NIKOLAJA V ŽALCU	ŽUPNIJSKI URAD ŽALEC
25. 9.	ob 8. uri	PO POTEH OBČINE POLZELA	POLZELA	DRUŠT. UPOKOJENCEV POLZELA
25. 9.	ob 13. uri	DAN ODPRTIH VRAT LOVSKE DRUŽINE POLZELA	LOVSKI DOM ZALOŽE	LOVSKA DRUŽINA POLZELA
25. 9-	ob 18. uri	GLASBENI VEČER	KRISTALNA DVORANA GRAŠČINE ŠENEK	KUD POLZELA
26. 9.	ob 10.30 uri	SREČANJE BOLNIH IN OSTARELIH	ŽUPNIJSKA CERKEV NA POLZELI	ŽUPNIJA POLZELA
26. 9.	ob 15. uri	BLAGOSLOVITEV OBNOVLJENEGA KRIŽA NA BREGU PRI POLZELI	POLZELA	ŽUPNIJA POLZELA
28. 9-	ob 20. uri	KOŠARKARSKA TEKMA VODSTVO SAVINJSKI HOPSI - POLITIKI	ŠPORTNA DVORANA POLZELA	KK SAVINJSKI HOPSI
28. 9-	ob 20. uri	EVROPSKI POKAL SAPORTO KK SAVINJSKI HOPSI - ACHILLEAS CIPER	ŠPORTNA DVORANA POLZELA	KK SAVINJSKI HOPSI
\ Spodnji Savinjski dolini lahko obiščete:
Etnografski muzej na Ponikvi, tel.: 728-524 ♦♦♦
Galerijo Doreta Klemenčiča - Maja in Savinovo spominsko sobo
Odprto: vsak četrtek od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, za skupine po dogovoru, tel.: 717-717.
♦♦♦
Gasilski muzej Žalec
Odprto: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 14. do 18. ure ali po dogovoru, tel.: 718-272.
♦♦♦
Hmeljarski muzej
Odprto: po dogovoru, tel.: 715-830.
♦♦♦
Muzej motociklov Vransko
Odprto: Muzej je odprt čez celo leto od 10. do 18. ure. Zaprt je ob četrtkih, tel.: 725-126.
♦♦♦
Muzej parnih cestnih valjarjev
Tel.: 718-108
♦♦♦
Razstavno-prodajno galerijo Oskar Kogoj
Odprto: vsak dan od 9- do 17. ure,ob sobotah od 8. do 12. ure, tel.:715-300.
♦♦♦
Savinov likovni salon
Odprto: V času razstav vsak dan, razen nedelje in praznikov, od 10. do 12. ure, za skupine po dogovoru.
♦♦♦
Spominsko sobo Slavka Šlandra
Odprto: po dogovoru, tel.: 724-066.
♦♦♦
Občinsko matično knjižnico Žalec
Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 18. ure, torek, četrtek od 8. do 14. ure, sobota zaprto, tel.: 717-717.
♦♦♦
Jamo Pekel pri Šempetru
Ogled v oktobru: od 8. do 17. ure, TD Šempeter, tel.: 702-138.
♦♦♦
Rimsko nekropolo v Šempetru
Ogled v septembru in oktobru od 8. do 17. ure, TD Šempeter, tel.: 702-138.
90 let savinjskih čebelarjev
V tem letu mineva 90 let, odkar savinjski čebelarji delujejo organizirano. Pri Zvezi čebelarskih družin Spodnje Savinjske doline v Žalcu so se odločili, da bo osrednja proslava ob tem jubileju v nedeljo, 5. septembra, ob 14. uri v letnem gledališču v Grižah.
T. Tavčar
4. skupščina družbe Polzela
Na 4. skupščini so bodo v četrtek, 9- septembra, sestali delničarji družbe Polzela, tovarna nogavic, d.d.. Na njej bodo obravnavali letno poročilo o poslovanju družbe v lanskem letu, ki ga bo podal predsednik uprave dipl. ing. Alojz dosier, odločali o razporeditvi nerazporejenega dobička iz leta 1997 in dobička za leto 1998 in imenovah revizorja družbe za letošnje leto. T.T.
Lesni sekanci - kurivo za prihodnost
Kot vsako leto bo tudi letos strojni krožek Savinjska dolina soorganizator vseslovenske demonstracije kmetijske mehanizacije DEMO 99-
Strojni krožek bo 25. septembra ob 10. uri na avtopoligonu v Ločici ob Savinji skupaj s Kmetijsko svetovalno službo, Zvezo strojnih krožkov in revijo Kmetovalec organiziral demonstracijo strojev za pripravo lesnih sekancev za kurjenje. Prikazali bodo tudi transport sekancev, peči in tudi določen del gozdarskih strojev.
Zakaj smo se odločili za te stroje in peči?
-	Zato ker je les obnovljiv vir energije in ga je v Sloveniji dovolj. Samo tehnologijo spravila in kurjenja je treba prilagoditi do te mere, da je udobnost kurjenja primerljiva kurjenju na olje oziroma plin. Takšna tehnologija obstaja in jo boste na DEMO 99 lahko videli.
-	Ekološko so pravilno kurjena
drva oz. sekanci neškodljivi za okolje, saj sta razgradnja lesa v gozdu in pravilno kurjen les enako neškodljiva za okolje, kar za ostala goriva ne drži.
-	Takšno kurjenje spodbuja domače gospodarstvo, saj imajo ljudje delo, s pripravo sekancev industrija - predvsem kovinska in elektronska s pripravo elementov za kurjenje - in vsaka pametna država takšne projekte podpira. V primeru nakupa kurilnega olja ah plina pa je denar, ki ga damo Arabcem za to gorivo, izgubljen za vedno.
-	Tega goriva v Sloveniji ne bo nikoh zmanjkalo, kajti naša država se vedno bolj zarašča z gozdom in s takšnim načinom kurjenja se bo marsikaj dalo očistiti. To je obnovljiv vir energije.
Vse, ki vas takšno kurjenje zanima, pa tudi ostale, vabimo, da si demonstracijo ogledate 25- septembra ob 10. uri na avtopoligonu v Šempetru.
Andrej Podpečan
september 1999
Kultura
140-letnica rojstva Rista Savina
Ob 140-letnici rojstva skladatelja in rojaka Friderika Širce - Rista Savina je Zavod za kulturo Žalec v Savinovi hiši pripravil 2. salonski večer.
0 življenju Friderika Širce je govorila direktorica žalskega Zavoda za kulturo Anka Krčmar. Povedala je, da se je z glasbo začel ukvarjati že s 13 leti, ko je uglasbil zborovsko cerkveno pesem, ki so jo na žalskem koru radi in dolgo prepevali. Raje kot petje pa je imel klavir. Z 19 leti je stopil v vojaško službo in dosegel čin general-majorja. Bil je uspešen vojak, v bistvu pa ves čas predvsem glasbenik. Ko je služboval na Dunaju in v Pragi, je veliko zahajal na koncerte in se glasbeno izobraževal v kontrapunktu in instrumentalizaciji. V Banja Luki, kjer si je nadel ime Risto Savin, je igral in pel na salonskih večerih in se oplajal z njihovo narodno pesmijo in folkloro. Njegova prva opera je Lepa Vida, ki jo je napisal še kot vojak, glasbeno pa je povsem zaživel po upokojitvi, ko se je vrnil v Žalec. Žalčani mu zasluženo pozornost posvečajo zadnja leta. Po njem se imenujejo glasbena šola, likovni salon in najvišje priznanje za dosežke na kulturnem področju. Kot je sam upal, mu sedanja generacija namenja naklonjenost, ki si jo, tudi po njegovem mnenju zasluži. Ob 50-letnici njegove smrti so izdali 10 zgoščenk s posnetki njegove glasbe za študente in eno za prodajo, pridobili so fotokopije in mikropise njegovih not, zbirko pa so prav te dni obogatili z novim originalnim zapisom njegovih not, ki jim ga je podarila Žalčanka, gospa Aubrehtova.
V kulturnem programu je nastopil godalni kvartet Rožmarinke iz Ljubljane, ki je izvajal klasiko, zimzelene melodije in priredbe slovenskih ljudskih pesmi. T. Tavčar
100 let KUD Polzela
Razstavljal Janin Klemenčič
Nov prapor, ki bo sedaj krasil prostor
Pred 100 leti, natančno 9-julija leta 1899, je bilo na Polzeli ustanovljeno Katoliško bralno društvo. To je bil začetek organiziranega kulturnega delovanja na Polzeli z namenom, širiti in ohranjati slovensko besedo. Že takoj ob začetku so imenovali knjižničarja in vodili vzorne zapiske knjig, naročili pa so se na knjige Mohorjeve družbe.
Na slovesnosti seji so pregledah dejavnost v preteklih 100 letih. Kot je dejal predsednik KUD Polzela Marko Slokar, je bilo pogosto izrečeno, da ni lahko, da ne bo lahko, vendar so vse težave premagali z obilico dobre volje in na koncu je grenkobo vedno premagalo veselje zaradi druženja. V kulturnem programu so nastopih trobilni kvintet Glasbene šole Rista Savina Žalec, oddelek Polzela, vokalni kvintet Lastovka, Dejan Podbregar - trobenta in Irena Kralj -klavir ter moški pevski zbor s Polzele. Ob tej priložnosti so razvili nov društveni prapor, ki ga krasi citat Antona Martina Slomška “Materin jezik bodi vam ključ do narodove omike”. Ob koncu so podelili društvena priznanja, potem pa odprh razstavo fotografij in dokumentov o dejavnosti društva v sto letih.
Praznovanje 100-letnice pa so zaključili v nedeljo, ko je domači župnik Jože Kovačec ob slovesni sv. maši blagoslovil nov društveni prapor.	T. Tavčar
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do 27. avgusta odprta razstava popotniške fotografije Janina Klemenčiča, ki pa je bila tudi dobro obiskana.
Na odprtju so se zbrali številni obiskovalci. Najprej jih je pozdravila direktorica Zavoda za kulturo Anka Krčmar, o razstavljalcu in njegovem delu pa je govorila likovna kritičarka Marlen Premšak, ki je med drugim povedala, da se Janin Klemenčič ukvarja z različnimi zvrstmi fotografije, najbolj pri srcu pa mu je barvna fotografija, ki mu omogoča ujeti koloristične značilnosti ljudi in krajev, kamor ga zanese pot. Večino fotografij je namreč posnel na potovanjih po različnih koncih sveta. Prepotoval je 445 tisoč kilometrov in obiskal 80 držav na vseh kontinentih. Janin se je pričel ukvarjati s fotografijo že pri 17 letih, sicer pa je
profesor filozofije in psihologije in	je nastopil kitarski orkester
poučuje na ljubljanski gimnaziji	Glasbene šole Rista Savina Žalec.
Ledina.	T. Tavčar
V kulturnem programu na odprtju
Z odprtja razstave
Rudniška zbirka potrebuje primernejše prostore
Medobmočna revija godb
V soboto, 4. septembra, bo v Libojah, pri cerkvi sv. Neže, območna revija godb na pihala. Nastopilo bo 11 godb, obenem pa bodo proslavili tudi 65-letnico libojske godbe na pihala. Prireditev se bo pričela ob 17. uri.
Nekdanji rudarji rudnika Zabukovica in Liboje so julija proslavili 220-letnico rudarjenja v libojsko-zabukovški kadun-ji. Savinjskim rudarjem so se pridružile tudi delegacije rudnikov Mežica, Laško, Velenje in Idrija.
0 zgodovini rudarjenja v Zabukovici in Libojah je spregovoril predsednik sekcije rudarjev Vinko Petek, ki je med drugim opozoril na zbirko predmetov iz rudnika
Zabukovica in Liboje. Ta se nahaja v avli osnovne šole Griže. Rudarji si žehjo, da bi lahko zgodovino rudarjenja, ki je pomembno prispevalo k industrializaciji in elektrifikaciji Savinjske doline ter razvoju tudi kulturnega in drugega življenja, prihodnjim rodovom predstavih v večjih in primerjenjših prostorih. Pozval je občino Žalec, da jim pri tem pomaga. Na srečanju so se spomnili tudi hude nesreče, ki se je zgodila 12. avgusta leta 1946, ko je zaradi
eksplozije metana umrlo 17 rudarjev. Delegacija je položila venec na njihov grob. Zbrane je pozdravil tudi podžupan občine Žalec Ferdinand Haler, ki je izročil spominski darili Ivanu Grobelniku in Francu Govejšku. V kulturnem programu so nastopih godba iz Zabukovice, moški pevski zbor Mežiških rudarjev, harmonikar Uroš Škoflek iz Velenja, Dino Cestnik z recitacijo, pevki Patricija Diklič in Damjana Golavšek ter Ubrane strune. K. R.
Godba Liboje v slovenskem vrhu
Jožefu Jančiču zlati križec
Izdali zgoščenko in kaseto
Godba Liboje je na začetku poletja praznovala svoj 65-letni jubilej. V počastitev te obletnice so pripravili slovesno akademijo -koncert, na katerem so podelili Gallusova priznanja ter bronaste, srebrne in zlate značke. Te je prejelo trinajst godbenikov. Enajst jih je prejelo še plakete mednarodne zveze godb CISM. Največje priznanje, zlati križec, je mednarodna zveza godb podelila Jožefu Jančiču, ki je pri libojski godbi že 40 let, hkrati pa tudi njen motor, saj bi si brez njega težko predstavljali tako uspešno delovanje godbe.
Portret Jožefa Jančiča, dobitnika zlatega križca
Jožef Jančič ima za sabo dolgo glasbeno pot.
Že kot desetletnik se je zapisal glasbi, “svoji ljubici”, kot pravi. Začel je pri tamburaših, ob tem se je začel učiti tudi bariton, pozneje pa še “zug pozavno”. Leta 1956 je že igral pri zabukovški pihalni godbi. Tri leta pozneje je na povabilo kapelnika Franca Kovača še z nekaterimi postal član hbojske godbe. Z njo je doživljal vzpone in padce - propad rudnika, keramične -podjetij, ki sta bih njihov glavni sponzor, in še marsikaj.
“Bilo je vehko lepih trenutkov, pa tudi pelina ni manjkalo. Vesel sem, da smo vztrajali, vesel, da nam je uspelo previhariti tudi najtežje trenutke. Danes smo lahko res ponosni. Še pred dvema letoma si nismo upali niti sanjah, da bomo s svojim muziciranjem prišli v I. kakovostni razred pihalnih godb Slovenije. Dosežena zlata plaketa na tekmovanju godb Slovenije v II. težavnostni skupini nam je odprla pot med najboljše slovenske pihalne godbe. To nam je dalo še večji polet in rezultat tega je sedaj zgoščenka in tudi kaseta. Na zgoščenki je kar 47 minut čiste glasbe. S tem projektom smo sami sebi dah največje priznanje ob našem 65-letnem jubileju. Ta pa je tudi obveza, da svoje delo uspešno nadaljujemo tudi v prihodnje. Ob našem umetniškem vodji, Albertu Zaveršniku, brez katerega vsega tega ne bi dosegli, se počutimo močni, hkrati pa se zavedamo, da bo potrebno še vehko delati, če želimo obdržati mesto med najboljšimi.”
Tako Jožef Jančič, ki je sicer predsednik Godbe Liboje, hkrati pa tudi predsednik Območnega združenja pihalnih godb celjske regije.
O sebi in Zlatem križcu ni hotel vehko govoriti, dejal je le, da je bil prijetno presenečen in tudi vesel, da mu je mednarodna zveza godb
podelila to priznanje. Ob tem pa je še pristavil, da je to priznanje tudi priznanje vsem njegovim kolegom in kolegicam v pihalni godbi Liboje.
“Večkrat sem že, po izidu zgoščenke in kasete, sebi in prijateljem dejal, da se niti prav ne zavedamo, kaj nam je uspelo narediti v teh dveh kratkih letih. Ko so leta 1964 prvič prišli v Liboje godbeniki pihalne godbe Eggnberg iz Gradca, se niso mogli načuditi, da imamo v tako majhnem kraju tohko godbenikov. Danes niso več presenečeni, so pa zato tohko bolj veseh našega uspeha. Na slovesno akademijo žal niso mogli priti vsi, so pa zato napovedati svojo udeležbo na območni reviji pihalnih godb, ki bo 4.septembra. Že 35 let smo povezani s to prijateljsko godbo, zato se tako oni, kot mi, resnično veselimo ponovnega snidenja.”
Pihalna godba Liboje, in z njo tudi naš sogovornik Jožef Jančič, sta v zadnjih dveh letih dosegla in presegla sama sebe. Vsi dosedanji kapelniki so godbi vdahniti del svojega znanja in izkušenj. Vsi so vehko narediti za glasbo in obstoj godbe, prav gotovo pa je sedanji umetniški vodja, Albert Zaveršnik, s to generacijo godbenikov “priplezal” najvišje v 65-letni zgodovini godbe. Njemu, Jančiču in vsem godbenikom iskreno čestita tudi naše uredništvo.
D. Naraglav
PREBOLD
^'O, K, Tl JE NAjeV#*
Telefon studio: 703-200, redakcija:
724-724, faks: 724-427.
Poslušajte nas vsak dan, od 5.30 do 10. in od 14. do 19. ure. telefonski mali oglasi: 090-46-31
(razen nedelje vsak dan po 8. in l6. uri)
Kultura				september 1999 M)
PROGRAM TABORSKIH KULTURNIH DNI 1999
Ponedeljek, 6. 9., ob 18. uri
v dvorani Doma n. slovenskega tabora Žalec slavnostna seja občinskega sveta Občine Žalec in koncert Orkestra slovenske vojske; dirigent Franci Rizmal.
Sreda. 8. 9-, ob 19- 30 uri
v dvorani Doma D. slovenskega tabora Žalec plesna predstava Totems, plesalca Jure Lukaščik in Estela Žutič.
Četrtek, 9- 9-, ob 19- uri
v Občinski matični knjižnici Žalec literamo-glasbeni recital, posvečen pesnici Lili Novy, dramska igralka Lenča Ferenčak in glasbenik Lado Jakša.
Petek, 10. 9-, ob 19. uri
v Savinovem likovnem salonu odprtje razstave likovnih del Darinke Pavletič-Lorenčak.
Ponedeljek, 13. 9-, ob 11. in ob 17. uri
v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec lutkovna predstava Sonček, kje si? Lutkovnega gledališča iz Maribora.
Sreda, 15. 9. ob 19. uri
v salonu Savinove hiše predstavitev knjige Milene Moškon Keramika spodnjesavinjskih fabrik.
Četrtek, 16. 9-, ob 19- uri
v salonu Savinove hiše glasbeni večer kitaristke Marije Alatič z gosti. Petek, 17. 9-,
zaključek vseslovenskega knjižnega kviza '99 France Prešeren in Gorenjska
Ponedeljek, 20. 9- ob 19. uri
v dvorani doma 11. slovenskega tabora Žalec monokomedija dramske umetnice Saše Pavček: Bužec on, bušca jaz.
Torek, 21. 9-, ob 20. uri
v župnijski cerkvi sv. Nikolaja koncert violinista Marka Zupana in pianistke Irene Kralj.
Mitta Štrathar z Vranskega
Tudi to poletje so knjige potovale z vami na dopust
Tako kot je pisanje po Hemingwayevo samotno dejanje, je tudi branje vse prej kot družabna igra. Samotnejše je branje, intenzivnejše doživljamo in se istovetimo. Bolj nemoteni in prepuščeni smo, dlje zbežimo, kasneje se vrnemo.
V Občinski matični knjižnici Žalec spremljamo dvojno počitniško bezanje naših bralcev: najprej zbežijo v drugo okolje in od tam še v drug svet. Pod borovci ah prislonjeni ob gorsko planšarijo se istovetijo z dogajanji in občutenji, ki so jim sicer prostorsko in izkustveno nedosegljivi. Nenadna vrnitev iz sveta, pričaranega s knjigo (po piku nepismenega mrčesa ali klicu ostalih članov družine, ki so le na dopustu in ne z vami v drugem svetu), v dopustniško okolje je sicer blažja, kot da bi se znašli nekje doma, a vendar neprijetna. Knjigo za vsak primer prislonijo nekam v bližino za čas, ko jim bo spet dopuščeno, da jo odprejo. In knjigo je res mogoče prisloniti, nasloniti, vtakniti ah celo izgubiti marsikje.
Vrnitev z dopusta je za ljubitelje branja tako dvojna vrnitev, ki še dolgo dvojno boli, čeprav si nekaj dopustniških niti še dovolijo vleči za sabo daleč v september. Za tiste, ki si niste privoščili dvojnega bega iz svoje kože, ponujamo seznam najbolj iskanih in branih knjig letošnjega poletja. Vabimo, da se vanje potopite tudi vi, čeprav ne zagotavljamo, da
bodo na polici, ko jih boste iskali. Vam pa, ki ste predolgo ostali le v svoji koži in kakšne druge prek branja še niste pomerili, priporočamo spoštovanja vredno knjigo o branju avtorja D. Pennaca: Čudežno potovanje. Ne bo vam žal.
Kakšno branje so iskali mladi:
-	Vse knjige Dese Muck, še poseb-
no tiste o blazno resnem tem in onem; G. Schuster:	Skrivnost
odraščanja za dekleta; T. Husch: Skrivnosti odraščanja za fante; J. Vidmar: Junaki petega razreda; J. Vidmar: Aknožer; J. Vidmar: Moj prijatelj Arnold.
Najbolj brane zbirke v celoti: Dober dan, roman!, Najst, Knjigožer, Pet prijateljev, Novohlačniki, Odisej.
Kakšno branje so iskali odrasli:
-	S. Rozman: Peklenska gugalnica; D. Goleman: Čustvena inteligenca; D. Jančar: Zvenenje v glavi; J. Lowe: Oprah Winfrey spregovori, M. Morgan: Sporočilo iz večnosti; M. Newton: Potovanje duš; C. Jasq: Ramzes (doslej 4 deli); J. Gray: Moški so drugačni, ženske tudi; B. Novak: Lipa zelenela je (doslej 9 delov).
Najbolj iskani in brani avtorici nasploh: Mary Higgins, Minette Walters.
Irena Štusej
Ponovno najharmonikar Savinjske doline
Mitja Štrajhar z Vranskega je že na lanskem tekmovanju za zlato harmoniko Ljubečne in najharmonikarja Savinjske doline dobil ta laskav naziv. Letos so ga ponovno izbrali za najboljšega harmonikarja Savinjske doline, hkrati pa se je uvrstil v polfinale tekmovanja za zlato harmoniko Ljubečne.
Mitja Štrajhar je prav danes prestopil prag 7. razreda osnovne šole na Vranskem, hkrati pa je stopil tudi v četrti letnik Glasbene šole Žalec, kjer se uči igrati klavir. Njegov vsakdanjik je povezan z glasbo, kar mu godi, saj ob njej resnično uživa. Na njegovi poti mu tesno stojita ob strani oče Danijel, ki je tudi muzikant, in mama Mimica. Mitja je že leto in pol član očetovega narodnozabavnega kvarteta, s katerim oče
Mitja Štrajhar dvakrat zaporedoma najharmonikar Savinjske doline
Danijel ponovno stopa na glasbeno prizorišče, kjer je bil že pred dvajsetimi in več leti. Ob vsem niti ni čudno, da je bil prav oče tisti, ki je Mitja navdušil za igranje harmonike.
Nanjo sedaj igra že štiri leta, ima pa tudi izvrstnega učitelja Robija Zupana.
Pred Mitjem Štrajharjem je gotovo še lepa glasbena prihodnost. S svojo
Prostovoljno gasilsko društvo Matke in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec sta tudi letos v Matkah pripravila četrtfinalno tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne in najboljšega harmonikarja Savinjske. Na njem je sodelovalo 20 harmonikarjev. Strokovna žirija je po tekmovanju glede na število doseženih točk določila polfinaliste. To so: v kategoriji do 14 let Mitja Štrajhar in Matej Banovšek, v kategoriji od 15 do 25 let pa Boštjan Kovše, Aleš Švab in Rok Švab. Za harmonikarja Savinjske pa je žirija občinstva izbrala Mitja Štrajharja z Vranskega, učenca Robija Zupana.
K. R.
vztrajnostjo, nastopi in igranjem v očetovem ansamblu se dviguje tudi njegova samozavest, čeprav je po naravi skromen fant. Vendar je vesel doseženih uspehov, saj je njegova želja, da bi enkrat nastopil na finalu za zlato harmoniko Ljubečne. Morda bo to še ta mesec, vse pa bo odvisno od uvrstitve na polfinalnem tekmovanju v Postojni. Zaželimo mu veliko sreče.	D. Naraglav
Lovski zbori in rogisti v Grižah
V letnem gledališču Limberk bo v soboto, 11. septembra, 26. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Srečanje organizirajo Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec, KD Svoboda Griže in Lovska družina Gozdnik Griže, pokrovitelj pa je Občina Žalec. Na srečanju se bo predstavilo skupaj 33 lovskih pevskih zborov in rogistov. Zbrali se
bodo do 11. ure, prvi del koncerta se bo začel 13. uri, drugi del pa ob 15-30. Ob 18. uri bo slavnostni sprevod, pol ure kasneje bodo pozdravni nagovori, nato pa še skupni nastop. Ob tej priložnosti bo izšla tudi brošura, ki jo pripravlja Marginalija, v njej pa bodo med drugim predstavljeni vsi sodelujoči zbori in rogisti.
K. R.
Filmski program kina Žalec
Od 3. do 5. 9.
-	PODLE IGRE, ljubezenska drama
-	GENU, komedija od 10. do 12. 9.
-	PAST, romantična ljubezenska pustolovščina
od 17. do 19. 9.
-	SKRIVNOST ULICE ARLINGTON, grozljivka od 24. do 26. 9.
-	KAJ DOGAJA?, kriminalna komična drama
Kipar Ciril Hočevar (v sredini) pri eni izmed razstavljenih plastik
Mala plastika in vrtna skulptura
V Kapli vasi, na domačem vrtu, je kipar Ciril Hočevar razstavil svoje male plastike in vrtne skulpture. Razstavo je posvetil spominu na soseda in prijatelja Alojza Goliča.
Ciril Hočevar je študiral gradbeništvo, vzporedno pa kiparstvo na akademiji za likovno umetnost pri prof. Zdenku Kahnu. Po končanem študiju se je zaposlil kot statik, kiparil pa je le občasno. Ukvarjal se je predvsem s portretiranjem otrok v
žgani glini. Status samostojnega kulturnega delavca ima od leta 1992. Obvladuje odlivanje v razne materiale z uporabo plastičnih smol, izdeluje tudi muzejske lutke, razne maskote, sodeluje z lutkovnim gledališčem Ljubljana, Cankarjevim domom, Dramo itd. Od leta 1986 je imel več samostojnih kiparskih razstav.
Razstava v Kapli vasi je bila dobro obiskana.
T. Tavčar
Plošča na Schwabovi rojstni hiši
Natanko na dan, ko je leta 1938 umrl slovenski zdravnik, zobozdravnik, skladatelj in šahist dr. Anton Sschwab, so na pročelju njegove rojstne hiše v Preboldu (tik ob cesti in cerkvi) odkrili spominsko ploščo. Odkril jo je župan občine Prebold Vinko Debelak, blagoslovil pa župnik Franc Serec. Domači godbeniki in moški pevski zbor sta pripravila kratek kulturni program, med gosti pa sta bili tudi Schwabovi hčeri Jelka Mikuš in Marta Trene. Sledila je predstavitev knjige Zdravnik in skladatelj dr. Anton Schwab, ki sta jo napisala Franc Štolfa in Zvonka Zupanič Slavec, izdal pa Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani.	K. R.
Družina Pižom iz A ndraža
16. družinsko petje v Andražu
Iz skromnih začetkov je tradicionalna prireditev Družina poje, katere vodilo je še vedno geslo Peli so jim mati moja, prerasla v vseslovensko, iz leta v leto pa raste tudi kvaliteta petja. To je tudi cilj prireditve, ki želi iz pozabe potegniti stare ljudske pesmi, ki so se še ohranile v nekaterih krajih naše domovine in med slovenskimi zamejci. Prav tako je namen prireditve, da bi se družinsko petje uveljavilo med Slovenci in dobilo mesto, ki ga je imelo, preden sta ga izrinila radio in televizija
Nedeljsko prireditev je organiziralo Kulturno društvo Andraž pod pokroviteljstvom Občine Polzela, privabila pa je številne obiskovalce, ki so z veseljem prisluhnili nastopu
21 družin. Nastopajoče in poslušalce je pozdravil polzelski župan Ljubo Žnidar. Poudaril je pomen te prireditve, ki ima poučni in zabavni namen. Posamezne družine so nato zapele po eno ah dve pesmi. Veliko je bilo takšnih, ki so bile po mnogih letih prvič spet javno zapete. Ob koncu prireditve so vsi skupaj zapeli slovensko himno.
Prireditveni prostor pod Goro Oljko je resnično lepo okolje za tovrstno prireditev, vendar pa je letos ponagajalo vreme, tako da se je del prireditve nadaljeval pod šotorom.
Letos so za kulturni praznik v dvorani zadružnega doma pripravili še prikaz Andraža na kulinaričnem, gostinskem, turističnem in lovskem področju, srečanje kulturnih skupin iz sosednjih krajev in družabno srečanje.	T. Tavčar
Priprave žalskih rokometašic na novo sezono
Novi trener A. Filipčič
Minule dni so se na novo rokometno sezono pričele pripravljati rokometašice ŽRK Žalec. Že na prvem treningu so se zbrale vse rokometašice, na katere računa novi trener Aleš Filipčič. To pa so. Korotneva, Jelen, Jaušovec, Jakob, Klinc, Randl, Butik, Glas, Kunšek, Derčar, Jager, Urankar, Zidar, Stmšek, Potočnik, Bešič in Batista. Na treningu se upravičeno ni pojavila državna reprezentantka Vanja Dolar, ki bo postala mamica.
Po besedah trenerja Filipčiča bo prvi del priprav v Žalcu na atletskem stadionu in v športni dvorani žalske osnovne šole. Predvidene pa so tudi kratke priprave na Hrvaškem.
Trenirajo dvakrat na dan, v programu pa imajo tudi več prijateljskih tekem. Cilji kluba so ponoviti rezultate iz lanske sezone, kar velja za državno prvenstvo in pokal Slovenije. V tekmovanju za pokal EHF pa je cilj čim višja uvrstitev.
Zaradi odpovedi sodelovanja generalnega sponzorja Juteksa Žalec so se odpovedali okrepitvi iz tujine. Poleg izkušenih domačih igralk so v ekipo vključili tudi kadetinje, ki so v prejšnji sezoni osvojile državno prvenstvo in bile zmagovalke velikega evropskega turnirja Praga 1999- Trener Filipčič je izjavil, da je zadovoljen, ker so v klubu ostale igralke Korotneva, Jelen, Klinc, Randl, Urankar in Zidar. Meni, da bo kombinacija izkušenih igralk in
mladih, katere so vključili v prvo ekipo, sposobna dosegati dobre rezultate. Sekretar kluba Roman Jaušovec pa je dejal, da sedaj uprava kluba, zaradi izgube glavnega sponzorja, napenja vse moči, da bi z več manjšimi sponzorji zagotovila potrebna sredstva za tekmovalno sezono, kajti poleg tekmovanja v prvi ligi so v tekmovanja vključene tudi ostale selekcije. Povejmo še to, da so zamenjali trenerja tudi pri mlajših selekcijah. Ker je dosedanji trener Mitja Bubik preveč obremenjen, je delo namesto njega prevzel Danilo Kovačič, kateremu bo v pomoč igralka in reprezentantka Mojca Derčar.
T. Tavčar
S priprav na atletskem stadionu v Žalcu.
Lokostrelstvo
Za pokal Matk
Lokostrelski klub Polzela in športno društvo Matke sta v nedeljo, 8.avgusta, organizirala 9- tradicionalni turnir FITA 900 krogov za prehodni pokal Matk.
V prijetnem okolju športnega parka pod Golavo se je zbralo prek 80 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh slovenskih klubov. Tekmovanje je potekalo ves dan, in sicer v dveh izmenah. Prvi so s tekmovanjem pričeli ob 9-, drugi pa ob 14. uri. Še pred tem je bil, tako zjutraj kot popoldne, uradni trening. Tekmovali so v treh slogih, in sicer s sestavljivim, ukrivljenim in golim lokom. Kot je bilo videti, so bili tekmovalci v Matkah, resnično zelo uspešni. Dosegli so kar šest novih državnih rekordov. Te so s sestavljivim lokom dosegli: Dušan Perhač iz LK Mozirje, ki je nastreljal v kategoriji veteranov kar 888 krogov, Bernarda Perhač, ki je v kate-
goriji gospa nastrelila 883 krogov, Bojan Siter iz LK Kranj, ki je v kategoriji gospodov nastreljal 992 krogov in s tem rezultatom osvojil tudi prehodni pokal Matk, in Maja Trojnar iz LK Koroška, ki je v kategoriji deklic nastreljala 845 krogov. Rekord pa sta dosegla še Jan Šuštar pri dečkih in njegova sestra Sara Šuštar pri mlajših deklicah. Oba sta člana LK Ilirska Bistrica, rekorda pa sta bila postavljena z ukrivljenim oziroma golim lokom, s tem da je Jan nastreljal 861, Sara pa 460 krogov. Ob tem velja še povedati, da so mlajši dečki in deklice tekmovali le v dveh disciplinah.
Tekmovalci in tekmovalke iz Savinjske doline sicer niso dosegli
rekordov ah prvih mest, a so bili kljub temu dokaj uspešni. Roman Zupanc je pri veteranih osvojil tretje mesto, enako je to mesto v kategoriji gospa osvojila Jožica Emeršič. Tretji je bil tudi Matija Kuder. Zelo dobro se je odrezal v kategoriji gospodov, kjer je bila konkurenca najmočnejša, Miran Cestnik, ki je nastreljal 874 krogov in osvojil 5. mesto. Z olimpijskim lokom je uspešno nastopil tudi Peter Virant, ki pa v svoji kategoriji ni imel konkurence in je bil zato prvi. Zelo uspešen je bil tudi Žiga Domjanič z golim lokom v kategoriji dečkov, ki je zasedel drugo mesto. Če med Savinjčane štejemo tudi Aleksandra Ošepa in njegovega očeta Štefana, ki sta bila prva in druga vsak v svoji kategoriji, sicer pa nastopata za LK Mozirje, je bera lokostrelcev iz Savinjske doline še boljša.
Tekmovanje v Matkah je bilo res dobro organizirano in zato velja organizatorjem še posebno čestitati, saj s tem tudi dobro promovirajo našo dolino.	D. Naraglav
Prvi iz leve Štefan Ošep, ki vodi v slovenskem pokalu
Sedaj je dokončno znano, da bodo Savinjske Hopse okrepili štirje novi košarkarji. To so (št. 7) bolgarski reprezentant, 204 cm visoki Nikolaj Balev, ki bo igral krilni center, (št. 14) Januš Gorjup, ki je prišel iz Slovana in je visok 196 cm, igral bo na poziciji visokega beka, (št. 10) Ado Kahrimanovič, ki je prišel iz BiH in je visok 197 cm, igral bo na krilu, ter (št. 11) Djordje Jovanovič, visok 210 cm iz Srbije, igral pa bo na poziciji centra.
Ljubitelji košarke ste jih že lahko videli, ko so igrali na turnirju._
Košarka - Savintski Hopsi Polzela
Zmagovalci turnirja gostitelji
Za pripravo na novo košarkarsko sezono so Savinjski Hopsi pripravili na Polzeli mednarodni turnir Polzela ’99- Na njem so sodelovale štiri evropske ekipe, največ uspeha pa so imeli gostitelji Savinjski Hopsi, ki so v finalni tekmi premagali madžarsko ekipo Szolniki z rezultatom 97:90 in postali zmagovalci turnirja.
V prvi polfinalni tekmi sta se pomerili turški Fenerbahce in madžarska ekipa Szolniki. Kljub temu da so turški košarkarji v prvih minutah srečanja zaigrah odlično in povedli kar s 17:4, so ob koncu srečanja izgubili z rezultatom 63:52. Vehko bolj je bila zanimiva druga polfinalna tekma, kjer sta se pomerili ekipi Savinjski Hopsi in nemška ekipa GTSV. V prvem delu je bilo srečanje izenačeno, polčas se je
končal le za točko prednosti za Polzelo - 31:30. V drugem delu pa so si Savinjski Hopsi kmalu pridobili razliko 14 točk in jo tudi zadržali skoraj do konca srečanja. Končni rezultat je bil 79:62. V tem srečanju je izredno dobro igral mladi Samo Udrih, ki je dosegel 20 točk, pa Kobale 17, Nikitovič 13 točk itd.
V tekmi za tretje mesto so igralci Fenerbahce premagali GTSV (73:62), v tekmi za prvo mesto pa Savinjski Hopsi Szolniki (97:90). Polzelani so ves čas srečanja vodih, v 35. minuti kar z 81:65 in ob koncu brez težav zmagah. Domači trener Boris Zrinski je na tem srečanju dal priložnost vsem igralcem, ki bodo prišh v poštev za prvo ekipo v letošnjem državnem prvenstvu, v pokalu Slovenije in v pokalu Rajmunda Saporta. Za Savinjske Hopse so točke na finalni tekmi dosegli: Nikitovič 21, Samo Udrih 18,
Kobale 14, Kahremanovič 11, Javanovič 11, Gorjup 3, Cizej 9, Josipovič pa 2 točki. Na tekmi je bilo približno 300 gledalcev, na finalni tekmi pa 400.
Državno prvenstvo v figi Kolinska se bo pričelo 11. septembra. Savinjski Hopsi bodo v prvem kolu gostovah pri Loka Kavi v Škofji Loki, v 2. krogu bodo igrah proti ekipi Rogla Atras v Zrečah, domačemu občinstvu pa se bodo predstavih šele v 3- krogu 25. septembra, ko bo na Polzeli gostovala Union Ohmpija.
Tudi v pokalu Saporta bodo Savinjski Hopsi v 1. in 2. krogu gostovah. 21. septembra bodo igrah v Zadru, 28. septembra pa v Španiji, kjer se bodo pomerili z ekipo Achilleasa. Prva tekma v domači dvorani v pokalu Saporta bo šele 5. oktobra ob 20. uri, ko se bodo Savinjski Hopsi pomerili z odlično ekipo Arsenala.	T. Tavčar
Velika pričakovanja žalskih karateistov
Mesec rekreacije -živimo zdravo
za zabavo
Od 10. septembra do 10. oktobra
Spoštovane občanke in občani, radi bi vas pritegnili k športno-rekreativnemu programu, ki se v Sloveniji uspešno izvaja zadnja tri leta.
Mesec rekreacije bo to leto potekal od 10.9- do 10.10. 1999-Po vsej Sloveniji bodo potekale številne športno-rekreativne prireditve in zaželeno je, da bi se v tem mesecu udeležih vsaj ene športne dejavnosti, ki vas bo morda spodbudila, da bi rekreativna dejavnost postala način življenja skozi vso leto.
Občani Žalca so znani po bogati športni kulturi, zato smo prepričani, da boste v tem mesecu samo nadaljevali svojo rekreativno dejavnost. Veseli pa bomo, če bo MESEC ŠPORTA pritegnil še koga in obogatil njegov prosti čas.
Informacije oz. brošure bo prejelo vsako gospodinjstvo.
Športna zveza Žalec Anita Seles, prof.
Kljub temu da se je s klubskim evropskim prvenstvom v Parizu končala karate sezona, žalski karateisti niso počivali. Že konec julija so se v Seči pri Piranu udeležili seminarja o taktiki v športnih borbah, ki ga je vodil mojster 7.dan g. Antonio Oliva Seba iz Španije. Poleg tega pa so se udeležili še drugih aktivnosti.
V sredini juhja so bik tako na 10-dnevnih pripravah na Velem Lošinju, konec avgusta pa so se udeležih še poletnega kampa itahjanske reprezentance v Gradežu. Za razliko od prejšnjih let je bila takšna aktivnost nujna, saj bodo v septembru in oktobru potekale priprave reprezentance in turnirji, ki bodo odločilni za izbor tekmovalcev v reprezentanco Slovenije. Ta bo med 29. in 30. oktobrom nastopila na 1. svetovnem prvenstvu za kadete in mladince v Sofiji. Odločilni bodo nastopi na srečanju reprezentanc Avstrije, Švice, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije 11. septembra v Rdeči dvorani v
Velenju. Nato bodo igrah še na odprtem prvenstvu Avstrije v Furstenfeldu, na turnirju v Budimpešti in Siofoku. V konkurenci za izbor reprezentance sta nesporna kandidata Matjaž Končina in Grega Jančič, svoj status pa si morajo izboriti še Blaž in Janko Skok, Rok Pader, Beno Lazar, Sebastjan Sorčan in morda še kdo.
Kakorkoli že bo, velja reči, da so žalski karateisti na čelu s Silvom Maričem vlagali v dosedanje delo vehko truda. Ne nazadnje jih že čez nekaj mesecev čaka evropsko prvenstvo v Celju. Zažehmo jim dobre uvrstitve tudi v prihodnje. Pa še to! Karate klub Žalec bo tudi letos organiziral šolo karateja. Šola se bo pričela 7. septembra. Vpišete se lahko v času rednih treningov vsak torek in petek od 19- do 20. ure v telovadnici Ljudske univerze Žalec. Medse vabijo yse ljubitelje karateja od 8 let starosti dalje.
D. N
marginalija
Šahovski Šelerjev memorial
Remi in poraz Žalčank
Rokometašice ŽRK Žalec, ki se skrbno pripravljajo na prvenstveno tekmovanje v I. državni ženski rokometni ligi in za pokal EHF, so minuli teden, poleg napornih treningov, odigrale dve prijateljski tekmi. Najprej so gostovale pri rokometašicah Vegrada Velenje v Velenju in srečanje odigrale neodločeno 27:27, v drugi prijateljski tekmi pa so se pomerile z ekipo Koke iz Varaždina, konec tedna pa bodo nastopile na turnirju v Velenju, kjer bodo poleg Žalčank nastopile še ekipe Koke iz Varaždina, Zamet iz Reke in gostiteljice Vegrada Velenje. Kot je dejal trener Žalčank, Aleš Filipič, bodo Žalčanke na tem turnirju nastopile brez Sonje Zidar, Mojce Derčar in Barbare Jelen, ki so pripravljajo z državno reprezentanco.	T.T.
S finalne tekme Savinjski Hopsi : Szolniki z žogo pa Primož Kobale, ki je na srečanju dosegel 14 točk.
Zgradili so ga s prostovoljnim
Tekmovalci turnirja
Drugi odbojkarski turnir moških dvojic pa je športno društvo Vrbje na novem igrišču pripravilo v soboto,
14.	avgusta. Nastopilo je 10 ekip. Turnir se je pričel ob 9. uri in je trajal ves dan.
Prvo mesto je osvojila ekipa Kamnoseštva Vogrinc iz Braslovč -igrala sta Danijel Terglav in Sandi Vogrinc, 2. mesto je osvojila ekipa Kukoč iz Šempetra, igrala sta brata Aleš in Dejan Udrih, 3- mesto je
jsko v telovadnici Doma krajanov. Poteka v glavnem pozimi. Na koncu zimske sezone pa se med sabo pomerimo še starejši in mlajši ljubitelji tega športa. Sekcija za namizni tenis je še sorazmerno mlada, vendar pa privablja vedno večje število mladih igralcev, tako da nam včasih primankuje igralnih miz. Uspešno dela tudi karate sekcija. Vse bolj priljubljeno je kolesarjenje, saj je ta šport primeren za vse starosti. Dobro obiskana je tudi rekreacija žensk in vse več je mladih, ki delujejo v plesni skupini. Skratka, z večino naštetega smo lahko zadovoljni. Glavni problem pa so strokovni kadri.”
Sedaj je Tabor samostojna občina. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje, kaj si želite in kam merijo vaši načrti?
“Pravzaprav bi v tem trenutku
osvojila ekipa Topolšice, igrala sta Vito Mihalinec in Janez Jezeršek, 4. mesto pa EGT Computers, igrala sta Tadej Ferme in Damir Šketa.
Prve tri ekipe so prejele pokale in bogate praktične nagrade, četrtou-vrščena igralca pa tolažilno nagrado.
Poskrbljeno je bilo tudi za jedačo in pijačo. Prireditelji si želijo še več takšnih turnirjev, da bo novo odbojkarsko igrišče kar najbolj služilo svojemu namenu.	L. Meh
težko dal objektivno oceno glede bivše in sedanje občine. Čas bo pokazal svoje. Vsekakor pa so dosedanje izkušnje z novo občino predvsem pozitivne. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Želja in načrtov tudi nam ne manjka. Med to sodi gradnja novega igrišča, saj bomo zaradi predvidene širitve šole ob sedanjega, ki pa je tako potreben temeljite obnove. V prihodnje bomo morali več pozornosti nameniti tudi strokovnemu usposabljanju vaditeljev, zlasti za delo z mladimi. Med načrte pa smo uvrstili tudi organizacijo državnega prvenstva v krosu leta 2000. V teh dneh bomo vložili kandidaturo. Kako se bo tovrstna komisija odločila, ne moremo predvideti. Glede na to, da smo takšno prvenstvo v našem kraju organizirali zelo uspešno že leta 1974, pa se nadejamo dobre novice.”
D. Naraglav
Tečaj tenisa za najmlajše
Športno društvo Petrovče - tenis sekcija in njen član Jani Rehar vsako leto na domačem tenis igrišču organizirata tečaje za več kategorij. Letos so že drugič organizirali tečaj tenisa za otroke in starše. Tečaj obiskuje 20 otrok, starih od 5 do 8 let. Skupaj s starši se pod vodstvom učitelja športne vzgoje Toneta Lipuša z igro učijo prvih zamahov tenisa. V Petrovčah so prepričani, da so izbrali pravi način, kako najmlajše naučiti igre, da jim bo v veselje. Seveda pa bi bili zelo ponosni, če bi kdo izmed najmlajših postal teniški as.
Športno tekmovanje upokojencev
V preboldskem Gaju je pred časom potekal I. šahovski memorial v spomin Ernestu Šelerju, ki je bil velik ljubitelj te kraljevske igre.
Hitropoteznega turnirja se je udeležilo 24 šahistov iz šahovskih klubov Spodnje Savinjske doline in Šentjurja pri Celju. Absolutni zmagovalec je postal Franc Brinovec iz Žalca. Med petimi sodelujočimi mladinci se je najbolje odrezal
Simon Jernej, ki je zasedel 9. mesto. Na turnirju sta bili prisotni Uidi žena in hčerka Ernesta Šelerja, ki se v imenu organizatorjev iskreno zahvaljujeta vsem sponzorjem.
Kot so povedali organizatorji, bo ta turnir vsako leto, saj je bil Ernest Šeler dober šahist, prijatelj in človek, ki je s svojo likovno žilico rad priskočil na pomoč raznim društvom in organizacijam.	D. N.
Zveza društev upokojencev Žalec in DU Griže sta v letnem gledališču Limberk pripravila srečanje upokojencev, ki so ga popestrili s športnim tekmovanjem. Kakih 250 se jih je pomerilo v streljanju z zračno puško, metanju pikada in krogov. V streljanju z zračno puško, metanju pikada in krogov. V streljanju z zračno puško ekipno sta pri moških in ženskah zmagali ekipi DU Šempeter, posamezno pri moških Vili Jankovič (DU Petrovče), pri ženskah Berta
Taškar (DU Šempeter), v metanju pikada pri moških ekipno DU Ponikva, posamezno Jakob Satler (DU Andraž), pri ženskah ekipno DU Petrovče, posamezno Elza Gaberšek (DU Petrovče), pri metanju krogov ekipno pri moških DU Petrovče, posamezno • Anton Fužir (DU Petrovče), pri ženskah DU Šempeter, posamezno je bila najboljša Andreja Fužir (DU Šempeter).
T. Tavčar
KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON POLZELA
obvešča vse lastnike psov, da se prične začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov V SREDO, 1. SEPTEMBRA, OB 17. URI NA VADBIŠČU PRI TOVARNI NOGAVIC POLZELA.
Vljudno vabljeni!
Novo igrišče v Vrbju
delom
Športno društvo Vrbje deluje že skoraj 20 let Zadnja leta v kraju urejajo športni park, najnovejša pridobitev pa je igrišče za odbojko na mivki, na katerem so že pripravili prvi turnir.
Ob tej priložnosti so pripravili slovesnost, na kateri je zbrane pozdravil predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh. Poudaril je, da so naložbe v šport zmogli, kljub temu da je v kraju primarna naloga gradnja
kanalizacije. Vrednost novega igrišča je milijon tolarjev, v celoti pa so ga zgradili krajani s prostovoljnim delom. Za ta dosežek je krajanom Vrbja čestital žalski župan Lojze Posedel in izrazil željo, da bi bilo igrišče namenjeno predvsem mladim, da bi bili zasvojeni s športom, ne pa z drogami. S prerezom traku sta novo igrišče odprla župan Lojze Posedel in Jože Meh (na sliki).
T. Tavčar
Delo v osmih
sekcijah
Pogovor s predsednikom TVD Partizan Tabor Ivanom Zorenčem
TVD Partizan Tabor sodi med aktivnejša tovrstna društva v Savinjski dolini. Vrsto let je delo društva vodil Marjan Natek, od začetka letošnjega leta pa je za krmilo stopil Ivan Zorenč. Z njim smo se pogovarjali ob letošnjem tradicionalnem nočnem teku.
“Moj predhodnik Marjan Natek je dobro zastavil delo društva in zbral okrog sebe skupino športnih navdušencev, s katerimi sedaj družno nadaljujemo uspešno delo društva. Dober dokaz tega je tudi današnja prireditev. Ob tem pa sem še posebno vesel uspeha domačinke Dominike Gačner, ki je zelo perspektivna mlada športnica,” je v uvodu povedal Ivan Zorenč.
Predsednik društva ste res šele nekaj mesecev, vendar imate za sabo že dolgoletne izkušnje na športnem področju, tako da vam to delo ne bo pretežko. Kako bi na kratko predstavili delo in dejavnost vašega društva?
“Delo društva je precej razvejano in poteka v osmih sekcijah, katerih dejavnost pa ni zgolj športno-vzgoj-na, temveč tudi družabna. Imamo sekcijo za adetiko in zimski šport, sekcijo za nogomet, košarko, namizni tenis, karate, kolesarstvo,
kot sekciji pa delujeta še plesna skupina in skupina za rekreacijo žensk. So pa naši člani aktivni tudi v drugih društvih in sekcijah, s katerimi na splošno zelo dobro sodelujemo. V zimskem času potekajo aktivnosti večinoma v Domu krajanov. Vsako zimo priredimo tudi tekmovanje v sankanju na naravni progi. Skupaj s planinskim društvom prirejamo tekmovanja v veleslalomu za memorial Željka Kosa. Seveda pa je zadnje dvoje odvisno od ugodnih snežnih razmer.”
Nekaj sva že povedala o zimskem športu, kako pa delujejo ostale sekcije?
“Ob koncu meseca aprila običajno začnemo s športnimi aktivnostmi na prostem in na športnem igrišču. V Taboru ima veliko tradicijo nogomet. Naši nogometaši so zelo uspešni in se udeležujejo številnih turnirjev v sosednjih občinah in doma. Vsako leto organiziramo tudi zelo zanimivo tekmo med ekipama Tabor SEVER in Tabor JUG. Prav tako se skupaj s planinskim društvom udeležujemo nogometnega turnirja na Korošici. Lansko leto smo dosegli prvo mesto. Letos se nameravamo tega turnirja udeležiti kar z dvema ekipama. Poleg nogometa je pri nas priljubljena tudi košarka. Ta se igra največ rekreaci-
DRUGI VANS WARPED TOUR FESTIVAL
Punkerji,
hardkoraši, skaterji in vsi vešči drugih alternativnih športov so zopet prišli na svoj račun. Turneja, ki se je pred leti pokazala kot zelo dobra stvar v Združenih državah Amerike, je dobila lansko leto svojo evropsko različico. Prejšnje leto je zaradi slabega vremena predstava vrhunskih skaterjev, bmx-arjev in rolarjev odpadla. Ampak nič zato. Smo pač letos prišli na svoj račun. Na plakatih so se bohotila imena, kot so Racija, Beatsteaks, One minute silence, Good riddance, 7 seconds, Pietasters, Less than jake,
Ponovitev lanske skate-punk norije!
Suicidal tendencies, Pennywise, Blink 182 in zvezda ameriškega rapa Ice t. Na žalost tudi letos ni šlo vse po načrtih. Žal smo zaradi neznanih razlogov ostali prikrajšani za 7 seconds, ikone hardcore Suicidal tendencies, vzhajajoče zvezde Blink 182 in ameriškega rapperja Ice t-ja. Organizatorji so za to neprijetnost kupcem kart v predprodaji povrnili 400 sit Majhna vsota glede na izgubljeno...
Ne glede na te pripetljaje nam je koncert ponudil noro zabavo. Nabito poln parter mladih, ki so ob glasbi divje plesali in se zabavali s skupinami samimi. Najbolj sta presenetili skupini Less then jake z bruhala ognja in Pennywise.Ti so ob igranju svoje žhimne’ Bro hymn zbrali na oder publiko, ki je pela s skupino
Skupim Pennywise
in obujala spomin na njihovega preminulega basista Jasona Thirska.
Skupina Pennywise je bila na tem festivalu vodilni bend večera. To je dobra skate-punk skupina iz južne Kalifornije, natančneje iz predela
Hermosa beach. Od tod izvirajo še druge legendarne skupine, kot so Agnostic front, Descendents, Black flag in drugi vodilni bendi starejše generacije. Kot vidite, prihaja skupina iz okolice, kjer so dobre
skupine kar nasejane.
Zatorej jim glasbenih vplivov in smernic ni bilo težko najti. Pennywise so izdali že šest albumov. Prvi je izšel kar pred desetimi leti, z naslovom Words from the wise. Sledili so mu leta Ž91 Pennywise, Ž93 Unknown road, Ž95 About time, Ž97 Full circle.
Šesti, Straight ahead, je izšel pred kratkim in ga na koncertu niso igrali.
Slovenske barve so zastopali Racija, ki se je žodlično' kosala s konkurenco. Ljubljansko-vrhniška naveza je pred nedavnim izdala svoj tretji, bolj glasbeno napreden album Agenti, na kateri so žuspešnice’, kot so Miša Molk itd. .Skupino Racija lahko najdete tudi na drugih kompi-ladjah, npr. na Držte jih to niso Niet!, so se proslavili s staro pesmijo
skupine Niet Vijolice.
Koncert pa ni obarvalo samo žaganje na kitare. Pridih mu je dajal tudi ska, katerega barve so predstavljali Less then jake in Pietasters.
Poln energije prideš, a komaj živ najdeš pot ven. Nadihaš se svežega zraka in zdi se ti, da je bil koncert res dober. Zadovoljen odideš...
M. Pankič
AKTUALNO:
♦	34-letni kitarist skupine Oasis, Paul Arturs, zapušča skupino.
♦	Sausages so snemali nov videospot, vendar so zaradi kočljive vsebine snemanje prekinili in prestavili. Nove novice pridejo jeseni!
♦	MI2 so izdali novi single Warum ist die banane krumm, ki je že njihov tretji po vrsti in druga izdaja z njihovega novega albuma Čudo tehnike (dallas ree.). Fantje se dobro prodajajo tudi v tujini, zato si lahko njihov videospot ogledamo tudi na VM ah kalanem programu.
♦	Red hot chill peppers so s svojim starim kitaristom izdali nov album Califomification (wea).
♦	Novi album ponuja tudi skupina Pennywise, Straight ahead (epitaph).
♦	Stari rokerji Def leppard še niso odnehali in nam ponujajo nov izdelek Euphoria.
♦	4. septembra bodo v Grižah nastopih Big foot mama, s predskupino Tabu iz Žalca.
♦	5. septembra v Ljubljani nastop malce “mim” Leningrad cowboysov (za predskupino so se potegovali tudi žalski tarnal curice, žal zaman).
♦	11. septembra bo v Žalcu koncert hrvaške rock skupine Prljavo kazalište.
♦	17. septembra se bo zgodil drugi Hmeljarski rock festival (več prihodnjič).
POJASNILO BRALCEM
Kaj novega v glasbi nam nosi naša dežela?
Pozdravljam vse svoje bralce in jim sporočam, da se rock’n’roll lajež še ni poslovil od vas. Javljam se za novi časopis, ki bo zanimivejši kot kadarkoli poprej. Zasluga za prenovo propadlega Savinjčana gre našemu županu Lojzetu Posedelu, ki se je potrudil in na noge postavil ta nov časopis.
Opravičujem se, da zaradi določenih tehničnih problemov nismo mogli pisah o prireditvah, ki so se dogajale. Zamudili smo
Pivo in cvetje, Žalsko noč in koncert Provinca vrača udarec, Rock Otočec ’99, koncert Metaflice v Ljubljani, prav tako smo 2. juhja zamudili največji rave party v Sloveniji Space night. Študentski klub Žalec je pskr-bel, da smo uživah večer ob avstralski folk glasbi ter koncertu skupine Koma iz Petrovč. Zgodil se je tudi drugi Vans Warped tour festival 19. avgusta v Ljubljani ter 20. in 21.
avgusta No border Jam v Pekami v Mariboru. 21. avgusta pa so na svoj račun ponovno prišli “raverji” z rave partyjem Millennium night v Golovcu v Celju.
Skupina Tabu iz Žalca je za organizatorja koncertov dobila Aleša Uranjeka, Tramai curice so imeli svoj trenutek v peskovniku žalskega vrtca, ko so se fotografirah z žalskimi dekleti t.i. “tramai curicami", skupina Express metro je posnela dva komada, ki se nahajata na njihovem novem promo cedeju (več o tem prihodnjič), pred kratkim pa smo zamudili tudi Žur pod Žvajgo v
Preboldu.
Žalske skupine so dobile prostore za vajo po zaslugi g. Posedela, ki se je očitno zelo zavzel za žalsko mladino in njihovo razvedrilo. Lahko le upamo, da našemu županu še ni zmanjkalo daril iz njegove malhe in da bom o njegovih dobrohotnih dejanjih še lahko	pisal.
Kakorkoli že, lahko rečemo, da je prvi žalski krivec za razmah in razvoj kvalitetne glasbe v občini
Žalec. Hvala!
Kot vidite, smo zamudili konec šole in celo poletje in očitno je, da prireditev ni manjkalo. Še enkrat se vam opravičujem, dragi bralci, za kratko pavzo, ampak sedaj smo spet na delu in upamo, da nam boste pomagali tako ostati. M. Pankič
$K\KATCt<m
ELVIS iACKSONciW KSAU.KOKF-;»uH ZABUJENA GENERACIJA («a» A STIMA MACS i»i;
KXCHETA (linj
ŠTIKiK 1'lfAVi DtOCI litui
BEUJtACE NOISE (t<o)
WATTY*.*« ft?,*
CKESà (U.K.;
APATIA'poti
PIZII A MATERNA Ido-IU)
RE VENCE (*«.>
KEIN IRA ipoti
suoi
SJP.k. icntl rvrt)XI(;Al* fcr»)
LOS A.K.A ROAOKIIJUJoi
space Btgttt producer presents '
ml
lENNIUM NIGHT 2
•	? M z
BIG FOOT MAMA, TABU,... V GRIŽAH
2. HMELJARSKI ROCK FESTIVAL
PRIJAVO KAZALIŠTE V ŽALCU
Znana hrvaška skupina prihaja ob koncu tisočletja tudi v Žalec. Obljubljajo prvovrstno zabavo ob njihovih starih uspešnicah ter predstavitev novih skladb, ki so letošnje poletje izšle na zgoščenki.
Koncert se bo zgodil 11. septembra v Športnem centru Žalec. Ob 21. uri bo koncert začela mlada novomeška skupina - Društvo mrtvih pesnikov. Organizator koncerta, Študentski klub Žalec, vas torej lepo vabi na ta veličasten dogodek, saj bo to eden večjih koncertov v žalski občini v zadnjih letih. Vabljeni ste prav vsi, še zlasti pa študenti, ki si lahko z dokazilom o študentskem stažu pridobite 2 vstopnici zastonj.
Za vse ostale pa bo vstopnina 500 SIT. Priložnost torej, da za malo denarja “vidimo” veliko muzike.
Tudi pijača naj bi bila po “študentskih” cenah...
Skupina Big foot mama je v zadnjem letu in pol zrasla v kar ’močno’ skupino. Koncertirajo po celi Sloveniji in njihovi koncerti so vedno polni...mladih deklet in drugih.
Nanizali so cel kup hitov iz svojih treh albumov in posneli tri ali celo štiri videospote.
Torej nič čudnega, da jih je Slovenija tako željna. Spodobilo bi se, da obiščejo še naše kraje..., kar jih tudi bodo. Natančneje bodo fantje prišli v Griže 4. septembra, kjer jim bodo publiko zagreli Tabujevci iz Petrovč in okolice. Skupina Tabu je imela pred približno pol leta hit na radijih po Sloveniji s priredbo pesmi Natalie Imbrughlia, Tom (v slovenščini, kajpak!). Seveda bo m obilo zabave in dobre glasbe. Vse, česar vam organizacija ne more ponuditi, ste vi, dragi bralci. Upam, da vam bo lepo.
M. Pankič
Tudi letos vas ne bodo organizatorji lanskoletnega hmeljarskega festivala pustili na cedilu. Ponovitev: isti prostor, isti organizator, ista zabava, druge skupine!
Lansko leto so nas zabavali Demolition group, Zoran Predin, Riot, Interceptor, Tramai Curice, Usual Suspects, Zeus in drugi. Letos, natančneje 17. septembra, pa bo Marjan Starič v Žalec pripeljal The Drinkers in sedaj tudi internacionalno uspešne Mi2. Igrah pa bodo tudi “največja slovenska nekulturna svinjarija” Tramai Curice, nova žalska hardcore-punk skupina Broken, še nekaj lokalnih skupin ter drugi, za katere pa organizator še ni hotel razkriti imen, ker še ni imel potrjenih.
Program bo tudi letos povezoval že stari znanec “Unulko” Gorazd Matela, ki ga lahko slišimo na frekvencah radia Fantasy, od koder na svoj šaljiv način pripelje dan h koncu.
1 Žal, vam več podatkov o tem kon-
certu ne morem dati, saj je bil organizator zelo skrivnosten glede vsega tega. Upam, da se nam zopet obeta dobra zabava in da ne bomo razočarani ne mi, ne organizator nad obiskom.
M. Pankič
Trgovina IRA
Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554
Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 063/7244)39, mob.: 0609/626-116
“Njama” čokolada
Ko iz šole pridrvim, čokolade si želim.
V kuhinji je omara, v omari pa prevara.
Notri čokolade ni, joj, kako me to jezi!
Potlej rečem mamici:
“Mama, čokolade ni.
Želodcu se slabo godi -to pa me zelo skrbi!”
Mami dobrega srca že novo čokolado ima.
Špela Povše, 2. r. OŠ Trnava
Ankine težave
“Joj, kako me zob bob!”
Anka tub m kriči, malo prej pa za kosilo, jedla je slaščic obilo.
Anka rada je slaščice mrzle, vroče iz pečice.
Zobna ščetka pa zaman Anko čaka po ves dan.
Zob si nikob ne umiva, pred zdravnikom luknje skriva. Noče miskti na to, da kaj kmalu pozno bo.
Pazi Anka, ne tako!
Če naprej tako bo šlo, vse zobe boš izgubila in zaman se boš jezila.
Matic Melanšek, 3- r.
I.OŠ Žalec
Lisičje mesto
Dober dan. Jaz sem bsica.
Po pokbcu sem tatica.
Tudi če še kradb niste, naj vas to nikar ne moti.
Če mi le čez hrib sledite, teh veščin se naučite v moji mah šob.
Dober dan. Jaz sem bsica.
Vaša sem učiteljica.
Pomembno ni, da znate šteti. Pomembno ni, da znate brati.
Tudi v šolski klopi tukaj vam ni treba ostati.
Šolsko torbo, o, seveda, to pa morate imeti s sabotato torbo, ki bo pravšnja za tatinsko rabo.
Dober dan. Jaz sem bsica.
Po pokbcu sem tatica.
Vaša sem učiteljica.
To pa je bsičje mesto.
Spretno sem vas vanj zvabila.
Kaj vas čaka, raje ne bi govorila.
Torej - oprostite!
Le to lahko povem vam po pravici, da spet nasedh ste bsici.
Mateja Drevenšek, 6.r.
OŠ Griže
Moj oreh
To ni bilo kakšno drevo, pa tudi igrača ne. To je bilo navadno drevo, ki je raslo za starim skednjem. Bilo je visoko in vitko, njegove veje pa so bile košate, da je bila njegova krošnja bolj podobna skodranemu oblaku kot krošnji.
Ob njem sem preživela vehko
lepih uric. Poleti sem se skrila v njegovo senco pred soncem in se z njim pogovarjala, kot da bi bil človek. In čeprav je bilo le drevo, se mi je zdelo, da me kljub temu zvesto posluša.
Včasih sem odtrgala nekaj bstov in jih pomešala med zemljo lončnic, saj sem mislila, da bodo rože bolj rasle. Največkrat pa sem občudovala njegovo krošnjo. Edino, kar se mi je čudno zdelo, je bilo to, da nikob ni obrodilo sadu.
Bhžala se je jesen, z njo pa tudi šola. Tistega predzadnjega dne sem bila na sprehodu. Ko sem se vrnila, sem opazila, da so posekah “moj oreh”. Svojo babico sem vprašala, zakaj so ga posekah. Odgovorila mi je, da je raslo preveč poševno. S solzami v očeh sem se ozrla po deblu drevesa. Nekje je štrlel kos lesa. V hipu sem ga odlomila. Nato sem poiskala še list in ga skupaj s kosom lesa shranila. Pozneje sem se vebkokrat ustavila pri njegovem štoru, saj ga niso izkopab.
Tisti bst in kos lesa, za spomin, sta se izgubila. Pa saj mi nista bila potrebna, kajti v mojem srcu je ostal spomin nanj, ki mi ga nihče ne more izbrisati.
Sabina Bec, 3.r.
POŠ Tabor
Krava na sprehodu
Krava pojde na sprehod, mish, da po blatu hod’.
Potem pa škornje brž natakne, še prej pa z vodo jih poplakne.
Sedaj se ne sekira več, saj sama sebi je všeč.
Pa pride mimo bik, reče kravi: “Fui si šik!”
Krava se okrog obme in se cela v blato zvrne.
Katja Volk, 2. r.
OŠ Šempeter
Ura
Moja ura tika - taka kislo se drži, vsako jutro zgodaj zjutraj za v šolo me zbudi.
Hitro s postelje vstanem in si malo oči pomanem, se umijem in oblečem ter v šolo hitro stečem
Sašo Završnik, 2.r.
I. OŠ Žalec
Žaha
Pri naši hišici je mlaka, v njej pa žaba regica vsak dan kvaka.
Zjutraj kvaka regica, ko še sladko spim in se prav zato na njo vebkokrat jezim.
Ko pa spat bi rada šla, zopet mira mi ne da.
Živa Krušič-Gorišek, 2.r.
I.OŠ Žalec
Moj kuža
Lansko leto smo dobiti psa Tara. Bil je zelo živahen in nagajiv. Nekega dne se je igral z zamaškom od steklenice, ki ga je našel na vrtu. Mama
mu je prinesla hrano. Zamašek mu je padel iz gobčka naravnost v posodo. Ker je bil zelo požrešen, je pojedel vso hrano z zamaškom vred. Vsi smo se zelo prestrašiti in ga takoj odpeljati k stricu veterinarju Milanu. Dal mu je injekcijo za bruhanje. Tar po njej ni bruhal, ampak je samo spal. Skoraj dva meseca je imel zamašek v sebi. Nekega dne se je pokakal in zamašek mu je šel ven. Vsi smo biti zelo veseb. Od tedaj je Tar bolj pazljiv.
Eva Brišnik, 1. r.
OŠ Vransko
Kuža, muca in luža
Kuža skače sem in tja, pade v lužo ha, ha, ha.
Kuža joče, godrnja, pride muca, se hahlja.
Skače, mijavka, se smeji, pade v lužo pa ihti.
Karmen Zabukovnik, 3. r.
POŠ Andraž
Moj srečen dan
Iz spanca me je zbudil nežen glas mame: “Dobro jutro, čas je za tekmovanje!”. Te besede so vzbudile v meni strah. Strah me je bilo bbžajočega se tekmovanja v krosu. Želela sem si, da bi se te ure, ki so me ločevale od tekmovanja, vlekle celo večnost. A vrnimo se v resnični svet. Teniske na nogo, torbo na rame in pojdimo tekmovanju naproti.
V avtobusu sem bila brez besed, v glavi se mi je nenehoma pojavljala stika mojih tekmic in proge. Čas je spet prehitel samega sebe, kajti v naslednjih trenutkih smo se že izkrcavati iz avtobusa in se pripravljati na ogled proge. Moj pogled se je ustavil na vsaki dektici mojih let. V glavi pa sem premišljevala: “Ati bo hitrejša od mene ati ne?” To razmišljanje mi je še samo pospešilo srčni utrip. Tudi moj želodec so pestiti krči. Prva mnenja o progi so bila grozna, proga je predolga in pretežka. “Kako naj jaz to pretečem? Kaj če bom končala zadnja?”
Po glavi so mi švigale same črne misli. A v tej temi mojih misli mi je svetila še dobra misel. Velikokrat sem se že zoperstavila takšnim tekmovanjem in vedno prišla domov z dobrim rezultatom. “Le kaj se lahko zgodi zdaj?” Odpravila sem se proti štartu in se tam še malo razgibala z drugimi deklicami. Nato pa sem se postavila za štartno črto. Tudi moje vrstnice so bile prestrašene. Takrat sem si dejala: “Daj, Katja, saj zmoreš!” Štarterjev glas je bil moj sovražnik, a sem ga premagala. “Pok!” je naredila pištola in začele smo s silovitim štartom. Izborila sem si drugo mesto. Oči sem usmerjala le v deklico pred mano. Ob progi me je spodbujal moj trener, kar mi je dalo še več samozavesti. “Daj, Katja, samo še malo zdrži!” sem si prigovarjala. A prišla je kriza, ustnice so mi pomodrele in zmanjkalo mi je zraka. Tedaj je mimo mene švignila tekmovalka. “Še lahko dobiš medaljo!" sem si govorila. Pritekle smo v ciljno areno. Odštevala sem metre pred sabo, ko je mimo mene pritekla še ena tekmovalka. Bila sem srečna, ko me je do cilja ločevalo le še nekaj metrov. In bila sem tam, na cilju, kot četrta.
Četrta v državi! Ni medalja, a bila sem ponosna nase kot še nikoli. In to je najpomembnejše.
Katja Huš, 6. r.
OŠ Prebold
Poplave so pred vrati!
Samo slaba dva meseca nas še ločita do jesenskega deževja, ki zelo
pogosto povzroča poplave v porečju Savinje. Ni še leto dni, ko je plavalo Celje, naselja v spodnjem delu doline, kot so Vrbje, Dobriša vas, Petrovče in Žalec, pa so za las ušla katastrofi. Posledice lanske visoke vode so tako hude, da bi že kar centimeter višja Savinja raztrgala močno načeto brežino in nasipe.
Če sem bolj natančen! Vrtinec poškodovane brune je povzročil pet metrov širok in 50 metrov dolg krater. Brežina je tako zelo poškodovana kakih 800 metrov nizvodno od Griškega mostu. Brežina je na tem mestu nekoliko znižana in debela le še dobrega pol metra. Na tem mestu je namreč Savinja drla že ob lanski poplavi in se zlivala v Strugo (Podvinski kanal), kar je povzročilo razdiranje nasipa, ki je bil pred nekaj leti zgrajen ob Strugi od ribogojnice do njenega izli-
Če ptica hi bila
Če ptica bi bila, zjutraj kmalu bi se prebudila, od vseh se daleč oddaljila, do oblakov priletela, se na njih zazibala...
Če ptica bi bila.
Preletela ves bi svet okoli nas, neutrudno letala ves čas ter srečno, razigrano bi prepevala... Če ptica bi bila.
Daleč k soncu bi se vzpenjala, z njegovimi žarki se igrala ter neskončno dolgo plesala ...
Če ptica bi bila.
Ko bi se znočilo, našla bi drevo, na katerem prazno, zapuščeno gnezdo bi bilo, kjer bi prenočila... Če ptica bi bila.
Ko pa zjutraj bi se prebudila, spet daleč bi se oddaljila in znova vse spet ponovila ...
Če ptica bi bila.
Sara Prislan, 7. r.
OŠ Šempeter
SANJAltfEIVE
Vsak mlad človek mora sanjariti. To se tudi meni zdi v redu, saj se potem človek trudi, da postane tisto, o čemer sanjari - če se le da uresničiti.
Moja sestra je pred kratkim prinesla domov zgoščenko, na kateri so jazzovske skladbe. Na začetku še nisem bil zelo navdušen, a ko sem te skladbe večkrat poslušal, se je v meni nekaj prebudilo; kot prvi pomladni zvonček se je začela v meni
va v Savinjo z namenom, preprečiti pogoste poplave v Petrovčah. Je pa na celotnem območju od Letuša navzdol veliko poškodovanih brežin, ki bi jih bilo potrebno takoj sanirati. Moramo vedeti, da ta voda vedno poplavlja še zahodni del Celja.
Če torej odgovorni ne bodo takoj ukrepali, bomo pač spet plavali! Čudim se, da imajo odgovorni na ministrstvu za okolje in prostor tak odnos do davkoplačevalcev. Zato pričakujem, da bo javnost sproti obveščena o sprejetih ukrepih!
Rado Rotar, predsednik 00 DeSUS Žalec
Srečanje AA
Že tradicionalno poletno srečanje anonimnih alkoholikov (AA) in družinskih članov, prijateljev, sodelavcev AA Slovenije je tokrat potekalo ob Braslovškem jezeru. S svojo idilično okolico nas je prevzelo in utrnila se nam je tudi misel: “Kakšne idealne možnosti sprostitve in oddiha ob urejenem jezeru (ki pa danes daje videz mlake) bi bile za
vsaka skladba pretvarjati v jazz stil. Začutil sem veliko veselje do tovrstne glasbe. Zato sanjarim o jazzu, čeprav mi je všeč tudi druga glasba. Predstavljam si, da s sestro igrava v uspešni jazzovski skupim. Ona igra klavir, včasih tudi kontrabas, jaz pa trobento. V nekaterih delih ali v celih pesmih oba igrava klavir (kar tudi sedaj za zabavo rada počneva). Veliko sva vadila skupaj s skupino in sedaj je napočil čas, da svoje znanje pokaževa tudi drugim. “KONCERT! To bo treba narediti nekega dne D!” se je oglašalo v meni. Čeprav me vedno stiska v prsih, kadar je treba nastopiti, a brez nastopa nihče ne ve, da sem se trudil in da so se trudili tudi ostali člani. Dogovorimo se za koncert.
Prišel je “dan D”. Koncertni klavir stoji v desnem kotu odra, ves črn in zloščen, bele tipke že kličejo izurjene roke, da iz njega izvabijo vse najlepše tone - tik ob klavirju je prostor zame. V ozadju so preostati člani. Plesalke čakajo, da se glasba začne. Težka rdeča žametna zavesa se dvigne in pred očmi se mi zvrti. Polna dvorana radovednih oči, ki so vse uprte na oder. Vsa kri mi plane v glavo, vendar se ne smem zmesti. Napovedana je prva skladba in začeti bo treba. “Joj, kako se že začne?” Čisto brez pameti se počutim, kot da imam glavo nabutano s slamo. A iz zadrege me reši pianistka - sestra, ki začne igrati uvodni del. Sedaj je dobro. Vsega se spet spomnim. Začnem igrati in gre mi. Prva skladba je za mano, sledi aplavz, začnemo drugo in tretjo ... vse do konca. Nekaj časa igram trobento, nekaj časa pomagam pri klavirju - igrava štiriročno, nato spet trobento. Vsi skupaj preigramo veliko not in
turistično ponudbo.” Ob takšni podobi, ki nas je pričakala, se tudi otroci niso mogli namakati, saj bi zmotiti paglavce v njihovem eko sistemu - škoda!
Prijetno in sončno vreme je prispevalo k veselemu, lagodnemu razpoloženju, polnem živ-žava naših otrok. Starejši pa smo se na dopoldanskem delovnem posvetu dogovorili o pripravi in temah vseslovenskega izleta AA, ki bo konec septembra na Kopah pod streho Partizanke. Ta dvodnevni posvet je letos v organizaciji Štajerske regionalne skupine AA, ki ima sedež v Celju.
Vendar pa brez solidarne pomoči in razumevanja posameznikov izven AA tega srečanja in piknika ne bi mogli organizirati. Zato se želimo z zahvalo oddolžiti Mesariji Čmak s Polzele, direktorici CSD Žalec, Radiu Goldi, Celjski TV in ne nazadnje tudi gostilničarki ge. Sonji, ki nam je ponudila gostoljubje in vso “infrastrukturo” za simbolično odškodnino. S prijetnimi vtisi, veseli snidenja, poglobljenih pogovorov o naših žgočih problemih in ob iskrenih željah za popotnico 24 ur treznosti smo se v poznem sobotnem popoldnevu razšli z obljubo, da tu sem se bomo pa še vrniti!
Hvala, bilo nam je lepo in imeti smo se fajn!
Še obvestilo:
Anonimni alkoholiki (AA) obveščamo, da se zbiramo v I. nadstropju Centra za socialno delo Žalec, vsako sredo ob 18. uri. Srečanja so polna pogovorov in razmišljanj in trajajo do 19-30 ure.
Vabljeni ste vsi, ki iščete pomoč in razumevanje na težki poti iz alkoholne omame.	AA Žalec
pridemo do konca. Publika v dvorani ploska, celo vstanejo nekateri in glasno ploskajo. “Všeč jim je bilo,” omenim sestri in sem zadovoljen. “Mislim, da res! Yes! Uspelo je!” doda sestra. In zadovoljen sem. Pa tudi vsi ostati so. Postanemo slavni.
Mogoče se mi to kdaj celo uresniči. Jazzisti lahko igrajo zelo visoke tone na trobento, lahko bi rekel, da žvižgajo s trobentami nekje visoko nad nebom. Pianisti so spretni na klaviaturi, ritem je zahteven, skoraj nič ni na prvo dobo. Tolkatisti lahko pri jazzu pokažejo vse svoje spretnosti. Saksofonist ne počiva. Mogoče bom kasneje drugače sanjaril, o čem drugem, a trenutno mi jazz zveni po ušesih in mi je všeč.
Uroš Paščinski, 7.a
KDO JE JUNAK?
... Moj junak je moja ljubezen.
(Maja B.)
... mami, ki je pred dvema letoma rešila punčko smrti, ko se je utapljala v Savinji. Brez pomisleka je skočila v vodo in rešila punčko. Takrat je zame postala junak.
(Robert)
... Bill Clinton. Uspešno se bori za mir na svetu in neusmiljeno napada hudobneže. Spopada se z vsemi mogočimi problemi, ki jih reši le s trezno glavo in bistro pametjo.
(Izidor)
... tisti, ki si vse upa, a se ne hvali.
(Anja)
... Junak zame ni nihče.
(Vita)
... Junak je zame tisti, ki ne kadi, ne pije in zna reči drogi NE. Junak je tisti, ki kaj doseže v svojem življenju in ne živi le za zabavo.
(Rok)
M september 1999
Savinjske zgodbe
Bazilika obiskanja Device Marije v Petrovčah
V avgustu smo praznovali državni praznik - Marijino vnebovzetje. Mnogi romarji in drugi so ta dan obiskali baziliko v Petrovčah. Ogled te cerkve pa je zanimiv ne le za vernike, ampak tudi za ljubitelje umetnosti.
Zgodovina tega sakralnega in prvovrstnega kultumo-umetniškega spomenika sega v davno preteklost. Po ustnem izročilu naj bi prvo cerkev na tem kraju zgradili že v 12. ali najpozneje v 13. stoletju. Morda je današnji prezbiterij s kamnito mizo glavnega oltarja, pozneje prekrito z leseno baročno kuliso, še ostanek te prve cerkve. Drugo, srednjeveško triladijsko cerkev so po zgodovinskih virih dali zgraditi v gotskem slogu pokneženi celjski grofje v polovici 15. stoletja. O njeni gotski podobi pričajo še ostanki opornih polstebrov na južni strani, oporniki na prezbiteriju ter linice in kamniti
okraski na zvoniku. Kaj vse iz tistih časov pa se morda še skriva pod kamnitim tlakom v glavni ladji in stranskih kapelah ter pod ometom v prezbiteriju, ne vemo.
Sedanjo baročno podobo je petrovška cerkev dobila v drugi četrtini 18. stoletja po zaslugi baronov Miglio, lastnikov graščine Novo Celje, zlasti barona Franca Miglia (+ 1752), ki je z bratom Karlom Rajmundom pokopan v grobnici pod prezbiterijem. Tu počivajo tudi posmrtni ostanki prve slovenske pesnice Fany Hausmann, iz bližnjega Novega Celja.
Petrovška cerkev v današnji podobi spada po svoji arhitekturi in opremi med lepše baročne cerkve na slovenskem. Umetnostni zgodovinar Jože Curk jo imenuje “eden najimenitnejših spomenikov Posavinja” in “vaška umetniška galerija”. Arhitektura, kiparstvo in slikarstvo se stapljajo v njej v skupno govorico
radoživega baroka, ki je v 17. in 18. stoletju vtisnil slovenski pokrajini in Savinjski dolini odločilen pečat. Notranjost cerkve krasijo freske. Glavno ladjo in stranske kapele je poslikal Jakob Brodo leta 1875.
so tudi trije kamniti kipi zunaj cerkve. Že omenjeni Gadov oltar je oddčno delo Celjana Ferdinanda Gada (1709-1788). Umetniško vrednost pa imajo Uidi ostad oltarji, prižnica, cerkvene klopi in vsa ostala
Glavni oltar v petrovski baziliki
Njegovo delo je tudi križev pot iz leta 1870. Umetniško bogate freske na stropu prezbiterija pa so delo Antona Lerchingerja, po rodu iz Rogatca (1720-1787). Njegova so tudi platna sv. Vincenca Ferrera, Frančiška Ksaverja ter slika sv. Janeza in Pavla na Gadovem oltarju v drugi kapeb na ženski strani. Cerkev je opremljena s sedmimi oltarji. Najstarejši je sloviti “Plainerjev oltar” iz leta 1605. Nekdanji glavni oltar iz leta 1653 se nahaja v podružni cerkvi sv. Ane na Teharjih. Sedanji glavni oltar z znamenitim Marijinim kipom je delo Vida Kenigerja (1729-1792). Njegovi
oprema, čeprav je nastala večinoma v 19. stoletju. Posebne pozornosti so vredne lepe in znamenite orgle iz leta 1796, delo itabjanskega mojstra Gaetana Callida, restavrirane 1996. Vse to in še marsikaj drugega opravičuje trditev umetnostnega zgodovinarja Jožeta Curka, da je petrovška cerkev resnično “vaška umetniška galerija”.
Petrovška cerkev je bda podružnica Žalca in je ves čas, kar obstoja, slovela kot romarska cerkev. Leta 1975 pa je tukaj ustanovil novo samostojno župnijo ‘mariborski škof dr. Maksimiljan
Pogled na zunanjost bazilike
Držečnik. Vodijo jo, prav tako kot v Žalcu, slovenski dominikanci. Danes župnija šteje okoli tri tisoč prebivalcev. Leta 1984 je papež Janez Pavel
D.	petrovški romarsko-župnijski cerkvi podeld visoki naslov bazidke. V svojem izredno lepem apostolskem pismu je ob tej priložnosti pohvadl plemenitost in vernost slovenskega ljudstva, njegovo pobožnost do Marije ter lepoto slovenske dežele, ki jo krasijo “cerkve in cerkvice, ki kakor svede zvezde pokrivajo slovenska da”. Tik pod zadnjo, desetdnevno vojno 1991, je petrovška bazi-hka dobila tudi šdri nove zvonove iz zvonohvarne Rudolf Perner iz Passaua na Bavarskem. Enkratna je njihova pesem, ki je tako hitro ne čujemo daleč naokrog. Strah pred takratnim vojnim opustošenjem naše dežele odraža tudi napis na zvonu sv. Jožefa: “Varuj dom nam in družino,
rod slovenski, domovino.”
Vsaka cerkev, tako tudi petrovška, je seveda v prvi vrsti sakralni, bogoslužni prostor, kjer se zbirajo verniki k maši, modtvi in drugim bogoslužnim opravilom. In prav to je bd tisti glavni cilj, da so naši predniki cerkve graditi (z istim ciljem jih gradijo tudi danes) tudi za ceno vetikih žrtev, njihovo notranjost bogato okrasiti z umetniškimi deti, te cerkve zvesto obiskovati ter z vso ljubeznijo in skrbnostjo ohranjati tudi za bodoče rodove. To velja tudi za petrovško cerkev. Sedanji varuhi petrovškega svetišča bomo, kot naši predniki skozi stoletja in kot smo biti doslej, obiskovalcem z veseljem na razpolago tudi v tretjem tisočletju, z željo da bi odtod odnašati bogata doživetja in duhovne sadove.
M. M. Z.
Foto: T. Tavčar
Obnova cerkve sv. Ruperta
V župnijo Gomilsko sodi tudi naselje Šentrupert s podružnično cerkvijo sv. Ruperta. Zob časa jo je že močno načel, tako da je kar klicala po obnovi. Pred dvema letoma
so že obnoviti zvonik, te dni pa so pričeli obnavljati ostrešje. Zaradi dotrajanosti so morati obnoviti leseni del, nova bo kritina, fasada pa bo morala še počakati.
Kot je povedal župnik Martin Cirar, so krajani KS Trnava zelo prizadevni pri obnovitvenih delih.
T. Tavčar
50-letnica male mature
Na posnetku smo maturantje tedaj še nižje gimnazije v Žalcu, ki smo proslavljati 50-letnico male mature (1948/49). Živi so še tudi trije profesorji, in sicer Angelika Gorišek, Milena Funkl-Beškovnik in Edmund Božiček.
Srečanje smo pripraviti v Hotelu
Žalec. Od 59 maturantov se jih je udeležilo 30. Zaradi slabega počutja se srečanja nista udeležila prof. Goriškova in Božiček. Žal pa jih že nekaj tudi ni več med nami. Omeniti je treba, da so vsi maturantje uspešno nadaljevali šolanje in imajo najmanj srednjo izobrazbo ter so biti
uspešni v službah.
Vsi smo biti polni lepih vtisov in skleniti smo, da se bomo odslej srečevati pogosteje, morda že kar drugo leto.
Ivanka Grobelnik in Jožica Novak
Vranski poletni večeri ’qq
Z glasbo, smehom in zabavo popestreni avgust
Brglezova “zvestoba”prek vseh meja
Vranski poletni večeri so tudi letos prinesli obilo zabave, smeha in glasbe. Pri tem pa ni manjkalo novosti. Kot rdeča nit je vse tri dni potekalo tekmovanje za kralja piva, plemenitega Vranskega. Sicer pa je bil prvi večer nekako v znamenju praznovanja 10-letnice dela narodnozabavnega ansambla Robija Zupana. Drugi večer je zaznamovala Brglezova tradicionalna prireditev za zvestobo, ki je potekala letos že šestič zapovrstjo. Nedelja pa je bila, tako kot že lansko leto, v znamenju zakoncev. Lansko leto je zakonce povabil na Vransko muzikant Jože Križnik, letos pa se mu je pridružil še kolega Darko Atelšek iz Rečice ob Savinji, ki je igral na kar 670 ohcetih. Na vabila obeh muzikantov se je vnovičnega poročnega slavja udeležilo 300 parov. Prihodnje leto naj bi bila ta številka še večja.
Vranski poletni večeri, ki so prvič svojim ansamblom uspel pripeljati
Brglezovih prodajalnah na Vranskem, v Grižah, na Ostrožnem, v Velenju, Petrovčah in Žalcu. Vsakoletna tradicionalna prireditev Zvestobo je potrebno nagrajevati je postala sinonim uspešne poslovne politike podjetnika Romana Brgleza. Po njem so se začeli zgledovati tudi
zaživeli v takšni podobi lansko leto, so za marsikateri kraj v Savinjski dolini prireditev, ki vzbuja želje po čem podobnem. Resnici na ljubo bi lahko zapisali, da so na Vranskem že od nekdaj dobri organizatorji tur-istično-etnografskih in drugih prireditev, za kar ima največ zaslug Vlado Rančigaj, ki je tudi sedaj srce in duša Vranskih poletnih večerov. Slednjih pa najbrž ne bi bilo brez podpore občine Vransko in njenega župana Franca Sušnika in številnih prostovoljcev. Ob vsem tem naštevanju pa si zagotovo najvišje priznanje zasluži pek in podjetnik
na Vransko veliko zelo uspešnih narodnozabavnih ansamblov, letos pa je teh bilo še več. S svojo prisotnostjo so proslavili 10-letnico delovanja ansambla Robija Zupana, hkrati pa zelo razveselili okrog dva tisoč obiskovalcev. Celotno prireditev je snemala tudi velenjska VTV.
Prireditev so pričeli člani ansambla Robija Zupana, ki so ta večer imeli biti za kaj veseli, saj je le malokateremu ansamblu dano tako veličastno proslaviti svoj jubilej. Vsak ansambel, ki je nastopil, je hkrati igral tudi njim v čast. Pod ogromnim šotorom so se tako razlegale viže
Na Brglezovem večeru - zvestoba se nagrajuje, sta srečo delila tudi župana Vranskega in Žalca
drugi, kar je za kupce le dobro. Lansko leto je kljub slabemu vremenu naredila pravi bum pevka Tereza Kesovija, letos pa sta to nalogo uspešno opravila Ivica Šerfezi in Ljubka Dimitrovska. Svoje pa je, tako kot to zna, dodal še voditelj in humorist Vinko Šimek- Jaka Šrauf-
Brglez izročil posebno darilo, pivska vrčka Oskarja Kogoja.
Večer se je že zdavnaj prevesil v noč. Zabavi ni bilo videti konca, vedno znova so jim dajali poleta zvoki ansambla Robija Zupana, besede Vinka Šimeka in šarmantni duet Ivice in Ljubke, ki sta dvigala na noge tako moške kot ženske. Zapela sta nekaj starih dobrih “šlagerjev” in predstavila svoje pesmi s kasete in zloženke V dvoje je lepše. Obiskovalci so se kmalu zatem lahko dodobra nasmejali tekmovalcem, ki so se med sabo merili za nastop na finalnem tekmovanju za naslov kralja piva, plemenitega Vranskega. Ni bilo enostavno držati dalj časa vrč piva s stegnjeno roko, še manj prijetno je bilo pojesti ogromno kremšnito ali štruco kruha, spiti pivo po žličkah oz. slamici. Vse mogoče pa je bilo videti tudi pri hoji po gredi in razkazovanju moči rok. Skratka, zabave, smeha, glasbe in vsega je bilo tudi ta večer na pretek. Brglezova prireditev Zvestoba se nagrajuje pa je tudi tokrat dokazala odprtost in srčnost Romana Brgleza in njegove družine, ki zna, zmore in želi Uidi v prihodnje sooblikovati prijetnejše življenje na Vranskem in drugod.
na koncu “šrange” prejeli tudi spominsko listino iz rok Vlada Rančigaja. Na čelu povorke je bil konjenik, sledila mu je zabukovška godba na pihala. Pred znamenitim vozom Pivovarne Laško sta svoj meh raztegovala Darko Atelšek in Jože Križnik, sledil jima je voz z županom Francem Sušnikom in duhovnikoma, za njimi pa je korakala nepregledna množica parov.
Slovesnost pod šotorom so najprej začeli godbeniki iz Zabukovice. Za njimi je na oder stopil narodnozabavni ansambel Dan in noč, ki je poskrbel za res dobro razpoloženje. Vmes so nastopile tudi mažoretke iz Trbovelj, pa mladi muzikantje Robija Zupana in Darka Atelška. Mišo Malenšek je s sodniki opravil še polfinalno tekmovanje za kralja piva. Tudi tokrat je bilo zelo pestro, napeto in še zlasti smešno. Rajanje zakoncev se je nato nadaljevalo do finalnega obračuna treh posamičnih zmagovalcev iz vsakega dne za naslov kralja piva. Zmagovalec je postal Matjaž Kočevar iz Dolenje vasi pri Preboldu, ki je zmagal v petkovem polfinalnem obračunu. Po posebnem protokolu, ki so ga naznanile “fanfare” se je začela Uidi “ceramonija” kronanja kralja piva, plemenitega Vranskega. Obred je opravil Vlado
Kralj piva - Plemeniti Vranski je postal Matjaž Kočevar. Za plemenita pa sta bila proglašena tudi Darko Atelšek in Jože Križnik
Roman Brglez, ki je s svojo tradicionalno prireditvijo Zvestoba se nagrajuje znova zdramil Vranšane. Ob dejstvu, da zbere na svoji prireditvi tako veliko število ljudi in da je ogromen šotor izkoriščen le en dan, je vznikla ideja o Vranskih poletnih večerih. Vse skupaj se je odlično prijelo in prihodnje leto bomo že lahko
ansamblov Mira Klinca, Franca Miheliča, Braneta Klavžarja, Štirih kovačev, Mihe Dovžana, Vaga-bun-dov, Veselih Štajerk, Alfija Nipiča in drugih. Jubilej ansambla Robija Zupana pa je z igranjem na harmoniko počastil tudi Lojze Slak. Pozneje sta skupaj zaigrala tudi z Robijem, enako pa so to štorih še
naredili prijetno presenečenje. Lepo pa so v to slavje sodile tudi besede vranskega župana Franca Sušnika. Jubilej so na svoj način polepšali še člani folklorne skupine iz Šempetra. Če k temu dodamo še vsa darila, ki jih je Robi prejel, in tisto, kar je sodelujočim podaril v spomin na ta večer, potem je podoba tega večera
Tudi letos je bilo na Vranskem veliko poročnih parov, ki so si znova izrekli zvestobo
Ansambel Robija Zupana je na Vranskih poletnih večerih praznoval svojo 10-letnico
govorili o tradicionalnih Vranskih poletnih večerih. Vsekakor pa organizatorjem idej ne manjka, tako da bo na Vranskem veselo in zanimivo tudi druge dni v lem.
Na Vransko grem
Prva v nizu Vranskih poletnih večerov je bila prireditev Na Vransko grem. Že lansko leto je Robi Zupan s
harmonikarji drugih ansamblov. Svoje sta dodala še pevec Alfi Nipič in Miro Klinc v vlogi Klobasekovega Pepija, ki je tudi sicer skrbel za dober humor. Za posebno “štimun-go” so poskrbeli še privrženci narodnozabavne glasbe Robija Zupana iz Nemčije, Švice in Avstrije. Ob tem naštevanju ne gre prezreti tudi harmonikarskega ansambla Robija Zupana, ki so svojemu učitelju
zaokrožena. Sicer pa se je prava zabava s plesom po vsem tem šele začela. Na vrsti pa je bilo tudi še tekmovanje za kralja piva.
Zvestoba se nagrajuje
Mnogi, čeprav še utrujeni od minule noči, so bili zvečer znova na svojih položajih. Njim so se pridružili še številni drugi, ki so zvesti kupci v
ciger. Ob njem pa tudi vsi ostali, ki so skrbeli za dobro počutje okrog tritisočglave množice.
Po uvodnih taktih ansambla Robija Zupana in Šimekovem pozdravu je na oder stopil pobudnik in organizator prireditve Roman Brglez. Vsem se je prisrčno zahvalil za zaupanje ter za tako množičen obisk. Hkrati je tudi dejal, da se bodo v njegovem kolektivu tudi v prihodnje trudili zadovoljevati njihove želje in potrebe. Sledil je prvi krog žrebanja nagrad, nato pa je nežno zažgolel glas mlade devetletne pevke Suzane Krivec z Ločice pri Polzeli, ki je svoj nastop opravila kot prava pevska zvezda. Občinstvu se je nato predstavil še harmonikar Mitja Štrajhar, zmagovalec Matk za najharmonikar-ja Savinjske doline, ki je to lovoriko osvojil že drugič zapovrstjo. Nedolgo zatem je na oder stopila Ljubka Dimitrovska in šotor je kar vzvalovil, enako se je pozneje zgodilo, ko je zapel Ivica Šerfezi. Ob tem pa tudi ni manjkalo vzdihov njegovih občudovalk. Med odmorom sta na oder prišla še župan občine Vransko Franc Sušnik in župan občine Žalec Lojze Posedel, slednji je zakoncema
Praznik zakoncev -največja ohcet
Nedelja, zadnji dan Vranskih poletnih večerov, je bila tudi letos v znamenju zakoncev. Prireditev se je začela že ob 10. uri dopoldan. Zakonce je najprej pozdravil predsednik Turističnega društva Vransko Vlado Rančigaj, ki je tudi opravil ponovni civilni obred poroke. Prisrčen je bil nato še pozdrav zakoncev s svojima muzikantoma. Zatem pa so pari, “oboroženi” vsak s svojim šopkom iz hmelja in pripetim nageljnom na prsih, odšli v cerkev. Tam je poročni obred ob pomoči še drugih cerkvenih dostojanstvenikov opravil domači župnik Jože Turinek. Po sveti maši so zakonci še enkrat šli skozi “šrango”, nato pa skupaj v povorki do prireditvenega prostora pod šotor, ki je minula dva večera preizkušnjo zelo dobro prestal. Še pred tem pa je muzikant Darko Atelšek s svojimi mladimi harmonikarji uprizoril pravi spektakel. Tudi letos sta prva čez “šrango" stopila zakonca Zupan v narodni noši, za njima pa vsi ostali pari, ki so
Rančigaj, ki je okronal zmagovalca in mu v roke izročil žezlo. Muzikanta Darko in Joži pa sta plemenitega Vranskega posadila na prestol, na katerem bo kraljeval do prihodnjih Vranskih poletnih večerov. Zatem je predsednik TD Vransko proglasil za plemenita še oba muzikanta Darka in Jožija in jima okrog ramen nataknil lenti ter izročil posebni listini. Veselju in rajanju potem še dolgo ni bilo konca. Kljub temu pa je ob dobri glasbi, jedači in pijači, plesu in še čem minila tudi ta največja obnovitvena ohcet na Slovenskem. Z njo pa so se zaključili tudi letošnji Vranski poletni večeri 99-Organizatorji, na čelu z Romanom Brglezom, Vladom Rančigajem, Jožetom Križnikom, Darkom Atelškom in Robijem Zupanom so zadovoljni. Uspeh so spraviti pod streho res lepe, pestre in zanimive prireditve, ki so znova močno razgibale družabno življenje v tem delu Savinjske doline. To dejstvo pa je dobra napoved za Vranske poletne večere 2000 in še eno letošnjo prireditev, ki jo TD Vransko načrtuje ob vstopu v novo tisočletje.
Darko Naraglav
september 1999
Naša dediščina
SEPTEMBER
2. 9- 1972 - Umrl je slovenski pesnik in prevajalec Cene Vipotnik. Njegova dela so še pod vplivom novoroman-tičnega izročila, kasnejša pa socialnega realizma.
4. 9.1834 - Rodil se je slovenski pisatelj Janko Kersnik (umrl je leta 1897). Njegova pripovedna proza (Kmetske slike, Ciklamen, Agitator, Jara gospoda) je najbolj izrazit primer slovenskega realističnega slovstva s konca 19. stoletja. Bil je mojster v opisovanju slovenskega tržno-vaškega slovstva s konca 19. stoletja.
6. 9. 1868 - V Žalcu je bil drugi slovenski tabor.
13.	9- 1923 - Umrl je slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik (rojen leta 1840).
14.	9- 1890 - Rodil se je slovenski jezikoslovec Fran Ramovš.
16.9-	1891 - Na Groblji pri Latkovi vasi se je rodil slovenski pripovednikjanko Kač (umrl je 1. novembra leta 1952 v Ljubljani). Bil je časnikar (urednik ljubljanskega Jutra od leta 1930 do 1941 in Hmeljarja od leta 1946 do 1950) in najboljši pripovednik Savinjske doline: roman Med padarji in zdravniki (1932); v romanih Grunt (1933) in Na nov-inah (1952) je naslikal savinjskega kmeta, v romanu Moloh (1936) pa kmeta - tovarniškega delavca. Med ljudmi je bil priznan tudi kot padar in botanik
17. 9. 1890 - V Zakojci pri Cerknem na Goriškem se je rodil pisatelj France Bevk (umrl leta 1970).
17. 9- 1909 - Rodil se je amaterski kulturnik in režiser Lojze Fric (oče pesnika Ervina Frica), ki je zlasti na področju ljubiteljske kulture v Preboldu dosegel velike uspehe. Leta 1934 je prišel v Prebold in se kmalu vključil v Sokol. Od leta 1945 do leto pred smrtjo (umrl je leta 1977) je zrežiral 125 celovečernih predstav in 77 enodejank. Prvo predstavo pod njegovo režijo so zaigrah 11. avgusta leta 1945 - Iz krvi rdeče.
27.9-	1997 - Rodil se je slovenski pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Edvard Kocbek (umrl je leta 1981), eden najvidnejših predstavnikov poznega ekspresionizma katoliške smeri.
28. 9- 1899 - Odprta je bila planinska koča na Mrzlici (na fotografiji, več o tem v naslednji številki)
Na sliki: pred 100 leti na Mrzlici (fotografija je last Ivana Jurharja).
28. 9.1831 - V Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah se je rodil slovenski pisatelj Fran Levstik (umrl leta 1887).
90-letnica Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline
SEPTEMBRA leta 1909 je bila ustanovljena	Čebelarska
podružnica Savinjske doline s sedežem v Grižah. Anton Rozman je ob 70-letnici tega dogodka zapisal, da je postala članica slovenskega društva za Spodnjo Štajersko. V novoustanovljeno čebelarsko podružnico so se vključili čebelarji iz celotne Spodnje Savinjske doline. Delo v čebelarski podružnici je vodil Ludvik Černe, nadučitelj iz Griž. Podružnica je delovala do druge svetovne vojne. Po osvoboditvi je bilo na tem območju ustanovljenih deset čebelarskih podružnic. Leta 1969, torej pred 30. leti, pa zaživi Čebelarsko društvo za Spodnjo Savinjsko dolino.
Griže zavzemajo v zgodovini čebelarstva posebno mesto. Tu je deloval nadučitelj Ludvik Čeme, ki je po dolini predaval o čebelarstvu, v tem kraju pa je bil za župnika tudi eden prvih utemeljiteljev slovenskega čebelarstva Janez Goličnik. Rojen je bil leta 1737 v Mozirju. Kot duhovnik je služboval v Gornjem Gradu, na Vranskem, v Braslovčah in v Ljubljani. V Griže je prišel za župnika leta 1780 in tu je ostal vse do svoje smrti, 9- marca leta 1807. Bil je navdušen čebelar, nekaj časa je imel menda kar 102 panja. Trudil se je dvigniti stopnjo razsvetljenosti med Slovenci in izboljšati njihovo gospodarstvo.
Čebelarstvo je v 18. stoletju zavzemalo posebno mesto. Kmetijske družbe so med drugim sprejele načrt za njegovo propagando. Za razvoj čebelarstva se je zavzemala tudi
Marija Terezija, saj je vedela, da lahko poveča davke samo, če bo večji pridelek.
Na dunajskem dvom je kot čebe-
ANTONA JAN SHAJA
ZiTuiitifis ZhvhtHarji.
F O P O L N O M A
P OD VU Z H £ N J E
S A.
FSSE Z HEBE LLARgE.
NA KAJ JA ENO VISHO TAISTI OD SV O J EH ZHEbfTLL I-xESTF.CA, DE BI -VJE fODIRALI, * * AL *I'A MORILI t’
l. I?« bogaeeiffei Dobifhok^ iwfcer -äofehsjilu, lahka iarto:>ijo.
-■ V<■■■■■(X vtič Zhfbflle per fhit<!eiu;i. in:: dcbri Ms*hy ohracijn.
s- L’ftaha:eri ?*:n ZF.yS-t!l d* frcj« fasra iohta szhivaro, isu Ih« S--jim Erbata ikpuftijo.
Na mnogo Profbujo is Nemfhldga, na
KraysH» (utftauienu, ina s’nekaterim Fc:::erkvajnj:n pitturasi?.
OD
JOANN ESA GOLITSCHNIKA
Fjjaofirra v’ Grijii c* Scajerlkita.
*v-
V Z EL 1.1,
uurmoiu. tea ft najde per ft. JoC Jenko.
i 7 9 3.
larski učitelj deloval Anton Janša, ki je s pomočjo Blaža Kumerdeja v nemščini napisal knjigo: Razprava o čebelnih rojih. Po drugi, dopolnjeni izdaji Antona Janše je Janez Goličnik napravil slovenski prevod, ki je izšel leta 1792 v Celju pod naslovom Antona Janša cesarskiga čebelarja popolnoma podvučenje za vse čebelarje. Prva naslednja knjiga o čebelarstvu je izšla šele leta 1831. Leta 1992 sta Slovenska matica v Ljubljani in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani pripravili okroglo mizo ob 200-letnici kmetijskega tiska na Slovenskem. Na njej so potrdili ugotovitev, da je bila Goličnikova knjiga prva slovenska knjiga s področja kmetijstva na Slovenskem.
Franc Ježovnik
Sprehodi skozi vrtove in parke v Spodnji Savinjski dolini
Vrba žalujka - Salix alba “Tristis” ob vhodu v graščino (žal letos posekana).
Štrovsenek pri Gomilskem
Graščina Štrovsenek leži ob gozdiču v neposredni bližini avtoceste Vransko-Celje. Na mestu sedanje graščine je nekdaj stal lovski dvor Celjskih grofov, ki se prvič omenja leta 1467, vendar že kot deželnoknežja lastnina. V letih od 1578 do 1590 ga je imel v lasti priro-doslovec Jakob Strauss, po katerem je dobil tudi ime. Vsakokratni lastniki so mu spreminjali podobo. Tako so v baroku prvotni stavbi prizidali tri krila in uredili arkadno dvorišče. Po letu I869 pa je tedanji lastnik Karl pl. Haupt prezidal stavbo v angleškem kastelnem slogu in jo obdal s parkom, polnim eksotičnih dreves. Karl pl. Haupt je bil eden prvih savinjskih hmeljarjev, intenzivno se je ukvarjal z živinorejo, zlasti s konjerejo. Pokopan je v družinski grobnici na pokopališču na Gomilskem. Do zadnje vojne je bila graščina s posestvom last podjetnika Čmaka, ki se je ukvarjal pretežno z lesarstvom. Žalostno usodo družine Čmak v prvih letih druge svetovne vojne opisuje kratek roman Toneta Svetine Črna srna. V letih od 1956 do 1971 je bil v graščini dom ostarelih. Sedaj so v stavbi upravni prostori podjetja Lumar d.0.0., ki ima v bližini svoje obrate za proizvodnjo montažnih hiš.
Parkovne površine
Park, ki obdaja graščino, je verjetno nastal v zadnji tretjini 19- stoletja,
sodeč po velikosti posameznih parkovnih dreves. Drevesne vrste, ki so jih zasadili v parku, se pojavljajo tudi po drugih parkih v Savinjski dolini. Tedanji lastniki graščin in dvorcev so se pri urejanju svojih parkov zgledovali drug po drugem. Zasajali so enake drevesne vrste, ki so jih uvozili bodisi od drugod ah pa so jih vzgojili graščinski vrtnarji. Sadike so si med sabo izmenjevali ah
jih podarjali. V tem času so v parku po vsej verjetnosti uredili tudi romantični ribnik z otočkom.
Ob graščini rastejo velikocvetne hortenzije (Hydrangea macrophylla) in pušpan (Buxus sempervirens). Na dvorišču med graščino in lesnimi obrati se bohoti javorolistna platana (Platanus x acerifolia), ki je zaščitena in razglašena za dendro-loški spomenik.
V parku za graščino je ohranjeno dosti parkovnega drevja. Med iglavci so najpomembnejša metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides) in duglazija (Pseudotsuga menziesii), ki je tudi zaščitena in razglašena za dendrološki spomenik. Kanadski čugi (Tsuga canadensis) zelo odgovarja vlažno rastišče in mikroklima v okohci ribnika, saj je v podrasti polno njenih mladih sejančkov. V tem parku je zastopana v kar precejšnem številu. Od hstavcev so zastopane v parku naslednje drevesne vrste: maklen (Acer campestre ), divji kostanj (Aesculus hippocastanum), breza (Benda pendula), beh gaber (Carpinus betulus), povešavi gaber (Carpinus betulus “Pendula”), pravi kostanj (Castanea sativa), cigarar (Catalpa bignon-ioides), bukev (Fagus sylvatica), tuli-panovec (Liriodendron tulipifera), divja češnja (Prunus avium), dob -poletni hrast (Quercus robur) in lipovec (Tiha cordata).
Romantični ribnik
Nekatera drevesa so po velikosti in rasti še posebno vredna naše pozornosti. Zlasti mogočni gabri, ki so zasajeni v rondoju in s svojo senco ponujajo obiskovalcu prijeten prostor za oddih. Našo pozornost si vsekakor zasluži velika duglazija, romantike pa bo prevzel ribnik z otočkom. Igra svetlobe, barv in senc navduši obiskovalca v vsakem letnem času. Ob robu ribnika je urejena zapornica, ki v njem zadržuje vodo. Nad njo je speljana pot, mostiček s kovano ograjo. Po pripovedovanju
potomcev nekdanjih lastnikov v parku ni bilo nobene parkovne plastike ah drugih zidanih prvin. Ob robu parka pri graščini je na zidani škarpi še ohranjena delno zidana delno lesena lopa z razgledom na dolino. Za vzdrževanje parka so imeh zadnji predvojni lastniki zaposlenega vrtnarja. Graščina sama pa ni imela svoje vrtnarije. Ker je park precej zaraščen, je skoraj nemogoče razpoznati njegovo prvotno zasnovo. Glede na čas nastanka pa lahko rečemo, da gre tu za značilen podeželski park, v katerem so svobodno zasadili posamezna drevesa in grmovnice. Z romantičnim ribnikom so dodatno poudarili razpoloženje tedanje dobe pri urejanju zelenili površin. V oklici ribnika so uredili sprehajalne poti in celoten park povezah z bližnjim gozdom. Natančne meje med nekdanjim parkom in gozdom ni moč zanesljivo določiti, ker se park in gozd intenzivno zaraščata in spajata v celoto. Del parkovnih površin so po vojni pozidali z igrišči, postavili sindikalni dom itd. Na skrajnem severnem delu lesnega obrata pa je še delno ohranjeno obzidje s cerkvijo sv. Matevža, ki je nekdaj sodila v parkovni kompleks celome posesti.
Za umetnostni in kulturni spomenik so na tem območju razglašeni: graščina Štrovsenek s parkom, cerkvica sv. Matevža ter Hauptova grobnica na Gomilskem kot zgodovinski spomenik.
Besedilo: Uroš Govek Fotografija: Nada Vreže
Vsi v Žalec!
Tako so rodoljubi pozivah Slovence, naj se udeležijo vehkega zbora v Žalcu, na katerem so znova zahtevah združeno Slovenijo, slovenski jezik v šolah, pa tudi za bogoslužje so zahtevah, da se mora uporabljati slovenski jezik, ne nemški. 6. septembra leta 1868 so se rodoljubi zbrali v Žalcu, narodnem trgu, kraju narodno zavednih ljudi v osrčju Štajerske. Na taboru so prižgali plamenico narodnega prebujenja, ki je krepko zasvetila. Bil je to dan množične demokratične narodne misli. Začel se je boj za slovenstvo.
Slovenski narod je leta 1868 zapisal: “Za Slovence dobri in prijetni nasledki zadnje slovenske zmage pri volitvah v okrajni zastop se že kažejo po raznih krajih in občinah celjskega okraja. Tako so na primer posestniki iz Spodnjih Grušovelj v Savinjski dolini kmalu na volitvah odstaviti svojega vaškega sodca, ker so izvedeti, da je volil z nemškutarji in tako postal izdajalec slovenskega naroda ... Čujemo prijeme glasove, da so zdaj posebno tudi žene hude na nemškutarje...”
Manifestacije slovenstva so se vrstile druga za drugo. Letos mineva sto let, kar so 13- in 14. avgusta 1899 proslaviti 25-letnico dijaškega društva Beseda. Ta dan je bilo na nogah mlado in staro, navdušenje za narodno stvar je bilo nepopisno. Trg je bil slavnostno okrašen. Proslava je bila na vrtu dobro znane in rodoljubne Hausenbichlerjeve gostilne. Predvsem pa se moramo spomniti 130-letnice ustanovitve narodne čitalnice. Prav v Hausenbichlerjevi gostilni je bila leta 1869 ustanovljena narodna čitalnica. O čitalnicah in drugih jubilejih, povezanih z letošnjim letom, pa prihodnjič.
Franc Ježovnik
40-letnica prvega Savinjskega zbornika
SEPTEMBRA leta 1959 je izšla prva številka Savinjskega zbornika. Izdal ga je Občinski odbor SZDL v Žalcu, uredil pa Drago Predan. V nakladi 1500 izvodov ga je natisnilo Časopisno podjetje Celjski tisk. V prvem Savinjskem zborniku je o Razmerah na Slovenskem v dobi taborov pisal Vasilij Mehk, o tem, kako je bilo pred devetdesetimi leti pa Rajko Vrečer. O občini Žalec je pisal Milan Kolenik, o Ristu Savinu Drago Predan in Ludvik Žepič, o Ferdu Kočevarju Žavčaninu Rajko Vrečer, o najstarejši zgodovini Spodnje Savinjske doline in o staroslovanskem grobišču v Gotovljah pa Alojz Bolta. Objavljenih je več literarnih prispevkov savinjskih avtorjev. Miloš Mikeln je razmišljal o provincialni kulturi in kulturi v provinci, Milena Moškon je opisala libojsko keramiko, Vera Kolšek Savinjsko dotino v rimski dobi, dr. Josip Klemenc rimske spomenike o lovu v Šempetru ob Savinji, Jože Curk pa gradove in graščine v Savinjski dolini in šolstvo. Drago Predan je med drugim opisal savinjsko kmečko hišo. Janko Orožen je prispeval Kratko zgodovino rudarstva in industrije v Spodnji Savinjski dolini. O turističnih perspektivah Spodnje Savinjske doline je razmišljal Milan Škof. K. R.
september 1999
Nagradna križanka
Spoštovani reševalci, pred vami je prva križanka v novem časopisu. Pokrovitelj križanke je OBČINA ŽALEC, vrednost nagrad pa 5.000, 3-000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla iz označenih polj s puščico) pošljite na naš naslov: Občina Žalec, uredništvo
časopisa, Savinjske čete 5, 3310 Žalec do 17. septembra 1999 - izključno na dopisnicah.
Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki časopisa, ki bo izšel zadnjo sredo v mesecu septembru. Pa kar največ prijetnih trenutkov pri branju in seveda sreče pri reševanju vam želimo vsi, ki smo se trudili, da bi vam polepšali vsakdanjik.
28
september 1999
Savinjske zgodbe
Spomin na prvo raziskovanje jame Pekel
Tisoč metrov globoko?
Letos, 18. avgusta, je minilo 30 let od odkritja zgornje etaže jame Pekel, ki je neločljivo povezan z ustanovitvijo preboldskega jamarskega kluba Črni galeb. Poleg tega se bomo letos znova spomnili tragične smrti jamarja Antona Suwe-Sulca iz Ljubljane, ki je preminul prav v enem od novoodkritih rovov zgornje etaže, ki sva jo dober mesec prej odkrila s kolegom Dragom Pečarjem. Iz začetkov prvih raziskovanj jame Pekel pa je tudi pričujoča zgodba, ki bi bila sicer precej drugačna oziroma je sploh ne bi bilo, če bi vedeli o krasu in jamah toliko, kot vemo danes.
Bilo je nekega sončnega dopold- postane nekoliko tesno. Že v nasled-
neva, aprila 1969- Fantje iz Dolenje vasi smo se ta dan na pobudo že pokojnega Mirka Pečarja, znanega fotografa in ključavničarja, odpravili na ogled podzemne jame Pekel pri Podlogu. Dvakrat ali trikrat smo se že soočili z njenim podzemljem, tokrat pa smo želeli prodreti še globlje v notranjost.
Oboroženi s smolenimi baklami, baterijskimi svetilkami in vrvmi že trenutek za tem veselo pritiskamo na pedala koles. Kmalu smo na cilju in stojimo pod visoko skalno steno, kjer se v vznožju, obdanem z bujnim rastlinjem, odpira vhod v jamo. Precej neučakani hitro navlečemo nase ponošeno in že precej raztrgano obleko. Nedolgo zatem že zakorakamo v temo, dogodivščinam nasproti.
Prek slapu do sifona
Prodiramo z negotovostjo, saj nam vsak meter jame pomeni korak v neznan in skrivnosten svet podzemlja. Z velikim občudovanjem begamo z očmi po stenah in doživljamo svojevrstne občutke ob pogledu na prekrasne kapniške tvorbe (danes žal v jami ni več tako lepo). Pogled se za hip ustavi na kapniškem baldahinu, ki se nam zdi ob medli svetlobi bakel, kot nekakšen peklenščkov prestol. Čeprav nismo vraževerni, nam pri srcu vseeno
njem trenutku pa se otresemo te tesnobe, saj Drago, ob štrbunku v vodo, sproži močan smeh. Ne smejemo se dolgo, saj moramo nekaj metrov zatem tudi sami zabresti po mrzlem korim podzemeljske Peklenščke. Ko tako prodiramo naprej, v daljavi začujemo	zamolklo	bučanje.
Ustrašimo se že, da se jama podira, ker pa bobnenje ne preneha, strop pa je še vedno nad nami, si oddahnemo. Mika nas, da bi se obrnili, ker pa je za nami precejšen kos poti sklenemo, da moramo ugotoviti, kaj povzroča	takšno	bučanje.
Domnevamo, da je za to kriva voda, ki pada v globino, vendar nam žilica ne da miru, da tega ne bi preverili. Kmalu smo pred čudovitim, pet metrov visokim slapom, ki ga od vseh strani oklepajo prekrasne kapniške tvorbe. Navdušeni smo nad tem resnično lepim prizorom, ki nam je poplačal ves trud. Ko tako nekaj časa nemo strmimo v prizor, se v nas zopet porodi želja po nečem novem, skrivnostnem, kar je verjetno za pričujočim slapom. Na videz nepremagljiva vodna prepreka in stena se uklonita našim željam in nam omogoči nadaljevanje poti. Kmalu se znajdemo za slapom. Znova smo presenečeni nad lepim, dobre pol metra širokim, a visokim jamskim hodnikom, po katerem teče potoček, ki hip zatem v obliki slapu s
POOBLAŠČENI SERVISNO-PRODAJNI CENTER
RO+SO
SKALETOVA 13, HUDINJA - CEUE
063 4254080
ORIGINALNI REZERVNI DELI MONTAŽA DODATNE OPREME vlečne kljuke, prtljažniki, sončne strehe... MENJAVA VOZIL STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING
KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE
FELICIA OCTAVIA OCTAVIA COMBI
1.299.735.00	SIT
2.039.264.00	SIT
2.337.696.00	SIT
truščem pade v globino. Po drugi strani pa tudi razočarani, saj smo pričakovali večje prostore. Pod vtisom tega nadaljujemo pot, a že po nekaj metrih se svetìo-ba naših bakel utopi v temi prostorne dvorane. Sprva ne moremo doumeti, da je to res. Polni navdušenja se zaženemo na vse strani dvorane, da bi čim prej ugotovili njeno velikost, nato pa se podamo po širokem rovu potoka naprej proti toku Peklenščke. Veselja je kmalu konec, saj se strop nenadoma zniža, pred nami pa je sifon, ki nam dokončno prepreči možnost nadaljevanja (za sifonom je po ocenjenih meritvah jamskega potapljača Marka Krašovca še kakšnih 700 metrov jame). Ne preostane nam drugega, kot da se obrnemo. A že v naslednjem trenutku zagledamo večjo razpoko v steni glavnega rova. Po telesu začutimo nekakšno toploto. Upanje, da prodremo še naprej, ponovno oživi. S posebnim zadovoljstvom se lotimo razpoke v kateri je globoka voda. Kmalu se znajdemo v majhni dvorani, iz katere se strmo dviga rov. Ne oklevamo, ampak hitro

SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. 3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 *	GSM:041709-186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
« ŠTEDILNIKOV,
•	BOJLERJEV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV
Slap v jami Pekel skriva zadaj še veliko rovov. V enem izmed njih pa se je leta 1999 zgodila opisana dogodiščina.
prižgemo nove bakle in se drug za drugim začnemo vzpenjati. Povsod okrog nas je ilovica, tako da je precej spolzko. Vsak napačen korak nas bi veljal ne ravno mehkega pristanka v dvoranici. Po nekaj minutah napornega plezanja pridemo na ploščad, kjer se malo oddahnemo, nato pa previdno nadaljujemo. Ta previdnost se nam kmalu obrestuje, saj bi lahko kdo izmed nas štrbunknil v brezno, ki se je nenadoma pojavilo na naši poti. S strahom pogledamo preko njegovega roba. Svedoba bakel ne prisveti do dna. Globina se nam zdi nadvse pošastna. V šah rečemo , da je morda to pot do peklenščka. Od nekod nekdo prinese nekaj kamnov. Prepričati se hočemo, koliko je brezno v resnici globoko.
Pot v središče zemlje
Za “stokovna merilca” globine se okličeta Zdravko in Drago. Prvi naj bi na znak vrgel kamen v globino, drugi pa naj bi štel sekunde, ki jih bo kamen potreboval za pot do dna. Na podlagi tega podatka bi lahko takoj izračunali, koliko je brezno globoko. Vsi utihnemo, da bi ja zaznali, kdaj
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o.
Šempeter 13a, tel.: 701-888, faks: 702-088
1400 obratov -1100 obratov -
WT611 -
bo kamen padel na dno.Zdravko prime kamen in zamahne, Drago šteje sekunde in ko prišteje do 15 sekund, začujemo iz globine zamolkel udarec kamna, ki je priletel na dno. Obstanemo kot pribiti. Trenutek za tem pa skorajda zarjove-mo od veselja, ko Drago v svoji matematični glavi preračuna čas padanja kamna v metre. Izusti fantastično številko enega kilometra in dvestotih metrov. Ne moremo verjeti, da je to res, saj smo potemtakem našli najgloblje brezno na svetu. Zdravko in Drago še dvakrat ponovita merjenje in vsakič kamen pade na tla pri 15 sekundah. V mislih že imamo pisatelja Julesa Verna in njegov roman Pot v središče zemlje. Jasno nam je, da danes tu nimamo več kaj iskati. Potrebno se bo vrniti z velikim številom vrvi in drugimi pripomočki, saj drugače ni nobene možnosti za kakršnokoli raziasko-vanje. Po dveh urah vračanja smo zopet zunaj. Domov se odpeljemo trdno odločeni, da v najkrajšem času zberemo čim več vrvi ter si izboljšamo našo razsvetljavo.
Brezno le z eno ničlo
Nekaj časa smo tuhtali kako premagati to globino, ko pa nimamo na voljo nobenih pravih raziskovalnih pripomočkov. Ne preveč razčiščenih pojmov pa se vseeno lotimo priprav. Drago stakne doma dve karbidni svetilki in si pripravi precej metrov vrvi iz konoplje. Tudi drugi vlačimo skupaj, kar bi nam lahko prišlo prav. Začuda pa Zdravko pri tem nima pravega veselja. Začne se izgovajati, da mu nič kaj ne diši spuščanje v takšno globino in da je bolje, da od namere odstopimo. Ker se z njim ne strinjamo, pristane na sodelovanje. Ko imamo že vse pripravljeno za začetek našega podviga, nenadoma zboli. Odločimo se, da gremo brez njega.
Natovorjeni kot mule s težavo premagujemo številne prepreke v jami. Končno se že močno utrujeni znajdemo pred breznom. Ne moremo si kaj, da ne bi še enkrat vrgli kamna v globino. Kot nalašč pa ni v bližini prav nobenega. Obrnem se in splezam nekaj metrov niže, kjer po ozki razpoki pridem v manjšo dvoranico, na dnu katere je precej kamnov. Začuda je v dvoranici precej svetlo. Pomislim že, da skozi kakšno
razpoko v stropu prodira v jamo sončna svetloba. Ozrem se kvišku in od presenečenja skoraj onemim. Nad mano namreč migetajo lučke mojih tovarišev. V prvem hipu si ne znam razložiti, kako je to mogoče, da so oni tam zgoraj, ko pa sem jih pustil pri vhodu v brezno. Kot blisk pa se mi hip zatem posveti, da nam jo je Zdravko pošteno zagodel. Na ves glas zakolnem in tovariši pogledajo v globino, od koder je do njih prodrl nič kaj prijeten glas.Tudi njim je jasno, da nas je Zdravko prepričljivo potegnil. Jezimo se. Najraje bi se požrli. Ko se val razočaranja in jeze nekoliko poleže, se začnemo na ves glas smejati na račun naše naivnosti in Zdravkovih že večkrat uspešno izpeljanih vragolij oziroma prepričljivih laži. Po drugi strani pa smo veseli, da se je naš podvig tako iztekel, saj smo se tako otresli velikega problema, kako prodreti “1200 metrov globoko”.
Zdravko se nas je kar nekaj dni spremo izogibal, saj se je bal, da ga bomo “nahlodali”. Ko smo po tednu dni le prišli slučajno skupaj, se je kar sključil, saj je mislil, da ga bomo premikastili. Seveda smo se kmalu zatem skupaj smejali in vse je bilo pozabljeno. Zdravko nas je pravzaprav potegnil na zelo preprost, a učinkovit način. Kamen je namreč v globino spustil šele takrat, ko je Drago preštel 15 sekund.
Ne glede na to doživetje, smo se v naslednjih mesecih še večkrat podali v jamo Pekel in ob tem doživljali prijetne občutke ob resnično novih odkritjih. Z ustanovitvijo jamarskega kluba in na raznih jamarskih seminarjih smo kmalu spoznali, da Zdravku v nobenem primeru ne bi mogli nasesti, če bi že takrat vedeli, da na takšni nadmorski višini niso mogoče takšne globine, saj se jamotvomi procesi ne morejo odvijati nižje od piziometričnega nivoja, oziroma pod nepropustnimi kameninami.
Danes, po tridesetih letih, se lahko temu dogodku le nasmejemo in je le en kamenček v bogatem mozaiku našega jamarsko-raziskovalnega dela . Vsekakor pa prijeten spomin na prve začetke raziskovanja jame Pekel, ki sodi danes med najbolj obiskane turistične jame v Sloveniji.
D.	Naraglav
BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km
MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV
Delovni čas: od 8. do 17. ure,
ob sobotah od 8. do 12. ure
BELA TEHNIKA PO PREVERJENO DOBRIH CENAH!!!
REZERVNI DELI ZA:
ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, SUŠILCE PERILA, HLADILNIKE, BOJLERJE MALI GOSPODINJSKI APARATI, ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SAT. SISTEMI
DELOVNI ČAS:
RGOViNA od 8. do 19. ure, SOBOTA od 8. do 12. ure
'V GORENJE, 51 cm, TTX
37.900	SIT
'V GORENJE, 70 cm, TTX, STEREO
79.800 SIT
VIDEOREKORDER
DAEWOD
29.900	SIT
VIDEO PLAYER
21.900	SIT
SERVIS
POPRAVILO VSEH VRST TELEVIZORJEV, VIDEOREKORDERJEV, GLASBENIH STOLPOV
SERVIS IN PRO POTROŠNIH MATERIALOV ZA SESALNIKE
DAJA
SERVIS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. in od13. do 17. ure VORWERK
Reklamni oglasi
september 1999 2^
POLZELA 0<^ JVO ZA

GARANT d.d. POLZELA
Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 063/7037 130, 7037 131
UGODNA PONUDBA V SEPTEMBRU IN OKTOBRU velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah <•- dodatno znižanje omar z drsnimi vrati -kuhinje NINA - takojšnja dobava <•- VELIKA IZBIRA PISALNIH MIZ
razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov
*• RAZPRODAJA PROGRAMA COMPO -«- ugodno - zakonske spalnice	in
AKCIJA: zakonska spalnica
NOVO*NOVO*NOVO: PROGRAM VEGA - ADRIA NOVO*NOVO*NOVO: PROGRAM G - 2000 Delovni čas prodajalne: od pon. do pet.: od 8. do 18. ure, ob sobotah: od 8. do 12. ure.
Z uvedbo DDV smo že tako ugodne cene še dodatno znižali!
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE!
R	n	2 v	0 J
PO!	-7.F.T	A, LOČI*	DA 75-a
tel.	: 701-249, 70		11-366
odj	»rto:	od 8. do	18. ure
DD ( Jr l\\	)IZV'	ODNJA IN	MONTA
?
OBVESTILO!
Veterinarska ambulanta
FARMA, d.o.o.
Podlog 1,3311 Šempeter
(zasebna veterinarska ambulanta)
Ambulanta je odprta
od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure.
DEŽURSTVO 24 ur.
Tel.: 701-323
Mobitel: 0609 646-202
KURILNO OLJE
LIBOJE
NAROČILA NA
telefon: 707-420 ali 710-0-710
HVALA ZA ZAUPANJE
KUHINJE - KOPALNICE
gorenje
BELA TEHNIKA
j Peči za centralno ogrevanje s kuriščem in bojlerjem iz nerjavečega materiala NAČRTOVANJE KUHINJ GORENJE IN SVEA Z IZBIRO VGRADNIH APARATOV ______________ ________________
O P J 1 §€ A
O/tmoma
Šempeter v S. A. 13a tel. 063/701-547 Celje, Ul. mesta Grewenbroicha 9 čfi/Hcma	tel. 063/415-066
SEPTEMBER - MESEC UGODNOSTI V OPTIKI Simona * BRAZPLAČNA MONTAŽA OČAL*
Okulistični pregledi vida pod vodstvom spec. okulista - naročite se!!!
ŠEMPETER - četrtek, 23. 9. 1999 CELJE - četrtek, 30. 9. 1999
OBIŠČITE NAS IN VIDELI BOSTE BOLJE!
Branko ZOTTEL, s.p.
Ulica Žalskega tabora, 3310 ŽALEC Tel.: 710-13-70 Tel. in faks: 715-484
PROIZVODNjA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine
M0S CELJE
Se priporočamo!
marginalija
TRI
TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o. PREBOLD	tel. & faks: 724 243
Po ugodnih cenah vam ponujamo
VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA Hvala za dosedanje zaupanje!
Odprto: od 7.30 do 17. ure, sobota do 12. ure
Podjetje mi Inženiring, trženje, gostinstvo in turiiem Režka ceste *7, })n Prebold Tel. faks: 063 7*4 «St, GSM: (»41 *7« 77S
POGONSKE TRAKTORSKE GUME:
9,5 * *4 		19,806,00 SIT	300/70R20 ....	24.555,00 SIT
11,2 X 24		21.777,00 SIT	7,50 X 20 TIGAR .	SIT
12,4 z 24		28.282,00 SIT	360/70 R 28		33.130,90 SIT
11,2 Z 28		24.593,00 SIT	380/70 R 28		43.951,00 SIT
12,4 X 28 		27.710,00 SIT	420/70 R28 ....	54.641,00 SIT
13,6X28		35490,00 SIT	480/70 R 28		feS.911,00 SIT
14,9x28		35.550,00 SIT	480/70 R 30		71.080,00 SIT
16,9X28		41.087,09 SIT	480/70 R 34		34.004,00 SIT
18,4 X 30		57.090,00 SIT	10,5 X 20 		40420,00 SIT
750 X 2 		9.708,00 SIT	Continental	
VODILNE TRAKTORSKE GUME:
600 X 16....................
750X16 ....................
VSE CENE VKLJUČUJEJO DDV iLJAJO DO RASPRODAJE ZALOG! .
GRADBENI INŽENIRING
ing. Vinko VUČAJNK, s.p.
Prežihova 1, Žalec, tel./faks: 063/718-265 mobitel: 0609 618-443
PROJEKTIRANJE
ORGANIZIRANJE
IN IZVAJANJE DEL
V GRADBENIŠTVU
Izvajamo:
BADBENA DELA \	/ NIZKE GRADNJE
V OBRTNA DELA \	/ ADAPTACIJE
, INŠTALACIJSKA DELA\ / REKONSTRUKCIJE
^ Ä § E ES M Ä
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. TeL: 063 ‘ ™;J33
ŽALEC	Mob.: 0609 616-786
Celjska c. 3/a, Žalec
Ambulantni čas:
ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007
, tel.: 722-333
delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
študentski servis maribor
PODRUŽNICA ŽALEC
Mestni trg 7, tel./faks: 063 / 717-197
posredovanje dela za študente in dijake naročanje napotnic tudi po telefonu	Delovni čas:
fotokopiranje A4č/b 8 SIT	t> vìakÌant °! 7;3a°l° l9oUre<A
A4 barvno 180 SIT vezava fotokopij od 260 ■ 300 SIT
M TOCStyJlP ©IMO© ‘ÜUIK
Ü[ID§SAÖ3®®K]ÖK]	CSÄßTÖ© OSO©,,***
VSI ČLANI NAŠEGA SERVISA IMAJO:
2 10% popust pri opravljanju vozniškega izpita pri Avtošoli MAZZONI v Žalcu, tel.: 717-570
D 100 SIT popusta pri ogledu kinopredstav v kinu Žalec - kupončke za popust dobite na našem servisu
40 let TRADICIJE IN KAKOVOSTI
:ij|	ing rad g ra ma
....................i i...
Trgovska in proizvodna družba, d.d., Medlog 7,3000 Celje Tel.: 063/451-570,
063/707-205,
063/762-750,
PREVOZI avtomeéalci, črpalka za betonN prevozi izdelkov
'
KfcSETUStU PROGRAM - betonska okna * re$etk* goveje »n svinjske hleve,/ * šliosni elementi
UGODNOSTI V MESECU SEPTEMBRU!!! za gotovinske nakupe nad 20.000 SIT nudimo 8 % POPUST (razen tlakovcev)
• za nakupe nad 40.000 SIT do 10 km PREVOZ ZASTONJ (razen betonov)
IN&&TRUSKA TRCDKNa
Odprto: delavnik: 7.-17. ure, sobota: 7-12. ure
MOČ in IZDELAMO BETONSKE IZDELKE PO VAŠI ŽELJI
september 1999
Kronika
V okras Gomilskemu
Kar nekaj časa je trajala obnova Mlinarjeve kapele na Gomilskem. Lastniki - Mlinarjevi so želeli, da bi bila kapela temeljito obnovljena in da bi dobila takšno podobo, kot jo je imela že nekdaj. To pa jim je tudi v celoti uspelo, tako da je sedaj Gomilskemu resnično v okras. V nedeljo jo je, ob krajši priložnostni slovesnosti, ponovno blagoslovil domači župnik Martin Cirar.
T. Tavčar
GRAHASTE IN RJAVE JARMCE v začetku nesnosti prodamo. Krajnc, tel.: 472-071
POGREBNE STORITVE
Aropotar
Šempeter 11Za, 3311 Šempeter TeL 0&3/7Ö!-433, Gsm: 041 613-269; 041 748-904
P6 REČICA ob SAVINJI Rečica ob Savinji 70
Poslovalnica GRIZE 123/a Griže
Rakovi so postavili kapelo
Rakovi, po domače Cundrovi, iz Spodnjih Gorč pri Braslovčah so ob domu že včasih imeli kapelo. Zaradi gradnje nove delavnice pa so jo morah odstraniti. Že takrat so se odločili, da bodo postavili novo. Pred kratkim se je ta želja in obljuba izpolnila. Kapela stoji na dvorišču Rakove domačije. Za videz in poslikavo je poskrbel Stojan Grauf iz Maribora, ki je diplomiral na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani leta 1983 pri prof. Gustavu Gnamušu. Sedaj dela kot svobodni umetnik na
področju modernega in sakralnega slikarstva. Na tem področju deluje kot ustvarjalec novih podob v fresko tehniki ter kot restavrator zidnega slikarstva. Kapelico krasi osem podob. Ob blagoslovitvi se je pri kapeli zbralo veliko vernikov, blagoslov je opravil duhovnik Franci Trstenjak skupaj z domačim duhovnikom Jožetom Zidanškom, slovesnosti pa je prisostvoval tudi dekan Polde Selčan. Pripravili so priložnostni kulturni program.
T. Tavčar
SER VIS GOSPODINJSKIH APARATOV
, s.p.
-660, GSM: 041/ 632-660
• pralnih strojev -štedilnikov -sušilnih strojev -zamrzovalnikov
• HITRO • KAKOVOSTNO • V NU/NIH PRIMERIH TAKO/ •
ANTON KITE
Kasaze 107g, Petre tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632
POPRAVILA:
Neurje podrlo kozolec
Zadnje neurje z dežjem je veliko škode povzročilo tudi v Savinjski dolini, predvsem v hmeljiščih, kjer je potrgalo veliko vodil, tako da so jih morah ponovno obešati. Bilo je nekaj podrtega drevja in razkritih streh, Plaskanovim iz Andraža pa je
močan veter podrl kozolec (na sliki). Kozolec je bil star 103 leta, pod seboj pa je pokopal kombajn za koruzo in traktor. Plaskanovim so ob tem priskočili na pomoč sovaščani.
T. Tavčar
Solidarnost še obstaja
Pred nedavnim je pri Golhlebovih v Gotovljah povsem pogorel kozolec, pod njim pa cela vrsta kmetijskih traktorskih priključkov. Kar 23 jih je bilo, poleg tega pa še dva obiralna stroja in namakalniki. Prvi, ki so priskočili na pomoč, so bili, poleg gasilcev, najbhžji sosedje in drugi krajani. Ker pa je Matej Golhleb član strojnega krožka Savinjska dolina, so mu bik takoj pripravljeni pomagati tudi njegovi sočlani. Po dogovoru z njim so se odločili, da bodo najbolj pomagali z nakupom enega od priključkov. Tako so pri žalskem Tehnosu, ki jim je ponudil zelo ugodno ceno, kupih mulčar. Denar zanj so prispevali člani strojnega krožka.
T. Tavčar
Na sliki od leve proti desni: vodja prodaje Tehnosa Matej Vičič, vodja strojnega krožka Simon Gajšek in Matej Golhleb ob novem priključku-mulčarju.
Vyddovcutfe fuugtdhte odierne
<)P6
in fuuyte&ne itmitve
Ko napočil bo žalostni dan, ponudil ti bom svojo dlan, ko navček v slovo zvoni, v srcu še žarek upanja tli.
(A. Veber)
V življenju nas prej ali slej doletijo žalosti, trenutki bolečine.
Ob izgubi vaših najdražjih vam je podjetje IPO iz Matk 8/a pri Preboldu na voljo vse dni v letu. Ponujamo vam vse pogrebne usluge.
Smo edini v Sloveniji, ki imamo lastno proizvodnjo pogrebne opreme in zato izjemno konkurenčne cene.
IPO MIRAN CESTNIK, s.p.
Matke 8/a, 3312 PREBOLD Tel.: 063 724-206, GSM 041 666-598
Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da segli bi znova si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta leserza in grob je med nami, ti Pini prsti.
Le lučka spomina naj vedno gori.
V SPOMIN
VINKU GORIŠKU
Tiha bolečina spremlja spomin na 1. september 1998, ko smo te za vedno izgubili, dragi mož, oče in stari oče.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob.
Žena Vera ter hčerki Erna in Silva z družinama
Ti bo in mimo si odšel, niti zbogom nisi rekel, neusmiljena te kruta smrt je vzela, a v naših srcib bos za vedno_ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija
FRANCA AVBERŠKA
iz Petrovč
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Posebna hvala dr. Djuriču, g. župniku Miranu ing. Manesu, g. Mlinariču za govor, pogrebni službi Strahovnik, pevcem in g. Andreju Menčaku za odigrano Tišino.
Žalujoči: žena Katica, sin Dušan in hči Bernarda z družinama
Imel težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje, bolečine težke si prestal, a v naših srcib vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
IVANA PEČNIKA
iz Zabukovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Hvala tudi vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej hvala pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice in mame
ROZALIJE-BOŽE ZAGORIČNIK
(16. 8.1923 - 3. 8.1999)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče.
Posebna hvala vsem sorodnikom in prijateljem, g. Valterju za poslovilne besede in oktetu za odpete žalostinke.
Z bolečino v srcu in lepo mislijo nanjo: mož Slavko, hči Alenka z družino in sin Mitja z družino
Ni te na pragu več, ni te v hiši,
nihče več tvojih korakov ne sliši. Pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
23. julija je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil
IVAN ARNŠEK
iz Drešinje vasi 53.
Hvala vsem, ki v spomin nanj prižigate sveče.
Vsi tvoji
Kronika				september 1999 Ji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
IVANA ROGELA
iz Kaplje vasi pri Preboldu
se iskreno zahvaljujemo vsem domačim iz Šmartnega ob Paki, Ponikve in Velenja, vsem vaščanom Kaplje vasi in Šmartnega ob Paki, prostovoljnemu gasilskemu društvu Kaplja vas za lepo organiziran pogreb in finančno pomoč, kolektivu MIK Prebold, g. Vinku Jagodiču in g. Marjanu Pozniču za kritje pogrebnih stroškov, RK občine Prebold, kolektivu in učencem OŠ Slavka Šlandra Prebold, godbi na pihala in pevcem za odigrane in odpete žalostinke, pogrebni službi Morana, g. župniku Francu Serecu za lepo •opravljen obred in sv. mašo in vsem ostalim, ki ste nam na kakršen koli način pomagali in nas finančno podprli.
Iskrena hvala članom prostovoljnih gasilskih društev občinske gasilske zveze Prebold za častno opravljeno gasilsko slovo.
Žalujoči: žena Romana, hči Lucija, sin Primož, sestra Anica z družino, brata Miran in Vinko z družinama ter ostalo sorodstvo.
Vse življenje trdo si gara/, vse za dom, družino si dajal, sledi za ta lo ostale so povsod od dela tvoj il pridnih rok.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, deda, zeta in tasta
RAFAELA REBERNIKA
iz Andraža pri Polzeli (26. 9.1926 - 2. 8. 1999)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem in sodelavkam Polzele tovarne nogavic, SIP Šempeter in članom Zveze borcev ter vsem, ki ste nam izrazili ustna ali pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Še posebej iskrena hvala dr. Lesjaku, ki se je trudil za njegovo življenje, g. župniku Niku Kranjcu za lepo opravljen obred, pogrebcem, zastavonošem, govorniku gospodu Srečku Pižornu, Andraškim pevcem in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: žena Milka, sin Milan in hčeri Nada in Vera z družinami ter vnuka Boris in Damjan z družinama.
Ni smrt tisto, kar nas loci, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše,
brez pomena so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše mamice, žene, hčerke in sestre
TEJE GROBELNIK,
roj. DRUŠKOVIČ iz Dobriše vasi (2. 5. 1964 - 23. 6. 1999)
se iskreno zahvaljujemo dr. Stanovnikovi, sestrama Metki in Veroniki, dr. Bizjakovi, patronažni službi Žalec, ZP in lekarni Vransko za zdravljenje in lajšanje bolečin ob njeni hudi bolezni.
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč ob prerani izgubi naše Teje.
Radi pa bi se zahvalili tudi Tejinim in Katjušinim sošolcem za spremstvo na poslednji poti, za darovano cvetje, sveče in besede sožalja, govorniku za besede sožalja, pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi Morana in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: hčerki Katjuša in Karin, mož Jani, mama Vanda, ata Lojze in brat Tomi z družino ter ostalo sorodstvo (Dobriša vas, Vransko)
V SPOMIN
Minilo je pet let, odkar smo za vedno ostali brez naše drage mame in babice
ELIZABETE
AMBROŽ
Mineva pa tudi deset let od boleče izgube našega dragega očeta in dedija
FRANCA
AMBROZA
iz Levca.
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in prižigate sveče, iskrena hvala.
Hčerka Zdenka in sin Milan z družinama
v SPOMIN
Minilo je eno leto, odkar je za vedno odšla draga sestra in teta
JULIJANA COKAN
iz Migojnic.
Vsem, ki obiskujete njen grob in se je spominjate s plemenito mislijo, iskrena hvala.
Sestra Cilka in nečakinja Irena
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
FRANCA LEBANA
iz Arja vasi 38
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja.
Zahvaljujemo se tudi g. Daniju Kisovarju za organizacijo, govorniku g. Valterju Verhovšku, pevskemu zboru za odpete žalostinke in g. patru Miranu za opravljen obred in sveto mašo.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Toliko solz pretočili smo vsi,
A bolečina v srcih še vedno živi.
Toliko lepih besed so izrekli ljudje In vsi smo upali do zadnjega dne.
Je upati vredno, a resnica boli in na koncu Ugasnil še zadnji je plamen upa ljudi, ki s tabo odšli smo na konec poti.
(Suzana)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka
antona Železnika
iz Matk
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Posebno se zahvaljujemo LD Prebold, pogrebcem, govorniku g. Marku Razboršku, rogistom in vsem ostalim lovskim prijateljem. Iskreno se zahvaljujemo GD Matke, TT Prebold, celotnemu kolektivu in sindikatu Novem, d.o.o., Ložnica pri Žalcu, Kmetijstvu Latkova vas, pevcem in godbi iz Prebolda, govorniku g. Rudiju Hermanu, g. župniku Francu Serecu in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala sosedom Vedenik in Pušnik za vso pomoč, za kar smo jim zelo hvaležni.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Fanči, hči Zdenka z možem, sin Franci z ženo, vnuki Suzana, Tadej in Uroš, sestre Ida, Jelka in Pepca z družinami ter ostalo sorodstvo
Solza, žalost, bolečina te zbudile niso. Ostala je praznina, ki zelo boli.
Smo zadnjič rekli ti slovo, zdaj nikoli več te ne bo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija
LJUBOTA ROZMANA
iz Dobriše vasi 3/a (1948 - 1999)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sostanovalcem v bloku, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, denarno pomoč ter izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna hvala dr. Djuriču, Društvu invalidov Žalec, govorniku za besede slovesa g. Tonetu, g. Vanču za cerkveni obred, žalskim pevcem in za odigrano Tišino. Najlepša hvala tudi sodelavkam slikarne, znancem in sindikatu KILI ter gasilskemu društvu Liboje. Iskrena hvala družinam Arenšek, Štrožberger, Gobar in Dervanič.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Vera, hčerka Bojana z družino, sin Aleš in ostalo sorodstvo
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ”
ZAHVALA
Zapustil nas je dobri mož in oče
JOŽEF BREZOVNIK
iz Dobrovelj (7. 3.1930 - 14. 8.1999)
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za tolažilne besede, za darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala župniku g. Zidanšku za opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo odpete pesmi, KS Braslovče, g. Debelaku za poslovilne besede in pogrebcem. Vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar iz Šempetra.
Žalujoči: žena Slavka, Martina in Jožica z družino in njegovi štirje vnuki.
POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL. 063 720-003, 720-660, 7000-640
september 1999
Zanimivosti, zadnje vesti
Kositi in grabiti sploh ni tako zapleteno, kot sestaviti voz iz 24-ih delov in pomolsti gumijasto kravo.
Zabavno, pa tudi naporno
Prostovoljno gasilsko društvo Sveti Lovrenc je kot vsako leto prvo nedeljo v avgustu organiziralo tekmo koscev in grabljic.
Letos je tekmovalo sedem ekip, in sicer v košnji, grabljenju, postavljanju hmeljevk in kot rdeča nit še v sestavljanju voza in molži mleka, kar je bilo glede na posebej za tekmovanje narejeno kravo precej naporno. Kljub šaljivemu tonu iger, ob katerih so se zabavali predvsem gledalci, so
se tekmovalci zelo trudili za čim boljše rezultate. Prvič letos so bili sodniki hmeljarski starešine.
Skupno je bila najboljša ekipa prostovoljnega gasilskega društva Kaplja vas, druga je bila ekipa Strojnega krožka, tretja ekipa Marelica, četrte pa so bile Šešče. Najboljši kosec je
postal Jure Užmah iz Griž oziroma iz ekipe mladih. Najlepši voz je pripravila ekipa iz Šešč. Organizatorji so s pomočjo sponzorjev najboljšim v vsaki tekmovalni igri podelili lepe nagrade. Zelo zadovoljni so bili tudi z obiskom, saj si je samo igre ogledalo več kot tisoč petsto ljudi, še več pa jih je prišlo na večerno zabavo z ansamblom Franca Miheliča in Natalijo Verboten.
K. R., foto: T. T.
Župnišče Griže poskrbelo za prijetne počitnice otrok
Kot že več let zapored smo vsi z velikim pričakovanjem dočakali počitnice in naš Ankaran, kjer smo bili od 5. do 11. in od 11. do 17. julija Dogajalo se je veliko lepih stvari. Nismo samo plavali kot kje drugje na morju, ampak smo bili va äs povezani z Bogom. Pri sveti maši smo sodelovali vsi in jo tako naredili prijetnejšo. Naš dan smo popestrili tudi z delavnicami, ki so potekale po skupinah, osrednja zgodba, ki so jo zaigrah animatorji, je bila izredno zanimiva in lepa saj je vsebovala globoko sporočilo iz Svetega pisma Oratorij v Ankaranu je potekal vdveh tednih, vvsem tem äsu pa je uživalo 112 otrok, 20 animatorjev in 5 voditeljev (župnik, kuharice ...), vse to pa so omogočili naši sponzorji (Zveza za šport otrok in mladine Slovenije, Občina Žalec in drugi), ki se jim iz srca zahvaljujemo.
Enako pa se zahvaljujemo našemu g. Jožetu, ki je glavni organizator tega oratorija, saj brez njega naših lepih počitnic ne bi bilo. Preživeli smo dva lepa tedna, ki bosta še dolgo odmevala v naših srcih, saj sta nam dala novih moči za leto, ki je pred nami.
Kot vsa leta prej pasmo si tudi letos dva tedna v avgustu - od 1. do 4. in od 16. do 20. avgusta - prihranili za oratorij v Libojah. V prvi skupini je bilo 50 otrok do petega razreda, 13 animanotjev, kuharice, 2 sestri in g. župnik. V drugi skupini pa je bilo 42 otrok, 14 animatorjev, kuharice, 3 sestre in seveda Uidi župnik Jože Planinc.
Dnevi v oratoriju so bdi pestri in delavni. Potekale so delavnice po skupinah, kjer smo izdelovali zapestnice, kapelice, denarnice in mnogo drugih izdelkov. Osrednja zgodba oratorija očaka Jakoba je nosila
globoko sporočilo, ki so ga otroci lepo sprejeli in se ob tej zgodbi naučili veliko novega. Potekale pa so Uidi igre na prostem. To pa je bil tisti čas, ko smo se vsi podih za žogo, se lovih, tekali in še kaj. V vseh dneh oratorija je bilo veliko trenutkov namenjenih za molitev in sv. mašo. Vrhunec pa je bila sveta spoved, ki je vse udeležence oratorija naredila še bolj vesele, sproščene in tudi razposajene. Vse prehitro je minil ta oratorij, ki ga iz leta v leto nestrpno pričakujemo. Veseli pa smo, da imamo toliko dobrih ljudi, ki nam omogočijo tako lepe počitnice - zato hvala vam. Z besedami se ne da opisati, kako lepo je bilo, srca so polna topline in lepih vtisov, ki smo si jih nabrali v oratoriju in jih sedaj prinesti s sabo v svoje domove.
Poslovili smo se v upanju, da se drugo leto ponovno snidemo v Libojah na oratoriju 2000!
Barbara in Uroš
Letovalo je 142 otrok
Letošnje leto so otroci z območja nekdanje občine Žalec v organizaciji Občinske zveze društev prijateljev mladine Žalec ponovno letovali v Mladinskem zdravilišču in okrevališču Debeli rtič. Razveseljivo je, da so bili tudi letos vključeni otroci iz vseh šestih občin in da so tudi nove občine obljubile finančno pomoč, ki je odvisna od števila otrok iz posamezne občine. Skupaj je letova-
lo 142 otrok. Prednost pri sprejemu za letovanje so imeli otroci z zdravstvenimi težavami, veliko pa je bilo tudi takih, ki so bili vključeni v program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Ta je za več kot 30 otrok akcije Pomežik soncu omogočila brezplačno letovanje. Otroke so spremljali 12 vzgojiteljev, 2 plavalna učitelja in pedagoški vodja. Poleg osnovnega programa so pripravili
tudi veliko športnih aktivnosti, zabavne igre itd. Začetni tečaj plavanja je od 56 uspešno končalo 51 otrok.
Poleg že omenjenih financerjev, občin in Zveze prijateljev mladine Slovenije je finančno pomagala tudi Zdravstvena skupnost Slovenije, prav tako materialno so pomagali Lekarna Polzela, Pekarstvo Roter iz Šentruperta, trgovina Pinocchio z Brega pri Polzeli, Slovenske novice, Tomo Melanšek in z direktnim javljanjem tudi Radio Polzela.
T. Tavčar, Foto: Kralj
Pri učenju plavanja
Izdaja: Zavod za Kulturo Žalec: odgovorna urednica KSENTJA ROZMAN; člani uredniškega odbora: EMILIJAN LESJAK, IVAN JOŠT. KSENIJA ROZMAN, LOJZE POSEDEL. MARIJAN TLRIČN1K, PETER GOMINŠEK, RADO ROTAR, ROMAN VIRANT: naslov uredništva: Občina Žalec, UL Savinjske čete 5, tel.: 041 346 380; uredništvo: KSENIJA ROZMAN, TONE TAVČAR. DARKO NARAGL4V; tajnica uredništva: MARIJA CILENŠEK, lektorica: MOJCA CESTNIK; naklada: 14.000 izvodov; tehnični urednik: Marginalija - VASJA KNAPIČ, oblikovanje in prelom: Marginalija - DARINKA KNAPIČ, tisk: TĆR, d. d., Ljubljana, Dunajska 5.
80 let PGD Griže, nov prapor
Gasilci PGD Griže so minulo soboto popoldne praznovali 80-letnico delovanja in razvili nov društveni prapor.
.Najprej so v dvorani Doma Svobode pripravili kulturni program, sledil je ogled razstave gasilstva v Grižah, ki so jo postavili v avli doma Svobode, za tem pa gasilska parada, v kateri je sodelovalo približno 150 gasilcev in gasilk sektorja Žalec in gasilske tehnike, nato pa je bila
zaključna slovesnost z razvitjem novega gasilskega prapora. Zbranim je najprej govoril predsednik PGD Griže Rafko Gaberšek, ki je orisal pomembne mejnike društva v osemdesetih letih, nato so govorili še podžupan občine Žalec Janko Kos, Franci Naraks v imenu poveljstva GZ Žalec in GZ Slovenije, Jurij Blatnik, predsednik sveta KS Griže in žalski župan Lojze Posedel, ki je razvil prapor. Nato so darovalci trakov - bilo
jih je 20, le-te pripeli na prapor. Na praporu je še 132 zlatih in 73 srebrnih lipovih listov. Podelili so tudi vrsto odlikovanj in priznanj. Gasilsko odlikovanje III. stopnje je prejel Rafko Gaberšek, priznanje GZ I. stopnje pa sta prejela Ivan Randl in Stanislav Leskovšek. Priznanji za 50 let dela v gasilstvu sta prejela Zvonko Korent in Štefan Poteko.
T. Tavčar
	
	1
. Wv-^fc	sgr* J
[jžfc	^ I Hy «kJ
, 8f/y	
	
S slovesnosti
Andrej z eno težjih lubenic
Lubenica na Dobriču
Lubenica je po splošnem prepričanju kmetijska kultura mediterana. Sedanji čas pa je tudi to, kot še marsikaj drugega, postavil na glavo. Na Dobriču v polzels-ki občini so pri Čremožnikovih na pobudo njihovega 12-letnega sina Andreja spomladi posejali semena lubenic, jih nato gojili pod agro ponjavo, konec maja pa posadili na črno folijo na prosto. Sedaj pa se že veselijo pridelka. Njihov trud je poplačalo kar lepo število slastnih lubenic. Nekatere med njimi tehtajo tudi do 7 kilogramov. Andrej se jih bo lahko do sitega najedel, pa še dovolj jih bo ostalo.	T. Tavčar
Žalci tudi letos v Žalcu
Na pobudo Turističnega društva Žalec in njenega predsednika Janeza Krofliča so pred tremi leti v Žalec povabili vse ljudi, ki se pišejo Žalec. Nevsakdanje srečanje so organizirali v okviru Žalske noči. Že po prvem srečanju so se stiki močno utrdili, še posebno z Žalci iz črnomaljske občine
oziroma iz krajevne skupnosti Sinji Vrh, od koder naj bi ta priimek izviral.
Lani je bila tam v organizaciji Mladega foruma organizirana celo delovna akcija, domačini pa so nekatere Savinjčane povabili na polharsko noč. Stkale so se res prijetne prijateljske vezi in zato so se Žalci odločili, da tudi letošnje Žalske noči,
ki je sicer močno spremenila svoj videz, ne zamudijo. Po prijateljskem snidenju z znanci so si najprej odšli ogledat jamo Pekel, nato pa so se predali prijetni zabavi.
Ob odhodu domov so Žalci veselo zatrdili: “Še bomo prišli in hvala vam za povabilo in gostoljubje.”
D. Naraglav
Žalci pred vhodom v jamo Peke!