Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, »a Ameriko in druge tuje dr2ave 6 K). — Posamezno številko bo prodajajo ■	po 10 vinarjev.
S prilogami:
—- Haš kmečki dom, Društvenfk. Naša gospodinja
Spisi in dopisi se pošiljajo s Uredništvu „l)6tnoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Narofinina, reklamacije in in-seratl pa: UpravniStvu »Domoljuba". —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica. ——
Štev. 26.	V Ljubljani, dne 29. junija 1911.	Leto XXIV.
Noše zfldružDO delo.
Volitve .so pokazale, da je z malo izjemami vse ljudstvo v Slovenski Ljudski Stranki. Vsaka reč ima svoje vzroke; tudi ta jili imu. Ljudstvo namreč samo vidi, da ta stranka res dela v njegov blagor. Liberalci nimajo nič pokazati kakor svoje bankerote in njihovo orožje so samo laži, zvijače in prazne besede. Nasa stranka pa ne potrebuje ngifirati z besedami, marveč mirno lahko pokaže na svoja dejanja. Koliko koristnega so napravili naši poslanci v državnem in deželnem zboru, se jc ob volitvah povdarjalo. Vsak naš zaveden mo': ve, kako so v državnem zboru povzdignili naši poslanci pomen naše domovine in našega ljudstva, da ga sedaj vpoštevajo na cesarskem Dunaju, da ga spoštujejo poštenjaki drugih narodov, da se ga boje nasprotniki. Ve tudi, kako r-o v nevarnem času izdatno pomagali, da sc je preprečila vojska s Srbijo, da -o varovali naše živinorejce tuji konkurenci, da so izposlovali revnemu, po nezgodah udarjenemu ljudstvu državne podpore, da so za živinorejo vsako leto skozi deset let zagotovili izda-'en državni prispevek. Naši vedo, kako so sc trudili za izpopolnitev naših že-ioznic, za olajšanje vojaških bremen, in »oliko koristnih predlogov so vložili, Jii pridejo gotovo sčasoma na vrsto, da se rešijo.
Ravno tako ve vsa naša dežela, ka-je ljudska stranka izvojevala kmetu večino v deželnem zboru, in kako jo potem, ko jc prevzela vajeti v roko, v kratkem času sklenila vse polno silno koristnih zakonov, katerih nekatere je cc*ar že potrdil, clrugi pa še čakajo njegovega potrjenja: Občinski zakon je nov, ki res daje ljudstvu moč v občini; I zakoni za varstvo in izboljšanje planin
in pašnikov se. žc začenjajo zvrševati. Cestni zakon, lovski zakon, zakon o šolskem nadzorstvu še niso potrjeni, toda naši poslanci ne bodo mirovali, dokler tudi tukaj popolnoma ne zmagajo.
O teh rečeh se je po shodih precej govorilo. Ena reč, ki je pa poglavitna, sc pa ni skoraj nič omenjala. Mislimo namreč na naše zadružništvo, katero so naši možje o pravem času razširili med ljudstvo, in pri katerem sodeluje zastonj na stotine naših vrlih somišljenikov. Pravimo, da jc ta reč poglavitna. Kako jc pa bilo pred 15, prod 10 leti v naši domovini? Na mnogih krajih so želi oderuhi bogate žetve. Kmet jc ob težkih časih še za skrajno potrebo težko dobil na posodo. In če je dobil, je postal večkrat osebno odvisen, suženj tistega, kateri mu je posodil. Zdaj pa dobi pri posojilnici na poroštvo izlahka, kar potrebuje. Zato je mogoče našemu kmetu misliti na izboljšanje svojega gospodarstva; zato lahko poskrbi za boljše hleve, za boljše pleme, za nakup pripravnega zemljišča. Prej so pač bogatejši lahko napredovali; zdaj pa tudi kmetič v revnejših razmerah lahko misli na svoj napredek. Pred nekako 15 leli ni bilo še nič posojilnic na kmetih; zdaj so povsod. In zato ne poje več boben, kakor jc prej pel teden za tednom in oderuhom ni mogoče tako brž spraviti dolžnika z doma, kakor je bilo prej. Posojila se dobe lahko, poceni, in kmet, ki se jc zadolžil, vkljub temu lahko nosi pokoncu, svobodno svojo glavo.
Neizmerna je korist kmečkih posojilnic in vse ljudstvo je priča dobrot, ki so mu jih prinesle. Pa ne samo posojilnice, tudi druge zadruge so mnogo koristile. Res je nekaj konsumov prenehalo, toda tudi tam, kjer jih ni več, se je to doseglo, da so sc cenc Za blago po štacunah pravilno uravnale,
da jc tudi v tem oziru samopašno izkoriščanje prenehalo, ali se vsaj izdatno oslabilo. Mlekarne so prineslo mnogo tisočakov ljudstvu, živinorejske zadru, ge so vzbudile zmisel za napredno, clo-bičkanosno živinorejo, strojne zadruge so pomagalo ljudem, da so ob pomanjkanju delavcev s strojno močjo vzajemno združeni lahko poceni zvršili svoje delo. Tudi obrtno zadružništvo se je jelo lepo razvijati. Vscloje pa delo naših mož! Liberalec samo kriči in po-sebno ob volitvah zabavlja. Naši so pa pridno delali in šc delajo. Zato je pa nemogoče, da bi taka stranka, kakor je naša, ne priklenila ljudstva nase.
Poglejmo nekaj številk! V ponedeljek dne 19. t. m. je bil pod predsedstvom poslanca dr. Kreka občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani, ki vodi in nadzira vse naše zadruge. Načelstvo je imelo lahko nalogo, ko jc opisovalo plodovito delo Zveze in njenih članic. Pred 15 loti nič! Koncem leta 1910 je bilo pa v Zadružni zvezi že 008 zadrug. N a K r a n j s k e m: posojilnic 162, kmetijskih in konsumnih društev 29, kmetijskih strojnih zadrug 12, mlekarskih zadrug 46, živinorejskih zadrug 29, vinarsko 3, stavbinske 3, obrtnih 10, razne 3, osrednji 2. Na Štajerske m: Posojilnic 89, kmetijskih in konsumnih zadrug 6, raznih 7. N a Koroške m: Posojilnic 30, razne 3. N a G o ris k e m, kjer imajo svojo lastno zvezo in v nji mnogo zadrug, ki niso pri ljubljanski Zadružni zvezi: Posojilnic 12. Na Tržaške m: Posojilnic 6. V I s t r i: Posojilnic 43, kmetijskih in konsumnih društev 36, mlekarske 3, razne 3. V Dalmaciji: Posojilnic 57, konsumnih 6, raznih 7.
Pomislimo, koliko zahtevajo te zadruge dela. V ogromni večini poslujejo zelo dobro in skrbno; ljudstvo ima zaupanje do njih. Zveza iili strogo nadzo-
t»
ruje in morebitno napake se brž popravijo. Vse to delo v blagor ljudstva sloni na ravno tistih načelih, kakor vse drugo delo naše stranke. Kaj bi bilo, ko bi ne imeli teh zadrug? Misliti si no smemo, kako bi bil par let sem denar drag za kmečkega dolžnika, ko bi ga sploh na posodo dobil. Vprašajte trgovce in obrtnike v Ljubljani. Liberalni bankroti so jim siiedli kredit in zato jo cksekucij in polomov dan za dnem več in še več se jih obeta. Tako znajo liberalci, obenem so pa tako nepopisno predrzni, da se upajo na boj proti naši stranki. Ko bi imeli kaj sramu, bi se poskrili po kolib in pomilovali tiste, kateri so bdi tako neumni, da so jim verjeli, in blagrovali one. kateri se jim niso dali vjeti. Ostudne laži in zabavljico jim ne zbrišejo Glavne posojilnice, no Agromerkurja in drugih ponesrečenih liberalnih poizkusov, ki bodo vse polno družin spravili na beraško palico.
Zlasti zadnje leto so se z vso silo zopet, zagnali v naše zadružništvo. Lagali so, da se je vse katlilo o Zadružni in Gospodarski zvezi, da bi odvrnili oči od svojih bankerotov. Konec je pa: Gospodarska zveza mirno in varno deluje. Zadružna napreduje od dne do dne. V letu 1910 je imela Zadružna zveza čistega dobička 68.591 kron 48 vin. Njen rezervni zaklad znaša nad 100.000 kron. Deleži pa 329.574 kron. Ravno tisto leto, ko jo Zveza najbolj napredovala, so brusili liberalci svoje strupene jezike najbolj ob njo. Njen celokupni promet je znašal 1910. leta 116 milijonov 247 tisoč 163 kron. Samo češka Zveza, ki ima blizu 2000 zadrug, nemška češka, ki jih ima krog 800 in dolcnjeavstrij-ska, ki jih ima nad 750, so močnejše. Pomisliti pa moramo, koliko sta češka in dolenjcavstrijska dežela bogatejši od naših. Deležev pa ima naša zveza največ in s tem tudi sorazmerno največje jamstvo. Poleg svojega rezervnega zaklada ima Zveza jamstva za več nego dva mili jona kron. To podrobite liberalnemu hujskaču pod zobe, ko bi kje poizkušal lagati ]>roti ti naši ljudski trdnjavi.
Naši prijatelji in somišljeniki so z nami vred lahko ponosni na vse naše delo, ne najmanj pa na zadružno. Stranka, ki varuje, kar je svetega našemu srcu. ki skrbi za izobrazbo, za gospodarsko povzdigo. in katere somišljeniki tako vneto sodelujejo pri našem prelepem zadružništvu, ne more propasti.
/naaaaaaaDaaanaDan
° Političen pregled jjj
aaandanaannnuciana
AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR,
V sredo, 11. julija, se snide novoizvoljena ljudska zbornica. Za predsednika ji bo, kakor pišejo lisli, izvoljen koroški liberalec dr. Steimvender.
fcn	. 1 VeCini "Kujejo listi, da
2i	sestavljena iz naslednjih
vladnih strank: 107 nemških svobodo mislecev in liberalcev, 76 krščanskih socialcev, 72 Poljakov, 21 laških po^ slancev, torej skupno 276 poslancev, 18 več, kakor znaša polovica poslancev avstrijske zbornice.
PORAZ NEMŠKIH KRŠČANSKIH SOCIALCEV.
Ob ožjih volitvah 20. t. m. je doletela nemško krščansko socialno stranko precej huda izguba mandatov zlasti na Dunaju, kjer so imeli prej večino. Od 33 dunajskih poslancev so imeli krščanski socialci 20 poslancev, svobodomiseln 3, socialni demokratje 10. A sedaj je drugače. Ze ob prvih volitvah, 13. junija, je bil silno strasten in liud volilni boj in naval združenih brez- in protiverskih bratcev: rdečih demokratov in zelenih svobodoniiscl-cev, ki se jo ob ožjih volitvah 20. t. m. še hujše razvnel in divjal s še vse hujšo silo in strastjo na naskok in napad lia nemške krščanske socialce, ki so v tem boju izgubili samo na Dunaju 15 mandatov. Priborili pa so si liberalci in svobodomiseln od teli 15 mandatov 7, ter imajo tako sedaj na Dunaju 10 poslancev, osem pa so jih zavzeli soc. demokratje, ki imajo sedaj na Dunaju večino s svojimi i9 poslanci.
Rravcc »Domoljubov« se bo nrašal nehote, kako je mogla priti ta izguba tako nenadoma nad nemške kršč. socialce. A to ni prišo tako nenadoma. Vzrokov je več. Ze dalj časa sem, kmalu po izgubi velikega nedosežnega voditelju stranke dr. Karola Luegerja (14. marca 1910.) so se začeli oglašati čez-dalje glasneje in hoteli nositi voditelj-ski zvonec možje, ki jim je bilo vse drugo prej in bolj mar kakor pa krščanska načela, po katerih se nazivlje krščanska stranka ter res zaveli stranko na slabo stran.
Najprej moramo kot poglavitno povdariti to, da krščanske socialne nemške stranke ni vrglo ob tla njihovo katoličanstvo, ampak to, da se ga niso dovolj tesno in dosledno držali! Omenim le njihove hude gonjo proti Slovanom, ki žive na Dunaju in Nižjem Avstrijskem (Poštorna!). Dokler je živel rajni Lueger, je svoje pristaše vedno odvračal od vsake javne sovražnosti nemško krščansko socialne stranke napram Slovanom, zlasti Cehom, ker je dobro vedel, kaj bi utegnilo iz tega zadeli stranko. Zato njegov vodni izrek: »Pustite moje Čehe v miru!« Ko pa je tli'- Lueger legel v grob, so pa zašli krščanski socialci v tem oziru na kriva pota, šli slepo skupno v boj z nemškimi zagrizenimi liacionalci zoper Slovane (zakon Aksman! proti slovanskim šolani na Nižje Avstrijskem) in s tem so sami odbili dunajske Slovane, ki so za časa Luegerja volili z njimi (na Dunaju je namreč nad 40.000 slovanskih volilcev!) ter sc tako oropali znatne pomoči. — Tudi za vlado so zadnje čase preveč slepo in tjavendan drli, tako da ie morala Vseslovenska I.iudska Stran-
ka opetovano poseči v vroč boj zoper nje.
Poleg drugih vzrokov omenjamo še, da je bilo zelo mnogo krivo padcu tudi veliko pomanjkanje dobre organizacije. Izgubljala se je v malenkostih, a tudi glede večjih ciljev ni bilo stroge! enote, zadostne zavesti skupnosti, nj imela posebej železnotrdno organizirane bojne vrste, ki bi, prešinjena z živim strank inini prepričanjem, odvračala, napade na stranko in bila sploh vodim pripravljena na boj. Stranka je, zlasti na Dunaju, preveč povdarjala vedno ie srednje stanove, a se premalo, premalo brigala za delavske sloje, in vendar je na Dunaju sto in stotisoče delavcev, ki so skoraj vsi soc. demokratje. Zadnje čase so tudi mestni uslužbenci trumoma izstopali iz stranke. Trda tudi jemati v ozir, da medtem, ko ima. socialna demokracija v svoji organizaciji zbranega blizu pol milijona delavcev, šteje nemška krščanska socialna delavska organizacija nasproti temu le kakih 80.000 delavcev. Tu je torej ena glavnih pomanjkljivosti in vzrokov padca nemških krščanskih sociab v na Dunaju, ni sc dovolj zmenila za delavce, premalo storila, tla si jih pridobi, jih organizira, zadovolji. In nevarno za trden obstoj stranke je bilo tudi, i je sestajala stranka krščanskih sooia!-cov na Dunaju kot meščansko go.-]"'-darska stranka iz ljudi vseh mogočih vrst: bili so v njej krščansko kato!iš!> > prepričani možje, a tudi nemško nacionalni in socialni politiki in možje ^e drugih struj! Zato bi trebalo močnega obroča, tla bi mogel držati vse te tal: > naravnost v nasprotne smeri tožeče sile! Dokler jih je vodil in držal skiii^ mojstrski voditelj dr. Lueger, je šla. taka stranka v enotno smer, za skupnim ciljem. Po njegovi smrti pa > vzele v roke strankinega vodstva prave roke, ni vodil stranke dovolj previden, preudarljiv mož, Gessmann, ki je šel s stranko brezpogojno v naročje vladi in v tesnem objemu s protikatoliškim svobodomiselnim nemškim narodnjasi-vom! Naj bi bila ostala nemška kršč. soc. stranka vsaj v gotovih važnih zadevah samostojnejša, se ne pehala tako za min. sedeže, se ne spuščala tekmujoč s prenapetimi nem. svobodomiselnimi narodovci, tako spredaj, v prvih vrstah stoječ, v krivični protislovanski boj in zator, in stranka, ne samo, tla bi ne bila tako propala, bila bi golov > še napredovala, rastla. Več naj bi bila storila tudi za svoje časopisje, ki je na Dunaju vse premalo razširjeno nasproti ogromni vrsti judovskih in soc. demokratičnih listov, ki so tiskajo v sto-lisočih izvodov in tako lahko v kali ubijejo in zatro vsako krščansko iskro, ki jo zanetijo v ljudstvu krščanski časopisi !
A ta poraz in padec bo, kar si mora želeti vsak zaveden katoličan, sicer precej draga in huda, a vendar koristna šola. Da je bila res koristna in potrebna, sledi iz. vsega, kar smo o stranki povedali; kajti, če bi bili nemški kr-
ščan.-soc. strankini voditelji šc nadalje lako slepo tja v cn dan hodili in drli za vlado in zlasti nemškimi nacionalci, ur rečemo dvakrat, cla bi jih bilo to naravnost ugonobilo za vedno!
Sicer jc pa stranka napredovala 'drugod za nekaj mandatov, tako cla bo gcdaj štela še 7(i poslancev v zbornici.
Kako znajo nemški nacionalci z vsemi močmi navaliti neglecle na druge sleparske čine in laži v boj za poslanski mandat, naj omenimo kot zgled in dokaz iz slovcn. ozemlja. Iz zanesljivega vira jc namreč dognano, da so žVlvovali ti nemški naroclovci za edini slovenski koroški volilni okraj celih 35.000 K, da bi s pomočjo podkupovanj,! glasov spravili koroške Slovence ob ia edini slovenski državnozborski mandat, da bi jih potem mogli tem lažje in hujše zatirati.
NAPREDOVANJE, OZIROMA NAZADOVANJE STRANK OB DRŽAVNO ZBORSKIH VOLITVAH.
Pridobili so si nemški svobodomi-sclci 31 poslaniškili mest, na drugi sirani jih pa izgubili šest. Krščanski nemški socialci pridobili 4, izgubili 24. Soc. demokrat je nemški, ki so za osrednje vodstvo elemokraške stranke, so si pridobili 15 poslancev, izgubili pa 22 t":e»ki soc. demokrati pridobili 6, izgubili osem poslancev. V stari zbornici jc bilo soc. demokratov 87, v novi jih bo M. Poljaki do zdaj priborili 4, izgubili 3. Jugoslovani so ohranili skupno dosedanje svoje stanje. Lahi so pridobili 1. Gališki Rusini izgubili dosedaj 1 mandat. Bukovinski Rusini in Rumuni ohranili dosedanjih svojih pet poslancev. Vsenemci so pridobili 1, judovski nacionalci izgubili 2. Nemška narodna zveza, ki je štela prej 79 poslancev, jih ima sedaj 104, in sicer je med njimi 21 radikalcev, 24 agrarccv, 3 člani nove nemške delavske stranke.
CESAR SAM OTVORI S PKESTOLNIM GOVOROM,
kakor se poroča, zasedanje nove zbornice, a drugo poročilo pravi, da če vlada. sedaj nc dobi strank za svojo večino. potem pa morda zasedanja zbornico v juliju ne bo, temuč se prične zasedanje šele jeseni.
KRONANJE ANGLEŠKEGA KRALJA.
Dne 22. junija so ob velikih sloves-nosiih kronali angleškega kralja .Turi-)a V. Slavnostni izprcvocl je bil nad vse veličasten. Našega cesarja je zastopal Klan naše cesarske hiše.
PORTUGALSKA REPUBLIKA.
Narodna skupščina v Lizboni, ki obstoji iz 192 poslancev, je proglasila Portugalsko za ljudovlado ter sc je iz-!'okla za odpravo monarhije in dinastije (vladarske hiše) Braganca. ,
ALBANSKA VSTAJA
Sc- vedno ni končana. Kakor se poroča, bo se zopet uprli vstaši in napadli turške postojanke. Turške čete so s pomočjo močnega gorskega topništva po-
tisnile vstaše nazaj. Ob priliki obiska sultana v Albaniji, so se bili namreč sredi junija Albanci podali in turška vlada je bila žc uradno razglasila, da je vstaja Malisorov končana. Turčija jim je obljubila zahtevane reforme in pomiloščenje vstašev. Sultanu sc je poklonilo v Prištini 100.000 Albancev. Seveda, če bo ostala turška vlada zopet lc pri praznih obljubah in ne izpolnila zahtev Albancem, bomo kmalu zopet slišali o »samopomoči« Albancev, ki si jih bodo zopet izkušali priboriti z orožjem.
annnannnnnnnnnr-ir-in
□ n
LISTEK
aaannanananaannaa
Krmar Milenovič.
Prosto po Russellovem romanu »Krmar IIolds\vorth«.
(Dalje.)
»Gospodje,« jc kričal kapitan, ki jc bil sam v največji stiski, »prosim vas, pustite me! S svojimi vprašanji mc boste popolnoma zmešali.«
»Povejte nam vsaj, ali smo v nevarnosti!« jc prosil Albin.
»Ali ne morete tega sami spoznati?« jc obupno viknil nesrečnež, ki ni vedel, kje bi našel pomoči.
»Ali je mogoče? Moj Bog! Moj Bog! Ali jc mogoče!« se jc tresel igralec in vzdihoval.
»Da, je mogoče!« je zdaj zakričal kapitan besno. »Toda upam, cla sc boste pomirili, če pogledate tjakaj in vidite, kako neutrujeno delajo mornarji pri sesaljkah za vaše življenje. Nevarnost in potopitev sta šc vedno dve različni stvari. Prosim vas, gospodje, premagajte strah! Zmešnjava je namreč hitro napravljena in potem je vsak nasvet zaman. Nc smete pozabiti, cla imamo na ladji tudi ženske!«
To rckši, jc odšel drugam. Albin jc začel jokati, Novinšek je onemelo obstal, general je pa šel za kapitanom.
»Ali jc res nevarnost velika?«
»Gospod general, dno ladje je spredaj in zadaj preluknjano.«
»Kaj nameravate storiti?«
»Ladjo vzdržati, dokler pač morem. 'In zdaj, čc mi hočete napraviti malo uslugo, potem vas prosim, vplivajte na tega bojazljivega igralca. En strahopetne/. jih lahko napravi mnogo. Čc bomo mi dali pomorščakom zgled ob-upnosti, potem smo pa res izgubljeni.«
Milanovič jc že izvršil kapitanovo povelje. Kapitan ga je poklical k sebi. Oba sta se sklonila nad zemljevid, preračunala oddaljo bližnje zemlje in ukrepala, kaj bi bilo storiti. Drugi so ju opazovali oddaleč, sc pogovarjali in se pogosto ozirali čez krov.
Vsak je bil prepričan, da se ladja potopi, in oni, ki so bili pri vodnih sesaljkah, so opravljali svoj posel zdaj
počasneje in obupano, ker so videli, cla itak ni nikakega uspeha.
Gospa Završnikova je prišla s sinčkom na krov in stopila blizu Milanovi-ča. Ni vprašala, a z njenega obraza je bilo kaj lahko razbrati, cla je pripravljena na najhujše. Kmalu nato se je prikazala gospa Centič na krov. Vzkliknila jc, kakor divja zver, ko jc zagledala žalostne razvaline; krčevito se je oprijela svojega moža. Njena služkinja, ki jc prišla za njo, je debelo zrla predse in ni mogla izpregovoriti nobene besedico.
Mrtvaška tihota je legla na ladjo; motilo jo je le delo pri sesaljkah in voda, ki jc odtekala v morje.
Bilo je ob polelevetih. Niti najmanjši vetrič ni božal morskih valov, ki so se pa še mogočno dvigali in padali. Par težkih oblakov je nepremično stalo na nebesnem svodu. Iz enega se je vlil dež in okrasil morsko površino s čarobno mavrico.
Milanovič je zaklical tesarju, naj zopet zmeri vodo. To se je zgodilo: vode, ki je tekla v ladjo, ni bilo mogoče premagati.
Ko jo kapitan zvedel to novico, se ga jc polotila obupnost. Kakor okame-ncl je strmel v daljavo.
Čez nekaj časa se je naenkrat dvignil, šel k Milanoviču in mu rekel:
»Pustite sesaljkc pri miru! Vsi možje naj pridejo semkaj!«
Vse jc obmolknilo. V svečani tihoti so prišli vsi možje pred kapitana. Svetlo je sijalo solnce na njihove blede obraze; pa niti na enem ni bilo brati sence kakega očitanja. Vsem je bilo hudo, vsi so hrepeneli po rešitvi, vsi so zrli žalostno na svojega starega, osivelega vodnika, ki jih je nagovoril s tresočim glasom:
»Prijatelji, upal sem, da bom pripeljal ladjo domov; in pri neprestanem izsesavanju vode in ob ugodnem vetru bi sc bilo to lahko zgodilo, čeprav jo ie vihar tako razdjal, toda več vode prihaja v ladjo, kakor jo moremo sproti izsesati, zato vas nc maram dalje nadlegovati z brezuspešnim delom. Pri tem vremenu se bo ladja držala še nc-. kaj ur na površju, zato bomo imeli dosti časa, da pripravimo rešilne čolne in jih zadostno oskrbimo s hrano. Vsi ste dobri, blagi možje in jaz sem prepričan, cla si boste šteli v čast, da morete to dokazati, zlasti zdaj v tem nevarnem položaju s svojo mirnostjo in modrostjo. V čolnih jc dosti prostora za nas vse. Največji ima prostora za 13 oseb, drugi trije pa vsak za sedem. Sam bom prevzel vodstvo prvega, nadkr-mar, prvi in drugi pomagač bodo pa vodili ostale tri. Vsak bo pravočasno zvedel, kam. naj gre. Za preveliko naglico ni nobenega vzroka. Mirno bomo naj lažje vse izvršili. Nekaj naj jih gre .še k sesaljkam, drugi naj gredo zajtr-kovat, precej nato pa namestovat prve. Ko se bodo še ti okrepčali, potem bomo pripravili čolne; vsak bo storil, kar bo pač mogel. Bogu pa izročim varstvo nad našim delom. Amen!«
»Amen,« se je razlegalo kroginkrog. Možje so navdušeno pozdravili kapitana in odšli vsak na svojo mesto.
Zdaj se je obrnil kapitan, do popotnikov:
»Gospoda moja! V nevarnem položaju smo. Dal Bog,' da bi mi bil prihranjen ta govor do vas. Štirideset let že vozim po morju, pa se mi kaj takega še ni pripetilo. Pa to ne pride tu v poštev. Samo to vam hočem povedati, da vem, kaj sem vam dolžan storiti in da vse moje moči in moje življenje mora biti za vas. Čolni bodo lahko nam vsem nudili varstvo, vreme bo — kakor vse kaže — ugodno in posebno čudno bi moralo biti, da bi ne bili danes zvečer že vsi varni na krovu kake druge ladje, ki jo bomo srečali; na tem mestu je vedno mnogo ladij. Nekaj vas bo šlo z menoj, drugi se boste pa zaupali mojim veščim prijateljem. Cenjene gospe, prosim vas, ohranite pogum, potapljajoča se ladja ni ravno taka nesreča, če je dosti čolnov in veščih mornarjev, ki jih znajo voditi. Pojdite z menoj v dvorano, da se pokrepčamo, potom bomo opremili čolne z vsem potrebnim in stopili vanje s trdnim zaupanjem. da bo božje oko, ki vse vidi, čulo tudi nad nami.«
Kratko lahno mrmranje je šlo skozi družbo. Gospa Centič je začela jokati. Ko se je nekoliko pomirila, je rekel general:
»Moji dragi sopotniki, združite se z menoj v molitev, da se izročimo v božje .varstvo in milost!«
Gospodje so se takoj odkrili; tedaj je rekel kapitan:
>I)a, gospod general, to nam bo vsem pomagalo, zato mi dovolite, da obvestim o tem tudi mornarje. Mnogi se bodo gotovo z veseljem udeležili skupne molitve.«
Milanovič je takoj odšel nn prednji del in kmalu se je vrnil z vsem moštvom; tudi oni, ki so bili pri sesalkah, so se pridružili.
Nepopisno vzpodbudno je bilo glodati, kako je častitljivi stari gospod, bosonog, s sklonjenimi rokami, z obrazom obrnjenim proti nebu, klečal in s tresočim glasom klical Boga na pomoč in ga prosil milosti in usmiljenja in rešitve iz te stisko in nevarnosti. Nekaj svetega je bilo v tem, kako jo sivi vojak govoril k svojemu Bogu. Izmed moštva so nekateri držali roko na obrazu, drugi so klečali s spoštljivo upognjeno glavo, ta in oni je resno zrl na generala, mnogim so teklo solze po volih licih; a ni se jim bilo treba jih sramovati. Vdova je klečala poleg sinčka, katerega se je krčevito oklepala.
Nad njimi pa je sijalo jasno solnce; dolgi gladki valovi so enakomerno udarjali ob ladjo, ki jc bila kakor mrtva, m med besedami generala in mr-?}™n,3C™ onih, ki so mu odgovarjali,
l lo 1° V 1 Rrglanic naraščajoče vode v ladjinih prostorih.
Ht	1
ŠESTO POGLAVJE.
V čolnih.
Opoldne so žc viseli čolni ob ladji. Vsak je imel svoj jambor, svoje jadro, zadostno število jermenov in vrvi; vsak je bil tudi preskrbljen s potrebno množino pitne vode in živeža. Kakor lahke orehove lupine so se poigravali ob neokretnem, hirajočem ladjinem truplu. Skoro neverjetno se jc zdelo, da bi mogli sprejeti vse ladjine prebivalce, ki so že nestrpno čakali trenotka, da se vkrcajo.
Vode že nekaj časa niso več izsesavali; ladja se je poglabljala vedno bolj v morje, en del je bil že v isti višini z morsko gladino.
Gospo Centič so mornarji najprej dvignili čez krov; ta se je nekoliko branila in kričaje stegovala roke proti možu, toda možje, ki so jo držali, so jo znali dobrohotno pomiriti in ohrabriti. V par trenotkih je bila žc v velikem čolnu.
Vdova je prišla vsled svoje posebne prošnje v Milanovičev čoln; najprej so spustili v čoln njenega otroka, potem mu je sledila še sama; sedla je na naj-zadnjo klop in se oklenila z roko dečkovega vratu.
Zdaj se je naenkrat razlogel klic:
»Hitite! Ladja se bo vsak čas potopila !«
Ilitro so položili še Centičevo služabnico v čoln; njej so sledili možje. Igralec in general sta stopila v Milanovičev čoln, drugi so se izročili kapita-novemu vodstvu. Za temi so bili tudi pomorščaki trenotno vsak na svojem mestu. Slednjič je zapustil ladjo Milanovič in za njim še kapitan.
»Odrinite!« je zapovedal kapitan.
Odvezali so jermena; čolni so se ločili in jadrali kakih 300 korakov od ladje, kjer so lahno krožeč obstali. V globoki žalosti in grozni razburjenosti so pričakovali mornarji trenotka, ko izgine ladja pod površino. Nihče izmed njih bi je ne bil mogel prej zapustiti, dokler ni prestala svojega smrtnega boja. Prepuščena žalostni usodi vsaj v zadnjih trenotkih ni bila popolnoma zapuščena — osamljena. Kakor mora človeku nehote pretresti srce, če zre svojega prijatelja, ki se bori s smrtjo, tako jc vplivalo žalostno stanje potapljajoče sc ladje na vse, ki so bili priče njenega groznega pogina. Njihovo žalost pa jim je še povečalo veselo jasno solnce, ki se jim je takorekoč škodoželjno posmohovalo, in pa gladko tem-nomodro morje, ki je grabežljivo čakalo trenotka, da jo požre.
Smrtna tihota je kraljevala v čolnih in okrog njih. Le zamolklo je odmevalo šumenje jader po vodovju. Zdaj pa, naenkrat, se je oglasil zvon na ladji in pretresljivo-žalostno so doneli njegovi glasovi po tihoti; zakaj pel jc pogrebno pesem. Vsi so se zgrozili v nemirnem pričakovanju. Mornarji so zrli v praznoverneni strahu proti ladji, da bi opazili duha, ki jc zvonil smrtno in pogrebno pesem. Kakor da je zadnji-
krat dilinila, se je nagnila ladja zdaj trudno na stran proti čolnom. Iz čolnov pa je prišel pritajeno glas:
»Zdaj je po nji.«
In bilo je res tako.
Polagoma je ugaševala njena zwz-da, tako počasi, da so bila njena okna šele čez dokaj sekund v isti višini kakor voda. Visoko se je dvignilo še enkrat njeno razmesarjeno truplo, kakor utopljenec, ki v obupu in smrtnem strahu še enkrat dvigne roke proti nebu, če bi morda vsaj v zadnjem hipu prišla odkod pomoč. Nobenega glasu ni bilo čuti, le voda je skrivnostno grgra-la. Voda je našla vhodov v ladjo dosti. Zvezda jc ugasnila, življenje je prenehalo. Le nekaj polomljenih jamborov je molelo iz vode. Slednjič so izginili šo ti pod vodo. »Adrija« je že ležala v grobu. Čolni so osuili sami na nepregledni, strašni morski pustinji, ostali so sami brez varstva, kakor nepreskrbljeni otroci, katerim so ravnokar za-, grebli ljubljeno mater.
Nekaj časa je bilo še vse tiho kakor v cerkvi. Slednjič je prekinil molk kapitan, ki je rekel:
»Zdaj jadramo proti vzhodu. No. z božjo pomočjo naprej! Jadra razpnii' ! V kratkem utegnemo dobiti ugodju veter. Srečno pot vsem skupaj!«
Mogočen »hura« navdušenih m >i'-narjev je bil odgovor na kratke, pa jedrnate kapitanove besede. Na vseh štirih čolnih so zablestela jadra. Mornat i so veslali, da je bilo veselje gleda i, kako so čolni hiteli po gladini.
»Hura«, ki ga je zaklicalo moštvo, je pa poživil tudi potrta srca obupanih popotnikov. Saj pa je tudi vsakdo potreboval tolažbe in moči.
Kje je pero, ki bi moglo popisali pretresljivi vtis, ki ga napravi na človeško srce nepregledno morsko povt— je, če zre oko neskončno njegovo globo-čino tako blizu, da se roka lahko dotakne njegovo površine, ki je pričelrk te brezmejne globočino! Tesno in grozno jc bilo popotnikom pri srcu vsled m strašne bližine. Mogočna ladja, ki jih je nosila doslej, jim jo bila porok, da s > varni; toda zdaj, ko je bila voda lo za, peil od njih, zdaj, ko so v njej odsevali kakor v zrcalu njihovi bledi, prestrašeni obrazi, zdaj, ko so si bili v s ve.- i. da jih loči od brezmejnega prepada !•• nekaj tankih desk: zdaj se jim je zdel", da jih zalezuje smrt na vseh straneh.
Prebivalci Milanovičevega čolna -1 bili sledeči: Gospa Završnikova s sinčkom, general, igralec Albin in dva. mornarja, Zamjan in Mirtič po imenu, skupno torej sedem oseb. Veliki čoln je zdel iz dalje preobložen, vendar primerno svoji velikosti ni imel preveč stanovalcev. Za tem sta sledila še ost i-la dva čolna, katerih zadnjega je v<>< U drugi pomagač Rok.
(Dalje prihodnjič)
Pl		
I	RHZGLED PO DOmOVINI	
M>VMYMYMYMV!>YM^		
f Iz S. L. S. Izvršcvalni odbor S. L. S. j«' soglasno in ob velikem navdušenju izvolil za podnačelnika t-l ranke dr. Vinko G r e g o r i č a.
Umrl je 25. junija v Št. Vidu nad Ljubljano vpokojeni župnik banjeloški, gospod Frančišek A n cl r e j a k. Rojen jc bil v Podutiku v šentviški župniji i 11 n1 i 2. novembra 1844, v mašnika posvečen dne 9. julija 1870. Služboval jo kol kaplan na Brdu pri Lukovici in v (Vnem vrhu nad Idrijo, kot župnik v Mozolju in Banji Loki na Kočevskem. Pred štirimi leti je stopil v pokoj in se naselil v svoji rojstni fari v Št. Vidu. I\'. v m. p.!
j- Iz deželnega odbora. Med referati, ki jih imajo deželni odborniki, je nastala sledeča izprememba: referat o živinoreji je prevzel od grofa Barbota ilr. Ii. Lampe, finančni referat je pa pre-,v/."l deželni glavar pl. Šuklje.
—	V zdravstveni zastop novomeški je imenovan deželni poslanec Franc Dular.
—	V okrajni cestni zastop škofje«
loški je imenoval deželni odbor Franceta Grošeljna, župana v Poljanah, in Jožefa Hafnerja, svetnika trgovske in ubrlnc zbornice, v Škof ji Loki.
Občna zbora Rafaelove družbe in Jugoslovanske strokovne zveze sla sc izvršila 25. (. in. v najlepšem redu. /iliorovalci obeh organizacij so se zbrali ob 9. uri dopoldne v lepi kapelici Alojzcvišča k sveti maši, ki jo je daroval p. g. Zaplotnik. Po sveti maši so se podali člani v »Ljudski Dom«, kjer je I ii najprvo občni zbor Rafaelove družin', ki ga je vodil predsednik deželni odbornik dr. Pogan. Iz poročil povzamemo, da Rafael vestno skrbi za blagor izseljencev. Po Rafaelu je pa zborovala Jugoslovanska strokovna zveza. Občno zborovanje je vodil deželni odbornik dr. Zajec, poročala sta blagajnik Der-luastia in glavni tajnik dr. Tomažič. Nn občni zbor so došli malone vsi dele-^iti Zvezinili skupin: s Štajerskega, 1'iimorskega in Kranjskega. Razprava je bila živahna in sc je tikala Zvezinega »'izvoja in delavskega tiska. Udeležili •s," sc jc malone vsi delegati in delegacije. Zvezino blagajniško stanje je ugodno, članov šteje do 2000. Priporočimo, naj se povsod dela na to, da l»'iiiobi Jugoslovanska strokovna zveza veliko novih članov in članic.
35.000 K za Grafenauerjev mandat, 'z zanesljivega vira vemo, da so na Koroškem nemški nacionalci za edini slovanski volilni okraj na Koroškem žrtvovali 35.000 K, da bi bili s pomočjo Ju-deževih grošev, ali bolje rečeno, tisočakov, ogoljufali koroške Slovence edine-Pft državnozborskega mandata in bi
mogli potem slovenske kmete s škorpijoni bičati. Tako se volijo nemško-na-cionalni poslanci!
Pri ožjih volitvah za državni zbor je na Štajerskem zmagal z veliko večino naš kandidat BrenčiC. Liberalni protikandidat, znani zdražbar Ploj, je odslej politično pokopan. Tako je zdaj slovenska Štajerska vsa združena pod praporom S. L. S.
Mrtvi so volili. Slovenska liberalna stranka si je pri zadnjih volitvah priborila le še enega državnega poslanca, in sicer v Ljubljani. To pa se je med drugim zgodilo tudi na ta način, cla za liberalno stranko volijo tudi ljudje, ki so že več let v grobu. Dognalo se je v Ljubljani več slučajev, da se je volilo z legitimacijami, glasečimi se na imena ljudi, ki so že davno umrli, ki pa so v od ljubljanskega magistrata sestav-j ljenem imeniku še vedno mecl volilci. ' Pa naj liberalci še trdijo, da je s smrtjo vsega konec, ko se njihovi pristaši še ' z onega sveta udeležujejo volitev! , Moka se je podražila za dva vinarja pri kilogramu takoj, ko se jc do-j gnalo, cla jc zmagal v Ljubljani Ravni-; bar, na Dunaju pa s pomočjo judov-; škili denarnih mogotcev socialni demokrati. Kapitalisti so hitro izrabili priliko. Vse kaže, da bodo svobodomiselci svojo zmago porabili tako, da bodo vse podražili, kakor je tudi povzročil še nedavno ljubljanski liberalni občinski svet, da so se podražila v Ljubljani stanovanja, ker je prvi sam podražil stanovanja v podturenski graščini, za njim so jih pa podražili drugi ljubljanski hišni posestniki, češ, cla kar stori liberalni občinski svet, to smejo storiti tudi oni. Kljub temu so seveda socialni demokratje pomagali liberalcem, da so zmagali pri zadnjih držav-nozborskih volitvah v Ljubljani.
Nagrobni spomenik kardinala Missia. Po naročilu tozadevnega posebnega odbora je izdelal akademični kipar Alojzij Repič, c. kr. profesor na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani, spomenik rajnega kardinala Jakoba Missia, knezonadškofa goriškega in bivšega knezoškofa ljubljanskega. Spomenik je namenjen za grobno kapelico na Sveti Gori pri Gorici in je portret rajnega cerkveneca kneza. Kardinal kleči v molitvi zatopljen, oblečen v kardinalsko obleko. Cela podoba je izklesana kot visoki relief iz tirolskega (Laas) marmorja. Plošča je 2 metra 30 cm visoka in 1 m 80 cm široka. -Da sc občinstvu, ki sc zanima za domačo umetnost, cla prilika ogledati si spomenik, je le-ta razstavljen na dvorišču c. kr. umetno-obrtne šole (Stiški dvorec, Stari trg št. 34), in sicer od všte-
tega 24. junija do vštetega 1. julija, vsak dan od 9. do 2. ure. Vstop je prost.
Potrjena postava. Cesar je potrdil po kranjskem deželnem zboru sklenjeno izpremembo postave dne 27. oktobra 1900 o sanitetni službi na Kranjskem izvzemši Ljubljane.
Okrajne gasilske zveze. Deželno predsedstvo je vzelo na znanje ustanovitev sledečih »Okraj, gasilskih zvez«: Ljubljana 1, Št. Vid nacl Ljubljano 2, Studenec 4, Kamnik 6, Domžale 7, Kranj 8, Škofja Loka 9, Bled 10, Radovljica 11, Kranjska Gora 12, Spodnji Logatec 13, Idrija 14, Postojna 15, Kostanjevica 18, Mokronog 19 in Cerknica 22.
Vič-Glince. Ljubljansko konsumno društvo se je v nedeljo sv. opravila, katero je imel v tukajšnji župni cerkvi gospod državni in deželni poslanec dr. Jan. Krek, udeležilo v dokaj lepem številu. Med sveto mašo je prav clobro pel moški zbor tukajšnjega katoliškega slovenskega izobraževalnega društva. Bog daj temu prekoristnemu društvu na pripvošnjo njegovega patrona svetega Antona i v bodoče obilo blagoslova, da se bo krščansko socialno delavstvo vedno bolj zavedalo in spoznalo, da je edina pomoč za zlajšanje naraščajočih skrbi v teh časih draginje lepo, bratsko, vzajemno sodelovanje. — V zadnjem »Domoljubu« smo drage nam somišljenike že povabili na slavnost, ki se bo vršila tu prihodnjo nedeljo. Ako bi kateri pomotoma ne prejel povabila, ga lem potom najvljudneje vabimo na ljubko ljudsko veselico, ki bo res zanimiva in razvredrilna. Slovesnost bo celodnevna. Spored dopoldanske slav-uosti bo: Dopoldne ob 9. uri: Sprejem slavnih društev, Orlov in ostalih dragih gostov pred Društvenim domom. Ob tričetrt na 10 odkorakajo društva in Orli z zastavami in vsi zbrani s si. kamniško godbo na čelu v župno cerkev sv. Antona, kjer bo ob 10. uri maševal preč. o. provinciai Angelj Mlejnik in govoril preč. gospod drž, in dež. poslanec dr. Jan. Krek. — Po cerkvenem opravilu obhod si. društev in Orlov z zastavami z godbo na čelu skozi Glince, Rožno dolino v Društveni dom. — Govor državnega in deželnega poslanca vlč. gospoda dr. Jan. Kreka. Blagoslovljenje Društvenega doma po preč. o. provincialu Angelju Mlejnik. — Godba. Petje. — Spored popoldanske slavnosti. Po dopolcl. slavnosti obed v odkaznnih gostilnah. Ob pol 3. uri v župni cerkvi litanije z blagoslovom. — Po litanijali odhod si. društev na vese-lični prostor v gozdič g. Pavliča (Mirč-nika), kjer se vrši velika ljudska veselica s sledečim sporedom: Javna telovadba Orlov na travniku tik gozda. —>
5> 1
Petje glasbenega društva Ljubljana«, domačih in drugih pevskih zborov. — Koncert si. kamniške mestne godbe. — Na veseličnem prostoru bodo različni paviljoni: Turška kavama. Abstinent itd. Zvečer čarobna razsvetljava gozdiča. Vstopnina k veselici za osebo 50 vin. — Orli v kroju vstopnine prosti. — V slučaju stalno zelo slabega vremena se vsa prireditev preloži na prihodnjo nedeljo, dne 9. julija 1911. Na veselo fvidenje. Veselični odbor.
Kmetijska šola na Grmu priredi na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. t. rn. ob 9. uri dopoldne poučno predavanje na šolskem vrtu v M e 11 i k i. Predaval bode adjunkt A. Lapajne o naprednem čebelarstv u. K temu predavanju se vabijo čebelarji iz Metlike, .Suhorja. Radovice, Semiča in Podzemlja.
Imenovanje. Učitelj v Idriji, Jožef Novak, je imenovan za okrajnega šolskega nadzornika slovenskih šol v okraju Kočevje.
Zagradba vipavskih hudournikov. Za zagradbo hudournikov MoČilnik, Pa-ji rep in Bela je dovolilo c. kr. poljedelsko ministrstvo 60odstotni državni prispevek do najvišjega zneska 48.000 K. in c. kr. ministrstvo za javna dela J 1.000 K.
Občinski odbor v Kamniku je raz-puščen. Gerent je dr. Žužek, prisedniki dekan Lavrenčič, hotelir Kenda, notar Orožen, trgovec Hajek.
Podpora radi uim. — Povodenj in toča je naredila v zadnjem času mnogo škode v raznih krajih dežele in povzročila v mnogih krajih med kmečkim ljudstvom pravo bedo. V vseli takih slučajih je neobhodno potrebno, da naredi domače županstvo poročilo na okrajno glavarstvo s predlogom izdatne državne podpore, povdarjajoč bedo, ki je vsled uime nastala v dotičnem ki a ju med ljudstvom. — Prepis tega poročila pa naj pošlje županstvo državnemu poslancu okraja, da isti stori vse potrebne korake na najmerodajnej-šein mestu.
Dragi kosci. Kosci računajo sedaj ta svoje delo že po 4 K na dan in prosto hrano. Kmetje se" opravičeno pritožujo-io nad tako draginjo.
Utopljenca so potegnili iz Save v Radečah pri Zidanem mostu. Utopljenec je kakih 30 let star, 175 cm velik, je imel bele porbantaste spodnje hlače in rjave čevlje na zadrgo. Kdo da je, se še ne ve.
Sijajna zmaga pri občinskih volitvah v Litiji Kar ni nihče pričakoval, se jo zgodilo: Litijska trdnjava liberalizma se je podrla. To se je zgodilo pri zadnjih litijskih občinskih volitvah. Liberalci so napeli skrajne sile. Pri agitaciji so se posluževali vseh sredstev, ki ho jim na razpolago. Razširjali so grde lazi o naši stranki, begali volilcc na vse načine, jemali so volilcem že popisane glasovnice, črtali, kupovali so Klasove s pivom, sebi le količkaj podrejene vohlce so pa terorizirali in grozili omahljivcem, a vse jim ni nič pomaea-6»
lo. V drugem in tretjem razredu je prodrla in zmagala naša lista z večino čez 50 glasov. Rezultat je sledeči: 12 je na-, ših odbornikov, 3 omaliljivci in samo | tri j i liberalci. Le v prvem razredu so z ' nasilnostjo prodrli s svojo listo liberal-1 ci in to z neznatno večino. Liberalci so bili trdno prepričani svoje zmage. Že prejšnji večer so izpili štiri sodčke piva na medvedovo kožo in grozovito razsajali in se usajali. da morajo zmagati. Po volitvah pa so imeli grozovitega mačka.
Vrhniškim vlakom se ima zvišati vozna hitrost od 35 na 40 km na uro. Veliko hitrejši ne bodo!
V Ameriki so umrli Slovenci. V
Richmondu, Minn., je dne 19. maja umrl John Jakša, rojen v Gorenjcih, hišni pridevek Geltnar, občina Kot, fara Semič. — V Bridgeportu, Ohio. jc dne 4. maja umrla Helena Rutar. rojena Kenig. doma iz vasi Kunče, Kočevsko. Zapušča soproga in štiri otroke. — V South Cliicagi, 111., je umrl g. Anton Skala za vnetjem slepiča po operaciji. — V Kavlor. Pa., je umrl štajerski Slovenec Josip Rataj. Bolehal je že dalje časa. V Ameriki zapušča žalujočo ženo in enega brata. — V Clevelandu je umrla Antonija Gorjanc na Lake St. Vzrok sini ti je bila jetika. Stara je bila 28 let. Zapušča žalostnega soproga in enega otroka. — V Clevelandu je umrl rojak Anton Trebeč, doma iz Suhorja, fara Košana. Star je bil 21 let. Doma zapušča več bratov.
Zahvala. Dne 6. junija t. 1. udarila je strelu v moj skedenj in hlev in požar je uničil oboje popolnoma. Zavarovan sem bil pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Skoda se je cenila takoj in se mi tudi popoma odškodnina takoj izplačala. Vsled kulantnosti zavarovalnice štejem si v dolžnost, ta edini domači zavod vsakemu, ki ima kaj zavarovati, najtopleje priporočati.
Goričavas, dne 11. junija 1911. 1934	Franc Mate l. r.
Vsled opetovanih vprašanj javljamo župljanom v Ribnici, da gosp. Alojzij Klavs ni več naš poverjenik, marveč da sta prevzela z današnjim dnem zastopstvo našega zavoda v ribniški dolini in sicer gosp. Karol lic iz Goričevasi za spodnji del proti Kočevju in gosp. Fran Grebene iz Zgornjih Lazov za zgornji del proti Laščam,
Ravnateljstvo „ Vzajemne zavaroval-
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 412°'o brez kakega odbitka.
Me ure mi 6. zjitrcj li 1
Glej inserat!
DaDnnnnnDannnDapa
a
o
D
nr-ir—ir—»r-^r-ir—<r-3nnr—ir—if v it—
Gorenjske nouice
"jO o
niče" v Ljubljani
dne 20. junija 1911.
1935
g Iz št. Vida pri Brdu. Kakor ri zadnjih državnozborskih volitvah .'■ta 1907, sta bili tudi letos edini občini Trzin in Prevoje, kjer se je izvalil Si - n. Mora biti v teh dveh krajih menda :ils pravo sršenovo gnezdo. Čudno je sa.ao to, da ti zavedni valivci Sršenovi ne pričakujejo kake podpore od Srie . s, temveč od poslancev S. L. S. Lazijo za tem in onim. Upamo, da dobe pravi eth govori
g Stara Loka. Naš vrli g. kapia.i Janko Baloli, ki je v poldrugoletn :.i bivanju pri nas kot duhovni pastir in kol organizator dosegel krasnih u-; -hov, se je preselil v Zagorje na Notranjskem. Hvala mu iskrena za ves trud in rodovitna mu zemlja v nov u vinogradu!
g Moiniške volilne slike. Naši lil.o-ralni agitatorji so bili tako goreči. >ia zaslužijo majhen spomenik. Najpr"j« štajerska stran: Vso svojo mesarsko naravo je pokazal vranski Koš. Ves iz sebe je letal okoli in nabijal plakate ; o kozolcih. Sedaj nima ne Robleka. f naših odjemalcev. Bolj skrito in zviio jo deloval tajnik Trdin. V boj je pošiljal svojega slugo Grlico. V svoji županski oblasti mu je naročal, na j vsakemu ob dostavitvi zabiča: Volite kogar hočete, le Korošca ne! In sedaj, ko vsa ta krasna sredstva niso nič izdala, sc j; maščeval s tem, da v svoji vsemogočnosti ni dovolil streljanja na sv. K-Telesa dan motniškim Štajercem, !;i vsako leto v bližini župne cerkve na štajerski zemlji streljajo. Pač tajnik ?.a razstavo! — Kranjska stran: Kakor znano, ščurki ponoči najbolj rogovilijo. Tako je tudi fantek enakega imena lazil zvečer po hišah: »Saj boste Tavčarja, volili?« Volivec: »Tebi nič mar, če prav volim svojo ženo. Ti si mesto liberalni'1 časopisov kupi nepremočljivo platno" Prišcpal jc tudi špitališki logar in tx-
ščal v žepu rdeče Pestotnikove plakate: > Kaj boste tukaj volili?« Volivec: »Ne vem Se gotovo, ali bomo valili kurja ali gosja jajca.« — »Saj duhovnik vam še nI nikdar nič dobrega storil.« Volivec: : (";e bi v ft pit ali čil ne bilo duhovnika, hi ii moral svojo gostilno pri cerkvi taji o j zapreti.« — In veste, gospod urednik, koliko so jih ti divjaki dobili na svojo stran? Na Štajerskem nobenega, na Kranjskem pa sedem. Le tako naprej !
g Iz preddvorske občine. Volitev se jc udeležilo 382 volilccv. Dobil je naš kandidat 364 glasov, zaliloški Demšar '„>, 2 glasovnici sta bili prazni, 14 glasov jc bilo neveljavnih. Kot liberalna agitatorja sta prišla na volišče znani učitelj (iros iz Gorič in pa Primožev Lojze iz Tenctiš, dasi nobeden od obeh ni imel volilne pravice. Posebno mladoletni Primožev Lojze jc zajalial liberalnega konja, pa sedaj je imel brž smolo: glasovnice, katere je on drugim napisal, so bile neveljavne. Na stotine volilcev jo znalo prav napisati kandidata na glasovnico, g. Alojzij tega ni znal, dasi-ravno sc kot komij šteje bolj med učene. Primožev Lojze tudi rad poagitira med fanti za »Jutro«. G. Alojzij, varujte so, da za tem »Jutrom« ne pride slab večer. Pa Lojze šc gotovo misli, koliko bo storil za izobrazbo, če bo med ljudstvo sejal liberalizem! Lojze! pamet, pa bo tudi za Vas prav!
g Tržiške novice. Pretočena nedelja jo bila res mladinska. Ta dan je namreč pristopilo 380 otrok k prvemu svetemu obhajilu. Toliko prvoobhajancev še ni videla naša župna cerkev, ki je bila zelo lepo ozaljšana. So bili pa ti mali tudi dobro pripravljeni. Vsak dan si jih videl v cerkvi moliti križev pot in druge •molitve. — Ustanovili smo tudi družbo treznosti, ki ima mnogo udov med mladino. — Občinske volitve za trg bodo prihodnji mesec. Naši mokrači sc že pripravljajo, da bodo začeli slepiti delavstvo. Upamo, da se je že marsikateri delavec od zadnjih volitev zmodril in da ho pokazal rdečemu agitatorju vrata, kadar bo prišel podpisovat glasovnice. Socialni demokratje so goljufali i" slepili nevedno ljudstvo pri zadnjih volitvah z draginjo, zelo smo radoved-"i, kaj si bodo izmislili pri občinskih volitvah. Zato pa pozor pred rdečimi soilrugi!
g Iz okolice Kranja. Zastonj — tako kličemo po volitvah vsem nasprotnim agitatorjem — zastonj ste se pehali in letali okrog. Zmaga jc naša. Kaj
kmetje in delavci, naša stranka sto-'Ji trdna kot skala. Cela Avstrija gleda občudovanjem na nas. Še krščanske slrankc pri tujih narodih sc morajo ed llf,s učiti. Nasprotnike pa mora res Sl'«m biti, ko vidijo, da pripadajo k oni s(t'anki,, ki je doživela po vsem Slovencem strahovit poraz. Le v Kranju se S(' Šopiri. Zato pa kličemo vsem onim »aSih vaseh, iki so sc dali premotiti J" so Z nasprotniki volili, vrzite od se-1,0 to sramoto in ne držite nikoli in ni-JiJer več s tisto stranko, ki služi le pro-
tiverskim idejam in izpodkopuje ugled cerkve in duhovnikov. Nekateri delavci in kaj žar j i so volili z liberalci: o ubogi zapeljani ljudje, kaj pa boste od teh brezvercev dobili, ki nimajo nobenega smisla za vaše potrebe, ampak vas le hujslcajo zoper vsako oblast? Ce bi hudič mogel, bi se dal gotovo za liberalnega poslanca voliti, ker tako bi mogel cerkvi največ škodovati. Tako sem slišal nekdaj praviti. Pa verjamem. Dandanes se gre pri politiki ne samo za želodec, ampak za splošno korist in za vero. Le pazite in boste kmalu videli, s kakšnimi strašnimi predlogi bodo nastopili liberalci v državnem zboru. Zdaj po volitvah ne prikrivajo več svojih pravih namenov, ampak jih že očitno v liberalnih časopisih priznavajo. Zato, krščanski kmet in delavec, pri politiki ne smeš na osebno korist gledati, ampak na splošno. Proč z liberalno stranko iz naših vasi. Proč z njenimi listi v gostilnah. Kmetje, ne verjemite vsakemu agentu, bodite zavedni in držimo skupaj! V Hrastju jc precej liberalnih glasov. Ali ni temu kriva tudi gostilna v čirčičah, kjer sc brez koncesije — tako ljudje govore — prodaja žganje? Odkar jc ta gostilna tam, se je mnogo poslabšalo v ondotnem kraju: prišlo je ponočevanje, zapravljanje in pijančevanje na vrsto, ljudje so bolj razbrzdani in seveda take liberalci lažje pridobijo za sc. Odpravite ta sramotni madež od sebe, čirčani; škoda vas je drugače. V drugih vaseh, na primer na Klancu, pa straši rdeča pošast. Nekaj delavcev se je dalo preslepiti, da verjamejo judovskim socialnim demokratom, ki jim vedno nebesa na zemlji obljubujejo, dajo jim pa nič, ampak le velik davek od njih za svoje lastne žepe zahtevajo in jim vero jemljejo. Pa pravijo, da smo mi krivi draginje in da za delavce premalo storimo. Pa vprašamo vsakega odkritosrčnega človeka, ali se ni naša stranka ravno za delavca najbolj potegovala, glejte samo v Ljubljano in na Vič, tako da dandanes delavec zelo dobro stoji, da ni več revež, če le pošteno živi in si denar za starost prihrani, ne ga pa zapije.
g V Mostah pri Komendi sc je pri občinski volitvi prejšnjim štirim odbornikom Slovenske Ljudske Stranke pridružilo še sedem novih, tako da je sedaj 11 odbornikov S. L. S. in en sam iz prejšnje dobe zagrizen nasprotnik. -— Propadli so bili kar trdno prepričani, da se jim odborniški stolčki ne morejo prevrniti. Zato se sedaj hudujejo nad manj premožnimi volilci in nad sosednimi občani, ki so se poslužili svoje pravice, ker plačujejo tudi davke. Te pravice jim ne more vzeti noben strupen jezik kakega sršenovca in nobena pritožba pri kakem višjem prijatelju.
g Moravče. Volilna borba je konča,-na; velikanska zmaga na naši strani, to je uspeh, ki je vznemiril liberalno kroge. Še zadnji dan pred volitvijo so bili prepričani liberalci, da pride dr. Krek v ožjo volitev. Kako so prišli do te misli, nam je nerazumljivo. Mi se pa
smejemo, ker smo jih šele zdaj spoznali, da se razumejo na politiko toliko, kot zaje na boben. Naše ljudstvo pa je pokazalo, da ne mara zanje. Še celo liberalci se sramujejo svojega voditelja in nihče noče imeti tega imena, da bi bil volil liberalca. -— Za smeh in kratek čas. Trojne vrste liberalci so v našem okraju. Ta nobel so volili Tavčarja, ta trdi liberalci Sršena, ta mehki pa tustajnskega grajščaka, ki sicer zatrjuje in potrebuje nas, na ti-, hem pa rogovili in dela svojo stranko. Mi jo mu privoščimo in mu želimo najboljših uspehov. Morda ga spravijo iz zagate, v katero je zašel. — Liberalna posojilnica. Balianje se vrsti za bahanjem, toda če kdo hoče denar iz hranilnice, pa ga ni. Če ves dom s streho vred zasedejo sami liberalci, pa še ne bo nič. Nek liudomušnež je dejal: Liberalci so takrat najbolj falili, ko so delali streho na dom. Če bi je ne naredili, bi že neslo notri, a skozi streho ne gre. Kje jc hranilna knjižica št. 1135 in 1399? — Sejmov v Moravčah ne bo toliko časa, dokler tisti liberalen vaški odbor ne pripravi sejmišča za živino. Kdaj se to zgodi, še ne vemo. Sicer jc Šlibar na dan volitve že pred peto uro zjutraj štondgelt pobiral, pa ni nič skupaj spravil.
g Z Dolskega pri Ljubljani. Kar ni
bilo pričakovati, se je zgodilo pri nas v nedeljo pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. Radi slabega vremena na praznik sv. Rešnjega Telesa se je procesija preložila na nedeljo. Da bi se procesija vršila v najlepšem redu, so gospod župnik razvrstili razna društva in določili, da nosijo bandera Orli, kar se je tudi zgodilo; to pa seveda nikakor ni bilo l>o volji našim nasprotnim junakom. »Župnik ne bode določal za naša bandera,« so rekli, »saj bandera smo na-, pravili mi in mi bodemo določevali.« Zato jc sklenilo naše gasilno društvo, ki šteje le devet članov, da hoče grede skozi vas med procesijo vzeti Orlom bandera ali jih razbiti. Niso pa čakali tega, prišli so kar v cerkev, kamor jili že dolgo ni bilo, napadli so Orle z ban-deri, hoteli jih s silo vzeti ali raztrgati, nakar je nastalo veliko razburjenje med ljudstvom. Zgraževalo se jc ljudstvo nad podivjanostjo gasilnega društva. Njihova nakana pa se je preprečila. Treba bo poskrbeti, da se take na-silnosti za v bodoče enkrat za vselej preprečijo!
g Predoslje pri Kranju. Čas za vlaganje ugovorov proti volilnemu imeni-i ku je potekel. Zvedeli smo, da je bilo vloženih precej ugovorov, kar kaže zanimanje za te volitve. Nasprotniki, ki se boje odkritega boja, delajo zalirbt-i no. Ker vedo, da spada županstvo v središče, to je v Predoslje, so začeli begati volilce s tem, da pripovedujejo, da se namerava prenesti županstvo na Prim-skovo in da naj bo bodoči župan gosp. Podlesnik na Primskovem. Mi smo poizvedovali po tem in g. Podlesnik nam je dal jasen in točen odgovor, da ni nikdar mislil na to in ne namerava niti
V
v odbor kandidirati. Torej ta stvar nc bo držala, prijatelji nasprotniki. Če pa vas že sedaj zanima zvedeti, kdo bo prihodnji župan, vam lahko postrežemo z odgovorom in vam povemo, da bo to mož, o katerem vemo, da bo vestno in točno spolnoval prevzete naloge in dolžnosti. Več pa vas sedaj ne briga. Pogleite, kako smo mi odkriti! Ker se nam ni ničesar bati, nimamo nič izgubiti, pridobiti pa toliko, da bo cela vaša armada zopet enkrat po notah tepena. To tudi zaslužijo vsi, ki hočejo nositi v našo občino vse razdirajoče seme svo-bodomiselstva in liberalizma. Še je čas, da se zaslepljeni spametujejo in gredo s tistimi, katerim je res mir in gospodarski napredek naše lepe občine na srcu. Zato pamet! — Na Kokrici pravijo, da ima tu veliko besedo za prihodnje volitve Boštela. Ta je imela že večkrat veliko besedo, pa je tudi zmerom po jeziku dobila. Če jo sedaj zopet srbi, naj ga vtakne v vodo. Drugače ji ni pomagati. — Splošno pa mislimo, da smo mi z malimi izjemami edini v tem, da se mora ta boj izvojevati v znamenju ljubezni in skrbi za napredek celokupne občine. Zato moramo iti edini v boj. Trden temelj za edinost pa nam bo pravična razdelitev odbornikov po posameznih vaseh. To pa naj upoštevajo tisti, ki so včasi mislili, da je komanda .vrhunec politične delavnosti. Komanda sicer mora biti v vsaki organizaciji, ampak uspeh ima samo tamkaj, kjer se ji udje prostovoljno in z veseljem jldajo. O tem še o priliki.
g Mengeš. Deklica ukradena? Pred kratkim je zginila posestniku Trojanšku na Dobenem hčerka Kristina. Vedno bolj se sedaj misli, da jc otrok — ukraden. Tisti dan, v ponedeljek, dne 12. junija 1911, je namreč V Gameljnih videla neka ženska odurnega človeka, ki je hitro šel in nesel težko vrečo, v kateri se je slišalo, kot bi otrok zastokal. To domnevanje tudi ni prazno. Takrat so hodili po Rašici in Dobenem trije »havzirarji« (cigani? ali judje z Ogrskega?), ki prodajajo po deželi prtovc in drugo. Eden od teh je bil otrokom posebno priliznjen. Pri Tro-janškovem sosedu na Dobenem je vzel otroka k sebi, ga božal, objemal in po-ljuboval čez mero. Tudi v sosednji vasi Rašici jc to storil in jc otroka celo iz hiše nesel, da jo morala mati za njim iti in je videla, kako je hotel otroka vsega »oblizati«. — Izgubljena deklica je stara poltretje leto, rudečelična, z rumenimi lasmi. Doma so jej rekli Ti-n i c a. Kjer bi videli tiste ljudi, ki vodijo seboj tako deklico, naj naznanijo orožniški postaji. Morda je že zunaj kranjske dežele. —- Ako ima deželna vlada kranjska v pregledu tuje havzi-rarje če se namreč pri njej zglašajo, bi bilo mogoče še kako zaslediti otroka. Opomba uredništva. V »Hrvatskem Dnevniku« ki izhaja v Sarajevu v Bosni, je z dne 21. jun. 1.1. ta-le notica- Cigani ukradli dete. Iz Kozarca nam poročajo: Dno 15. t. m. je tukaj ljudstvo vzelo nekemu mažarskemu ciganu žen-8'
skega otroka, starega 3 do 3 in pol leta. Dete je rumenih las, modrih oči m okroglih lic in govori »galicijansko«. Ker so ciganski otroci navadno črni, jc ta otrok vzbudil pozornost in so ga ljudje ciganu vzeli, češ, da ga jc ukradel in ga rabi za beračenje. In zares se niso motili. — Tako sarajevski dnevnik. Ali ni to zgoraj omenjeni otrok? Nahaja se na občinskem uradu v Kozarcu, Bosna.
□aDnčaaaanacaacaDiacin"
S Dolenjske nouice jj
d-G
□□□□LiuaanaLiuuaDna
d Izpod Kama. Kakor vselej, so tudi zadnje volitve v državni zbor pri nas bile povoljne, ker naši dobri in pošteni možaki poznajo svoje nasprotnike. Oddanih je bilo 330 glasov, izmed katerih jih je dobil naš zaslužni gospod F. Povše 302, Reisner 22 in Bartol 2, štiri pa so bile prazne. Poznamo pa jih dobro, tiste »res nore« od prvega do zadnjega in si jih bodemo zapomnili. Pravijo, da čez sedem let vse prav pride — lahko pa še prej!
d Iz Prežganja pri Litiji. N a v d u-š e n i O r 1 i! Danes vam hočem povedati, kako navdušeni in požrtvovalni so naši Orli. Zadnje deževje je zelo razrušilo naša pota. Bila so za popravila dana na dražbo. Naši Orli so se združili in so zdražili popravo pota za 106 K (reci sto šest kron), ki si jih niso sami pridržali, temveč ves znesek darovali odseku Orla. Res požrtvovalni Orli! Omeniti je tudi, da so nevstrašeno delali v najhujšem nalivu in tresku. Bodi tudi ta čin drugim Orlom v spodbudo!
d škocjan pri Mokronogu. Pri zadnjih volitvah se jc pokazalo, da sc samo tisti za liberalne laži niso popolnoma nič zmenili, ki pošteno žive, in pa tisti, ki berejo »Domoljuba«. Zato je pač skrajni čas, da vsaka hiša naroči »Domoljuba«, in komur jc mogoče, »Slovenca«. Ob volitvah bo samo tisti hvaležen Slovenski Ljudski Stranki in jo znal zagovarjati, kdor pozna njena dela. Poštena poročila pa prinaša samo pošteno časopisje. — Domarji s svojim gnjusnim listom naj ostanejo sami. »Gliha vkup štriha.« Kdor glede tega, kar pošteni ljudje delajo, posluša pre-šestne Domarje, dela ravno tako, kakor človek, ki hodi turške derviše vpraševat, kaj se v katoliških cerkvah pridi-guje.
d Iz št. Jerneja na Dolenjskem. Tudi pri nas se je ponujal Dolfek Ribni-kar za kandidata. Napravil jc shod v nedeljo pred odločilnim 13. junijem. Zbral je okrog sebe nekaj liberalcev, ki so mu jih zbobnali skupaj gostilničar Recelj, vrhpoljski Kos in pa načelnik kluba Šentjernejskih fantov. Zvesto so poslušali ti ljudje in pritrjevali Ribni-karjevim klobasarijam; vmes pa je slišal marsikatero bridko od strani zavednih šent jernejcev, ki so z medklici oporekali lažnjivostim ljubljanskega ,plac-respehtarja'. Ponedeljek nato je bil pri
nas semanjski dan. Videli smo ga zopet laziti po trgu v spremstvu vrhpoljskega Kosa. Nekdo jc vprašal Kosa: »Ti, ali ima ta Ribnikar kurjo slepoto, da moraš biti ti vedno njegov zvest spremlja-valeč?« Čudno se nam jc zdelo in se povpraševali, kako da je Ribnikar kar naenkrat postal šentjernejski ,placrešpeh-tar'. Toda na vaše veselje vam povem, da ni še prišel tako daleč; saj njemu ni bil nič na srcu semenj in razni poljski pridelki, marveč iskal je s svojimi spremljevalci le ljudi, ki bi bili še tako neumni, da bi volili ljubljanskega klo-basarja. Pa ves trud, kaj ne, Kos, je bil zastonj! Zastonj tudi trud nesrečnega kluba šentjernejskih fantov z njegovim načelnikom vred! — Dne 17. junija .so odkrili v plctcrskem samostanu spominsko ploščo izumitelju ladijskega vijaka Jožefu Ressel. Ta mož je bil od leta 1817 do leta 1821 oskrbnih pleterskili gozdov in vsled tega mu jc postavilo kranjsko-primorsko društvo veličasten spomin. Pri tej slavnosti jc v krasnem govoru podal dvorni svetnik Rulibia življenje in delovanje slavljenčevo. i'o-veličcvali so to slavje tudi tamburuM i/. Št. Jerneja, katerim bodi tem potom izrečena najprisrčnejša zahvala.
d V krški občini liberalci že čutijo, da sc jim majejo stolci. To so izpn videli šele 13. junija, ko so bili strahovito poraženi. Pa so si tudi sami izkopali grob, posebno s falitno vinorejsko zadrugo. Namesto žlahtnega vinca so ^i oskrbeli drago sokolsko čokolado, ji oskrbeli prostore in zašli v ogromne dolgove (krog 100.000 kron), tako da šc zidarjev ne morejo plačati. Značilno je to, da za svoje falitno podjetje niso dobili posojila v krških posojilnicah, ampak so si pri kočevski slovenski posojilnici izposodili kar 10.000 K! Ubo?i kočevski Slovenci, ubogi kmetje, ki -i se dali zapeljati od liberalcev!
d Št. Rupert. Dr. Lampe je imel preteklo nedeljo v Št. Rupertu shod in povdarjal posebno to-le: Z liberalci so volili tisti, ki so zoper kmeta. Liberalci so zoper cestni zakon; liberalci so zoper novo zajčjo postavo, liberalci so zoper novo šolsko postavo. Te zakone, ki jih je Slovenska Ljudska Stranka napravila v korist kmeta, torej nečejo tisti, ki volijo liberalno in zato pljujejo v lastno skledo, potem pa vpijejo, da poslanci nič ne store. Da, da, za liberalec naši poslanci tudi nič več storili ne bodo, to naj si zapomnijo.
d Prežganje. Dne 13. junija smo soglasno volili dosedanjega poslanca Fi'. Povše državnim poslancem, ki je za kmetijske zadeve prvi poslanec. Liberalca ni bilo nobenega kljub temu, da ima liberalni kandidat Reisner tu svojo sorodnike.
d S Trebelnega. Dne 13. t. m. so bile pri nas prav živahne volitve v državni zbor, vendar je s pretežno večino glasov zmagal naš preč. g. Ivan Hladnik, kar bo domačinom gotovo v veliko korist. — Dne 15. t. mcs., na sv. RešnjVga Telesa dan, nam je novi gospod državni poslanec ob asistenci domačega
gpoda kateheta blagoslovil krasno novo golsko zastavo. V svojem govoru nam jje lepo pojasnil pomen zastavinili slik ju tako ne bodo domačini mogli pozabiti, da ima šolska mladina zastavo, ki jo bode za dolgo, dolgo spodbujala s sliko sv. Janeza Krstnika in primernim napisom vsaj k za naše kraje toli potrebni zdržnosti žganja.
d Prežganje. Dne 11. junija se je po popoldanski službi božji slovesno blagoslovila prelepa kapelica v bližini žup-ne cerkve pri štacunarju. Med slovesnim zvonenjem in streljanjem se je nesel kip lurške Matere božje, ki jo je prav okusno napravil Jontes, podobar iz Lašč, v kapelico, kjer se je po kratkem nagovoru blagoslovil. Napravili so kapelico Prežganjci z denarjem in delom, drugi farani so precej darovali, največ zaslug pa ima trgovec Jožef Skulj, ki je zastonj napravil zidarska in tesarska dela ter vse vodil.
d Janče. Pri nas se je volitev prav 'dobro vršila, le nekaj šnopsarjev in osebnih sovražnikov župnikovih je volilo Rcisnerja ali Burgarja, človeka, ki živi popolnoma brez vere in že 40 let ni bi) v cerkvi. Teh osem ali deset re-yežev se jc silno osmešilo pred ljudmi.
d štanga. Ob shodu sv. Antona dan In v nedeljo potem je bilo silno veliko romarjev, ki so prišli počastit sv. Antona. - Dne 13. junija so jc tu vršila .volitev državnega poslanca za občino iTrebeljevo. Večina faranov jc volilo zaslužnega moža Franceta Povše državnim poslancem, le peščica kakih deset ljudi ic volilo nasprotno; zlasti iz vasi Poljano, ki so volili župana v Litiji, Slanea, iz nagajivosti, ker so propadli pri občinski volitvi s svojimi kandidati. Nekateri pa so bili zapeljani iz Litije, kjer so po šlacunah in gostilnah na vse pretege hvalili liberalnega kandidata in sramotili Povšeta. Za Rcisnerja jc tudi delal trgovec Pernic v Poljanah. Tudi financarji, ki hodijo kotle pregledavat, so hvalili Rcisnerja in ga skušali podpisati. Toda vkljub vsej nasprotni agitaciji so jih kakih deset Ujeli.
d Trebeljevo. Dne 20. junija jc bil županom izvoljen za občino Trebeljevo, kamor spadajo župnije Prežganje, Stanga in Janče, že sedmi pot Jožef Gale, posestnik na Ravnembrdu. Vsled bolehnosti in nasprotovanja od strani Štangarjev se jc dolgo branil prevzeli ta odgovornosti poln posel, vendar se je slednjič vdal, ker ima večina ljudi in skoraj vsi odborniki zaupanje do njega. Svetovalcem so bili izvoljeni Franc Ga-'c iz Volavelj, Anton Marolt iz Janč in 'Anton štrubelj iz Vel. Trebeljevega. •Vsi odločni pristaši Slovenske Ljudske Stranke.
d Loški potok. Občinske volitve so tu. Naši neodvisni kmetje gruntajo, kaj bi naredili. Hodili so gledat volilni imenik in zrnajevali z glavo, češ, preslabi smo, ne bo nič. Spet se osmešimo, če gremo na volišče, saj smo se že tolikokrat. Eni so za to, da se uprizori najhujši boj, drugi, da se vrže puško v ko-
ruzo in gre v zapeček v penzijon, kar bi bilo pač najbolj pametno. Verjeti jim seveda ni nič — do sobote opoldne. Jej, kako nekatere skomina po županskem stolčku in po odborniškem. Recimo, Re-brski prorok bi bil kot nalašč za župana. On je dobrotnik ljudstva in prvo-boritcJj za ljudske pravice. Ljudje božji, volite ga! Saj on je dober človek. Puclja je hotel spravit na krmilo, ki bi bil odpravil vse davke, on tudi da liter vina za 48 kr., katerega zbereš od zida ali od vrat, vse po isti ceni, ker K. Benci-na jo dober človek — mcrco »kratkega«, vsepovsod po 12 do 14 kr., on ga da po 16 kr., ker je dober človek. On plača tudi tesanje, če mu tešeš, in les, če mu pripelješ, no, če računa svojim delavcem v svoji štacuni vsako stvar malo dražje, kot drugi trgovci, to mu ni zameriti, ker on je dober človek. Ima zgodovino njegov politični razvoj, ker on je dobrotnik ljudstva. Škoda bi bilo za to rebrsko luč, ki je v zadnjem času vz-plamtcla, da bi ostala pod mernikom. No, pa so še druga dobra srca, ki bi morala v občinski odbor, samo zasigu-rajte jih, da ne bodo v par mesecih že odkladali svoje časti in šli v zapeček. Oj, prav res, če ne bo teli luči v odboru, potem se kolo občinskega gospodarstva zavre, ne bo šlo, tako vsaj nekateri mislijo. Lc pridite ven, vi kmetje neodvisni, boste videli, kako vas bo naše vrlo ljudstvo zapodilo nazaj, kamor ste že tolikokrat padli — v graben. Govori se, da naši neodvisni kmetje sklicujejo shode o občinskih volitvah, kjer se bo razložilo, zakaj se volitve ne udeleže. Saj mi povemo: zgubili ste vso veljavo in vpliv pri ljudstvu, bojite se ljudske sodbe, zato si ne upate na dan. Pridite ali ne, naše ljudstvo bo pokazalo, koliko vam zaupa, ko vas bo vrglo med staro šaro. Lahko noč!
d Loški potok. Komaj smo končali eno volitev, že imamo nove glasovnice v rokah, namreč za občinski odbor. V to svrho smo imeli preteklo nedeljo lep shod v Domu.V imenu sedanjega odbora sta polagala račun o občinskem gospodarstvu g. župan Gregorič ter odbornik g. Škulj. Prvi jc poročal, da jc naš odbor prejel od prejšnjega odbora lepih načrtov na papirju in v proračunu, a izpeljanih pa silno malo. Naši predniki so imeli navado, da so veliko sklepali in pisali, a izpeljali pa prav malo. Pod novim odborom se jc izvršilo marsikaj: Popravila se jc šola, isti se je napravila lepa ograja, popravila se je občinska hiša, vodnjak, napravil nov dom požarne brambe, poplačalo gasilno orodje, napravila šolska sporednica na Tabru, docela prenovila mežnarija, kaj udobno popravila pot, na Tabor in drugo. Neodvisni kmetje kričijo, da so nam pustili denar, pa so nam izročili vse v takem stanju, da je vso vpilo po popravi. Z največjim zadovoljstvom se jc vzelo na znanje poročilo gospoda župana. Viharno odobravanje je pričalo kako ljubi naše ljudstvo vrlega gospoda župana. G. Škulj nato poroča, kaj se jc v posameznih sejah sklepalo
in predlagalo od naših odbornikov. Uredila se je policijska ura, kar je za našo občino v marsikaterem oziru velikega pomena, delalo se je na podeže-lcnjc ceste Bloke-Hrib, naši zastopniki so delali na to, da se občina ni previsoko vezala za nameravano meščansko šolo v Ribnici, s svojo prošnjo dobila 400 K podpore za poravnanje dolga za šolo od vis. deželnega odbora, omogočila cesto Malilog-Zakotek, popravila pot k Tabru, kar se vse skoro pokrije s prostovoljnimi doneski; zmanjšala davčno breme z naklado na pivo ter kljub velikim popravilom in zidanjem znižala naklade na 60 odstotkov. Tako nizkih naklad občina ni že plačevala dolgo vrsto let. Popravljalo se pa tudi ni malokatero dobo toliko, kot to. Veselo odobravanje je spremljalo izvajanja g. Škulja. Vsi navzoči se soglasno zahvalijo dosedanjemu odboru z želj«, da isti posluje še naprej na tem stališču, kot doslej. G. Škulj nato poroča o bodočih volitvah. Predlaga kandidate, katere potrdijo vsi soglasno. Priporoča disciplino in veliko udeležbo na dan volitev. Nato se prebere lista novih kandidatov. Shodu je predsedoval gospod M. Kordiš. Vsak naš somišljenik mora na volišče, da bo tem sijajnejSa zmaga S. L. S. Za može, ki se žrtvujejo za naš blagor, žrtvujmo se tudi mi. Vsi na volišče!
— Grozen požar. Iz Brusnic na Dolenjskem. V soboto okolo 2. ure popoldne je zakurilo dvoje otrok v listju sredi vasi Gabrije, župnije Brusnice, in v dveh urah je bilo 111 poslopij (38 liiš. številk) upepeljenih. Ljudi ni bilo doma, bili so večinoma zunaj na polju, v vinogradih in travnikih. Kateri so doma bili, so komaj rešili sebe, otroke in živino. Zgorelo je prav vse do tal, ves živež, vsa obleka, nekaj denarja in živine: in sicer 37 prešičev, 6 govedi, 1 konj in onih dvoje otrok, ki so jih šele drugi dan iz razvalin izkopali. Zares strašen pogled! Pomoči ni bilo od nikoder nobene. Vse je bilo zbegano. Nihče se ni znal lotiti gašenja. Prvi, ki so pritekli na lice nesreče in tudi vrlo pomagali, so bili orožniki iz Cerovca, Nove-vega mesta in Rateža, katerim gre vsa hvala. Posebno priznanje zaslužita gospoda c. kr. okrajni stražmešter Tomšič in stražmešter iz Rateža Munih, ki sta kakor drugi tovariši osebno pridno razdirala, omejevala in polivala ogenj. Pogorelci sami priznavajo, da bi brez njih bila vsa vas s 600 prebivalci in 114 štev. vničena. Od požarnih bramb je prihitelo 5 mož iz Šent Petra na pomoč. Kakor hitro je zvedel od domačega župnika za požar gospod Zurc, vrli župan šmiliel-stopiški, se je hitro v spremstvu g. Znavca pripeljal na lice nesreče, da je ljudi tolažil ter s pomožno akcijo pričel. Čast mu! škoda se ceni na 183 tisoč kron, ki jc pa gotovo še veliko večja. Zavarovalnina znaša samo 25 tisoč kron. Ubogi pogorelci, katerih mnogi so si pred nedavnim časom gospodarsko poslopje prezidali, popravili, z opeko pokrili, ter se vsled
82
tega močno zadolžili, so zdaj ob — vse. lieda velika! Nimajo kaj obleči, nimajo kaj jesti. Ajde, ki je glavni pridelek, ne bodo mogli sejati, ker jim je seme zgorelo. Zgorela je tudi vsa prva košnja. Obračamo sc do naših gospod, poslancev, naj revežem hitro, hitro izposluje-jo državno in deželno pomoč. Pa tudi druge sodeželane prosimo, kakor se Bog prosi, pomagajte nam! Vsak, tudi najmanjši dar, bodisi v živilih, bodisi v obleki, nam bo našo bedo olajšal in osušil solze žalosti v tem obupnem stanju.
Dolenjcem in Dolenjkam, ki prihajate večkrat v Ljubljano, priporočamo gostilne: Gospe Ahlinove (pri Rih-tarju) na Karlovski cesti, »pri Ribiču« ob Ižanski cesti (priporočljiva sosebno prebivalcem iz Iga) in Marenčctovo ob Dolenjski cesti.
□cai
0
D □
igDoaannauun
notranjske nouice
n Iz Spodnje Idrije. Žalostna s m r t. Ob bregu Idrijce, že na goriški strani, je po slučaju našel nek otrok 22. t. ni. utopljenega zida ja Franccta Krivec. Že 10. t. m. je v ^irašni nevihti šel iz Božičkove gostilne proti domu, do kamor je imel skoro eno uro. Takoj pri gostilni je padel v zelo naraslo Idrijco, ki ga je odnesla proti Goriškemu. Dvanajst Tini so ga zastonj iskali. Bil jc star 36 let in zapušča žalostno ženo in dva otroka. To naj bo ogledalo pijancem, v katero naj sc dobro pogledajo! K temu žalostnemu dogodku jc potreba nekaj dostavka: Žalostno je to, da dajo krčmarji toliko pijače, cla sc ljudje do brezumnosti vpijanijo, šc bolj žalostno je pa to, da se pijanega pusti
v taki strašni noči iz gostilne. Še popolnoma trezen človek nc bi šel v taki sili naprej in to še po nevarnih potih. Ta žalostni dogodek naj izmodruje pijance in krčmarje. V dveh letih sta se prigo-dila že dva taka slučaja. Ljudje božji, to da misliti! — Ta nesreča nas «ili, da še nekaj povemo. Iz Spodnje Idrije proti Kanomlji je v kaki temni noči silno nevarna pot. Na levi jc hrib, na desni reka Idrijca, ob kateri bi pač na vsak način morali biti držaji. Toda cesta jo gozdnega erarja in temu, kakor se vidi, ni treba skrbeti za varnost. Izgovarjajo se, da bi držaje podrli plazovi. Naj se pa narede taki, da jih ne ho podrlo. V zadnjih letih so že trije padli na tej erarični poti v Idrijco in utonili. Človeško življenje pač ni za to, da bi šele z nesrečami dokazovalo nevarnost. Na občinski poti, ki pelje po Kanomlji naprej od erarične, sc pa vidi vse. Ce jc le kaka deska trhla na ka-se,že °I)0minja župana od , F11 c- kr. glavarstva, da se ima ta-
kr3 oTSUS Pr°simo Vavno c. ki okrajno glavarstvo v Logatcu rin
naj po orožnikih da pregledaU tudi era
nčno cesto od Spodnje Idrije do prvega
mosta glede varnosti in naj takoj odredi, da sc napravijo ob celi poti držaji drugače se zna dogoditi še več nesreč — Pri državnozborskih volitvah smo dosegli imenitno zmago nad obema nasprotnikoma, kakršne še ni bilo dosedaj v Spodnji Idriji. Vsa laž, vsa strastna agitacija od strani Kristanovih prijateljev ni nič pomagala. Volitev je pokazala, da naša stranka raste, socialni demokratje ostajajo pri navadnem številu vkljub vsemu te rorizmu in siljenju, liberalci propadajo Marsikaj bi lahko še povedali od volitev, a naj zadostuje to, cla povemo: S L. S. je narasla od zadnjih državno zborskih volitev za 50 glasov, socialni elemokratje za 5 (in še ti niso njih), liberalci so padli za 5 glasov. Reči pa smemo, cla je polovico Kristanovih gla sov prisiljenih, ker konsum je strašno rogovilil. Če bi se šlo za neodvisno volitev, bi se mokrači še bolj poparjeni poskrili, kakor so se že! Krščanskim rudarjem pa svetujemo, naj se nikar lic dajo begati in strahovati od par zagrizenih vpijačev na konsitmu. Našim volilcem, ki so za S. L. S. oddali svoje glasove, za krščanskega, poštenega in delavnega moža, pa kličemo: Bog vas živi! Skupno vedno nastopajmo kakor smo sedaj, tako tudi pri bližajočih se občinskih volitvah. Zavedajmo se svoje moči, Spodnja Idrija je v katoliškem taboru!
n Iz Idrije. Sv. Aliacija dan je v našem mestu velik praznik. Vse delo v jami in v žgalnici počiva vsled obljube, stare že blizo 400 let. Idrija bi bila takrat prenehala, ko ni bilo več tednov mogoče zaslediti rude v gluhem kamenju. Veliko delavcev je bilo že odšlo drugam, a ti, ki so ostali in pričakovali boljših časov, že dolgo niso nič plačila dobili, ker privatna družba ni imela dovolj denarja. Na sv. Ahacija dan dobe v globočini bogato rudo in veselja je bilo toliko, cla so rudarji kar iz jame hiteli poročat svojcem veselo novico. Zato se ta dan obleče rudnik v praznično obleko in krasna procesija z blagoslovi pri rovih zvabi več tujcev isti dan v naše mesto. Letos je bilo navzočih 13 duhovnikov, vse uradništvo in pazniki v paradi, veterani z zastavo in krog 400 belo oblečenih deklic potresa cvetje pred altarji. Na večer jc bila ljudska, veselica na »zemlji«. Godba je igrala od 4. do 10. ure na večer, bujna in krasna razsvetljava z umetalnim ognjem je zabavala do 2000 ljudi broječe občinstvo. Veliko smeha je napravilo plezanje po gladkem drogu. Na vrhu je čakalo 10 K onega, ki pripl-.za do njih. Do polovice je še kateri prišel, potem pa zdrsnil na tla. Šele krog 11. ure se posreči mlademu dečku priti do lia-grade.Njegovi predniki so bili že malo odrgnili hlod, a on si je še s peskom pomagal, da so lažje roke oprijemale z milom nalikani drog. Dva nova rudarska uradnika dobimo. Sedanji jamski oskrbnik Bovša gre v Pribram, na njegovo mesto dojde od tam rudniški svetnik Sojka. Pol leta ni bilo stalno zase-
deno mesto jamskega predstojnika. P0, klican je za to svetnik Mohor Pirnat iz Most na Češkem. On je rojen Slovenec,
Naša mornarica.
Prvi avstrijski drednavt spuščen v morje. Na dan obletnice bitke pri Ku, stoci, dne 24. junija so spustili v Trstu v morje prvi avstrijski drednavt, to jo bojno ladjo velikanko, ki se imenujo »Viribus Unitis«. Kako velikanska je ta ladja, je razvidno iz sledečih podat« kov: Dolga je 150 metrov, široka 27 me« t rov, globoka 82 metra. Prejšnje našo najmočnejše ladje, kakor na primer ladja Raclecki, so dolge 1377, široke 24 5 in globoke 8 07 metra. Dve leti jo delalo 40 inženirjev in 50 risarjev v Pu« lju, Trstu in na Dunaju, Plznu, Vitko« vicah in drugod načrte, po katerih jo delalo 4500 delavcev 30 mesecev, cla so izdelali veliko ladjo. Nič manj kot 50.000 kg olja so porabili samo za to, cla so pobarvali velikana. Ladjo gonijo turbinski stroji, ki s svojimi 25.000. konjskimi silami igraje vozijo velikana z 20 do 22 morskimi miljami ali deset' in pol metra v sekundi. V eni uri pre« vozi ladja 40 km, toliko kot navadni osebni vlak. Medtem, ko inore vlaki kvečjemu peljati 750 ton, pa nosi dre« dnavt 10.000 ton, in sicer topove, muni< cijo, torpedovke, vodo, premog, živila. Premoga ima naloženega 2400 ton (240 vagonov). Na drednavtu je 12 mogočnih' stolpnih topov, 16 do 20 srednjih in 24 do 30 malokalibcrskih topov, ki so ta« ko skriti, da sc zelo težavno razločijo. Na en pritisk izbruhne 52 t.opov iz svo. jih žrel krogle, ki tehtajo 7000 kilogra« mov. Stroški drednavta znašajo približa 110 61,000.000 kron. Posadka drednavta šteje približno 1000 mož, večina topni« čarji in strojno osobje. Poveljnik pove« ljuje šef zdravniku, računskemu urad« niku, 24 mornariškim častnikom, 20 strojnim uradnikom, 16 mornariškim kadetom, 120 višjim in nižjim podčast« nikom, ki poveljujejoostalemu moštvu^ Ob tej priliki, ko so spustili ta prvi' avstrijski drednavt v morje, je prišla, v Trst naša vojna mornarica z 29 lad« jami prisostvovat slavnosti. Cesarski dvor je bil pri slavnosti zastopan po 9 nadvojvodih, med katerimi je bil tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand* Prestolonaslednika so sprejeli ob nje« govem prihodu s cesarskimi častmi ce« sarski namestnik princ Hohenlolic, župan Valerio, škof dr. Andrej Karlin in zastopniki drugih oblastnij. Vse ladje v luki, vojne in trgovinske, so se odele, v zastave in ob morskem obrežju od kolodvora do Velikega trga je čakala;, neštevilna množica. Slavnosti se jo udeležilo tudi zelo veliko generalov, admiralov in tudi notranji minister, VVickenburg. Ladjo je blagoslovil apostolski vikar. Ko se je nato poizvršenem blagoslovu začela ladja na povelje pre-1 stolonaslednika pomikati v morje, so zasviralc vse godbe cesarsko himno ia
navzoče ladje so pozdravile novega ve Ukana vsaka z 21 streli. Zvečer so bile vse vojne ladje slavnostno razsvet
'' Naše vojno brodovje obsega zdaj vojnih ladij. Tri (tip Zrinjski) imajo gtroje z 20.000 konjskimi silami, depla-renient 14.500 ton, naglica 20 morskih milj- Tri vojne ladje( tip Nadvojvoda Ferdinand Maks) imajo stroje s 14.000 konjskimi silami, obsegajo 10.600 ton in vozijo 20 morskih milj. Tip »Ilabs-Idirg« ima tudi tri vojne ladjo s stroji ■11.000 konjskih sil, 81100 ton in 19 milj brzine. Tip »Monarch« ima tudi tri ladje. Nadalje obsega naša mornarica 11 križaric prvega, dve drugega in tri tretjega razreda. Torpedovk tipa »Czi-kos-. 6000 konjskih sil, 400 ton, 28 morskih milj imamo 12; tipa »Magnet« 350 ilo 540 konjskih sil in 26 morskih milj imamo 7. Torpedovk za visoko morje imamo 24, večina je tipa »Kajman«, z 2000 konjskimi silami, 200 tonami, brzina 25 do 28 morskih milj. Dvanajst je novih in jih kurijo z nafto. Obrežnih torpedovk je 59, polovica je zastarela. Podmorska čolna imamo dva, štiri še grade. Krajni obrambi sta namenjeni stari stolpni ladji »Prestolonaslednik Rudolf« in »Prestolonaslednica Štefanija«. Obrežno hrambo oskrbujeta ka-sematni ladji »Tegetthoff« in »Ku-stoca . Donavsko brodovje obsega 6 stolpnih monitorjev in patruljne čolne.
»Slovenska Slraža".
9. julij naš praznik.
Lanski 10. julij je poklical v življenje čez 150 podružnic Slovenske •Straže. Lep je bil tisti dan, posvečen domovini in njeni hrambi. Tisti dan je pokazal katoliški Slovenec, mož in žena, mladenič in mladenka, da ljubi hvojo domovino in žrtvuje kolikor moro za njen blagor.
Slovenska Straža je ponosna na te svoje podružnice. Njim se ima zahvaliti za svojo uspehe. S pomočjo podružnic se je nabralo v prvem letu čez 53 lisoč kron v narodnoobrambene namene! Mnogo podružnic je lansko loto sklenilo, da praznujejo vsako loto po prazniku svetih bratov Cirila in Metoda obletnico svojega obstanka. Lotos »aj bo to nedelja 9. julija. In tako va-Mjo na svojo slavnosti, kolikor nam je dosedaj znano, podružnice: Doberla-Jas na Koroškem, Križe pri Tržiču, Kranj, Vipava, Idrija, Spodnja Idrija, ®v- !van pri Trstu.
Najbrže bodo storile to tudi vso ostale, ker je to najbolj primeren čas za hiranje novih članov in darov. Vso Podružnice dobe te dni iz Ljubljane Z(,!o lične izkaznice — potrdilne listke, 8 katerimi bo agitacija za zbiranje no-Vl|i članov zelo lahka.
Slovenska Straža se veseli tega Praznovanja 9. julija in priporoča vsem svojim podružnicam, naj prirede pri-
merno, skromno slavnost, na kateri naj združijo veselje s koristjo, ljudstvo pridobe in potrdijo v narodni obrambi in pridobe obmejnim bratom obilo moralne in gmotne podpore.
Na delo! 9. julij je naš praznik!
□OC3aiaC3IC3C3DC3C3C3C3C3C3Caa _	Q
a
naroda sosps^rsisa
□ n
SADNA RAZSTAVA V ČRNOMLJU.
Pri seji starešinstva davčnega okraja Črnomelj, je sprožil okrajni glavar g. I. Domicelj misel, da bi se skušalo povzdigniti rejo črešenj v Belikra-jini in to zaradi tega, ker bi bilo mogoče eksportirati zgodnje črešnje, ko se napravi potrebna železniška zveza. Be-lokrajina ima namreč tako ugodno podnebje, da
so bile v Prelesju zrele prve črešnje 14. maja, v Črnomlju na Stražnemvrhu pa 16. maja.
Zgodnja črešnja pa najde vedno odjemalce na trgu. Prav bi bilo, ako bi spodrinila belokranjska črešnja vsaj deloma črešnje, ki jih uvaža inozemstvo na naš trg. Sklenilo so je, da se izvoli odbor za prireditev te razstave in naprosi deželni odbor pomoči. Z ozirom na to, da jo podnebje ugodno tudi zgodnjemu cvetju vrtnic, so je raztegnila razstava tudi na te.
V nedeljo dne 11. t. m. dopoldne je dvoril gospod okrajni glavar razstavo, in podelil besedo deželnemu sadjarskemu inštruktorju g. M. Humcku, kateri je v daljšem govoru opisal pomen sadjarstva in tudi način kako nam sadjarstvo najhitreje postane dobičkonosno. Razložil je pa tudi pomen in namen razstave.
Drugi govornik, obče znani strokovnjak, g. Gombač, je poživljal predvsem k obilni udeležbi razstave, ki ima trajati cel teden. Poživljal je pa tudi navzoče, da so naj poprimejo umetnega sadjarstva z isto vnemo, kakor so se svoj čas oprijeli novega vinogradništva. VspoJi bode pri sadjarstvu ravno tako gotov, kakor je bil v našem vinogradu.
.Med razstavljenimi črešnjami so sc odlikovale predvsem »srčice«, ki so najbolj pričale, kako izvrsten sad bi sc dal v Belikrajini pridelovati. Tekom tedna so se še pridružile »cepljenkc« in so dozorelo tudi hrustavke.
Razstava je imela tudi namen, da pripravi sadjerojce za jesensko razstavo sadja, pri kateri sc ima določiti najprikladnejše sadje za Belokrajino. Prepričal si sc tudi lahko, da se je ta namen dosegel. Od dne do dno je pri posameznikih rastlo zanimanje. Razstavilo je nad 40 sadjarjev čez 70 vrst črešenj. V nedeljo, dne 18. t. m. so se zbrali zopet sadjerejci v dvorani g. Lak-nerja, kjer je bila razstava in je razložil strokovni učitelj Zdolšek z Grma v kratkih besedah pomen razstave in kako bi se morali sadjerejci pripraviti, da najde železnica, ko se izpelje, nekaj
za eksport pripravljenega blaga. Razložil je tudi pomen in llačin ukuhava-nja sadja navzočim gospodinjam. Slednjič je še pozval sadjerojce, da bi se razstave, ki se ima prirediti v jeseni, mnogoštevilno udeležili in tako pokazali zanimanje za napredek.
G. župan Jonke iz Dola, je v kratkih besedah povdarjal pomen poduka in napredka na kmetijskem polju. Zadnji je še enkrat povdarjal gospod okr. glavar pomen razstave ter da sc imamo zahvaliti razstavljalcem na uspehu razstave; posebno pa deželnemu odboru, ki je prevzel prireditev razstave in poslal strokovnjake, da so priredili razstavo in predavanja.
Prodno je g. okrajni glavar razstavo zaključil, se je izrekla zahvala, gospodu glavarju za premnog trud in se je povdarjalo, da je gosp. glavar bil tisti, ki je misel o razstavi sprožil in se pozneje tudi z lastno mu požrtvovalnostjo trudil, da jo razstava uspela. Izrekla so jo pa zahvala tudi g. Zdolšeku za to, da se je potrudil tako daleč in prevzel predavanje ob zaključku razstave.	i
Vsak se je vračal od te sicer male razstave v upanju, da bo napovedana razstava v jeseni zbudila največje zanimanje. Pokazala je pa razstava tudi, kako skrbi naš deželni odbor za povzdi-go Belokrajino, ki je bila toliko časa, pozabljena.
□□□anuuaaauuanDnn l
Kraljestvo božje na Jutrovem. Izdalo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. Cena 24 h. — Na prvem meslti je čudovito lepa misijonska povest Silvi-na Sardcnka o grški deklici Marici, ki je na priprošnjo Matere božje dobrega sveta poslala katoličanka. Potem sc vrstijo zanimiva in živahna poročila iz Bolgarije, Turčije in drugih vzhodnih' dežel. Knjigo krasi šest lepih slik. »Kraljestvo božje na Jutrovem« je obenem letno poročilo »Apostolstva sv. Cirila in Metoda«. Prepričani smo, da bode naše ljudstvo z veseljem seglo po tej zanimivi in poučni knjigi.
Novn knjižnica za mladino. V zalogi »Katoliške Bukvarne« je izšel ravnokar 1. ilustrovani zvezek mladinsko knjižnice »Dedek je pravil«, obsegajoč ljubko pripovedko »Marinka in škra-telji« ter povest »Bom že še«, v kateri slika priznani mladinski pisatelj nad-učitelj Julij Slapšak na čudovito zanimivi način otroški napaki: neuboglji-vost in odlašanje.
Mladinoljubi, sezite po tej krasni knjižici ter privoščite našim malčkom zdrave in tečne hrane.
S to knjižico je zasnovano novo književno podjetje, kajti poleg leposlovne in ljudske knjižnice bo izdajala Katoliška Bukvama« poslej tudi mladinsko knjižnico,
Prvi zvezek jc izšel v posebno lepi zunanji opremi s krasno na povest »Marinka« se nanašajoCo sliko na ovit ku in z mnogimi slikami mod besedilom. — Cena 1 K 20 vin. za broširan in J K 60 vin. za vezan izvod.
Romarica. Povest iz naroda. Spisala M. Ruol, poslovenil o. Veselko Kovač, misijonar na Kitajskem. Ta resnična povest se je vršila na Tirolskem, glavni moment pa na svetovnoznani božji poti Sv. Višarjih. Izredno zanimiva in podučna povest je ponatisnjena iz »Domoljuba« in jc izšla v jako lični zunanji opremi s krasno naslovno sliko. Cena za broširan izvod znaša 1 K 20 vin., za vezan 1 K (50 vin. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Težka glava in glavobol, omotica in šumenje po ušesih so pojavi, ki se najčešče pojavljajo vsled težkoč pri prebavi. '/2 kozarca naravne Franc Jožef-ove ^renčiee odstranjuje hitro in brez bolečin vzroke želodčnih nerednosti in |iro-vzroči s tem izdaten odvod valovanja. Franc Jožef-ova voda", piše profesor pl, Bulil v Monakovem, „vpliva naglo in se povsod hvalno omenja kot prijetno okusna."	1
Dnnnnnnaonnnnaaacj
gj Za hrateh čas |jj
nnnaaaaannaaaaann
Ozdravljen. (iosjiod doktor, mrzlica me je ,'iiistiia, hvala Hogu!« je rekel bolnik zdravniku. To sem jaz že iz Vaše govorice spo-«nai,« mu odgovori zdravnik. »Kako to?« vpraša bolnik. »No, ko ste bili v največji nevarnosti, ste mi rekli: »Predragi gospod dok-tor.« Ko Vam je bilo bolje, ste dejali: »Ljubi gospod zdravnik!« in sedaj mi pravite le »Oo-fpod zdravnik!«
že ve, kiij bo. 1'rancek: Oče, mati pravi, In brž v hišo pojdi!« Oče: »Kaj pa bo?« — Krancek: »Jaz ne vem, ampak mene je že na-tepla!«
Glavna stvar. Tonček: Kozel je pa vendar grda žival!« - Pestunja: »Ne smeš po zunanjem soditi; da je žival le pridna in da ima dobro srce, to je glavna stvar!?
Skrivalnica.
»Ilalo! Halo! Prosim vjemite hitro one ga tatu, ki mi je ukradel najlepšo go k »Kje pa je, kje?« b
Policijski načelnik glavar ponare-jalcev denarja. Dognali so, da je vodil teheranski policijski načelnik družbo, ki je ponarejala denar.
' Dalmatinske gobe. Za razprodajo gob (morskih) se je v Ivrapnju v Dalmaciji ustanovila posebna ribiško-go-barska zadruga, ki ima vedno v zalogi veliko izbero gob za toaletne in tehnične svrhe. Kakor znano, so gobe iz Jadranskega morja boljše kakor katerekoli druge.	_
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 21. junija: 80, 39, 50, 5, 37. Dunaj, 24. junija: 24, 83, 44, 41, 32. Gradec, 24. junija: 6, 39, 59, 1, 60.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, dne 27. junija 1911.
Cenu
Deželni pridelki:
Pienlca ......
Ri .........
Ajda........
Ječmen ......
Oves.......
Proso belo. . . . Proso rumeno Koruza stara . . Koruza nova ■
Lečn .....
Grah......
Lareno seme GraSIca . Domača detelja Gorenjska repa Fižol Ril;ničon Fižol Prepellčar Fižol Mandalon Čebula
Krompir.....I
Zelje sveže Zelje kislo brez
soda..... j
Repa sic/a . . Repa kls'a brez soda . . . .
Brinje .....1
Kumna . ...
Orehi ......j
Gobe suhe. .
Ježlce
Zeled
Smrekovi storil.
Seno........
Slama......1
Stelja.......I
II
15
<0
SO 2* i 27 24 M V
Cena
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana Teleta težka . Teleta mala . . . Prašiči . . . Koitrunl . . . . . j
I
Kuretnina in drugo:;
Maslo kuhano cd K MO-— do Maslo surovo od j K ••KO — do . . . j Slanina sveža (i pelo ... Slanina preka-
icna .......j
Mast svinjska . .
Lo|.........
Jajca 100 kom. Pitanci ...
Golobi.....
Raca....... :
Gos ...... ;

RS , liu l<* 1-7
102
300
173 1(11 81 I i
na debelo
Kiž Rnnifon od K i.'. d.. . . Kava Santos od K 2do Sladkor .... Petrolej . .
(JO 40
I 70 20
liM/inohiljani oro/jv v«ik. \r*t<*. kot pti»ki- llamtnrrlcai. Hrillingc, l.an. ...»fr in riolterl, ► aini.ki.».% piJudi-itd. po trMiiiakili ..mili. Popravila uni< i-ncje. /an. Mljivini ♦..ci.i.ni ii... volj nje m ttgudnn <l-!nu odplačila, pošiljam tudi bolji.- ,,„;k. , n. d., bi «. ti i I i~1 o kupiti »dni i.ii |Kj»knSiiju n. Ogtcl. < 'cniki /nnl.uij in franko.
F. Dušek, tovarna puAk. (»počno Al. ."i2 ol> državni železnici, CeSko 11)24
Priporočamo novo trgovino manufakturn. blaga
J. Ciuha
»Pod Trančo« Ljubljana, Stari trg Stev. I
1950 prej bazar postaja električne zelenice.
Naročajte .Slovenca*
1988
Izjava.
, ..Jaz Jvan Hafner, posestnik v H arijah št. 65 obema Imovo izjavljam, da sem dne 13. februarja 1911 brez vsakega povoda in vzroka javno žalil gg. Antona Hoštjančič in /osipa Hoštjančič, posestnika v Marijah. Zaradi tega obžalujem in preklicem tem potom vse tozadevne neutemeljene žalitve l' Marijah, dne 10. junija 1911.
Preklic. 1974
Podpisani France Benda, posestnik v Ko-sezkotu, sem Francetu Uranldu, posestniku v Velikeni MengSn št. 30, po krivici očital, da je butare kradel. To svoje neopravičeno očitanje obžalujem in se Uranlču zahvaljujem, da mi je odpustil občutno kazen.	'
V Kamniku, dne 24. rožnika 1911,
France Benda.
Ilrenkll ldcklfco '/poštene hiše, ss ULKUItUr sprejme takoj za večjo tren vino na deželi, ki je spojena z buffetora Va nudbe jc pošiljati:Tvrdka Jenko, Podgrad, i„tr^
nobllra 14 !et pridna in 'oj,eM
IIKRIIlilIt vedenja, bi se rada izučila kot šivilja. Istočasno bi se rada urila tudi v niunu. fakturni trgovini. — Pojasnila daje iz prijaznosti
šolsko vodstvo v Grahovem pri Cerknici.
1075
Zajamčeno pristno najboljšo irancosko ali takozvano japonsko
semensko ajdo
popolnoma sveže in čisto blago oddaja Viljem STEINHEBZ, Ljubljana, Matliia, nova hiša, Dunajska cesta. (174(1)
Imam 50 bal 5
raznih ostankov poletnega blaga, primernih za gospodinjstvo. Ostanki so do 10 m dolgi. Pošiljam 40 m po Ifi K; I. vrste 40 m za 20 K; vcleprima 40 m za 25 K. Jamčim za popolno zadovoljnost. Ako ne ugaja, vzamem balo nazaj. V slučaju jiotrebe ne zamudite te prilike in pišite naravnost izdelovatolju Jaroslav Marek, ročna tkalnica in razpošiljainica v Bystrem <5 pri Novem Mestu ob Metuji, Češko. — Na zahtevo pošiljam vzorce ccfirja, knnafasa in drugega blaga zastonj in franko. Vzorci ostankov se ne pošiljajo. Dopisuje se slovensko.
Najugodnejša prilika za nakupi Mlekarska za. druga na Dobračevl pri 2ireh proda radi ojiu-stltve mlekarne iz proste roke šd popolnoma dobro ohranjeno	11*17
mlekarsko opravo
kakor posnemalnlk .. Alfa-Senarator1', ki posname 450 litrov na uro. veliko pinjo, gnctllnik, grelnik za mleko, tehtnico itd., vse po zelo nizki ceni, ki se sklepn po dogovoru ali pismeno. Kdor želi kaj kupiti, naj sc precej priglasi. Pojasnila <l» Valentin Poljanšek, posest., Dobračeva, p ŽirL
Za mlekarsko zadrugo na Dobračevi: Poljanšek Valentin, blag. Potočnik Ivan, na?.
W nkler jevi kovčegl iz bičja, polni kovčeoi in torbe.
2ele:ni korteii, 2|ikalii koncili, kovtegi i a Čevlje In klobuke, torke 12 usnja korteii i. torbe s priprl«* 2a polov, potreb Mine ali brezaje.
3os.Winhien sin
spec. 2a kocej. Dunaj I.,
Himmelpforlg-Telefon »207 lluuitr. cenik Zlitini In franke Neprekosno! Zi-konitozajamieoo ToCna poslretli.
3320
t in
iložni, cena In varna
2927/07 * Cunard Line
Bližnji odhod lz domafe Inke Trsta: Carpnthia H.H., Saxonia 23.,'7., Pannoiiia 8./8. 1911
lzLlverpola: Lusitanija (najboljši največjim na;-lepSi parnik sveta), 8/7., 29./7., 19./8., 0.1% 7./10, 1911, Mauretania 22./7„ 12./8., 2./9., 23-/9. 1911.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasck, Ljub-l)ana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K 170 — za odraslo osebo vštevši davek in K100 — za otroka pod deset let vštevši davek.
edino učinkujoči sredstvo za rast las tn brade t
Zastopniki in potovaiei!
za obiske zasebnih prodajalcev s suknenim blagom za gospode in dame so sprejmo proti visoki proviziji event. pozneje stalno pri prvi razpoš. sukna. Ponudbe pod: „WBltfirma 02462" na anončno pisarno H. Dukes Nachf. Dunaj l/l.	(879
povzroči dolge lase in rast brade zavreči Izpada-"•} jc las In odstrani luskine. Tisoči to Izrekajo. 1 stekl., ki se rabi več mesecev, Ki, I stekl K is. Lovacrln-mllo 1 kos K i, 3 kosi K Min, o kosov K 4. Razpošilja Lndovik Pollak preje M. Fcith, Dana i VII, Seldengasse 43. Dalje se dobi v mnogih drogerijah, parfum, in lekarnah. Prospekt! zastonj in franko.	-71
Narav, nakup. Ustanovi j. 1870.
Vse obstoj, v kakovosti in izborili izvršitvi strela
nedosežne lovske puške
kot:
samokrese, streljivo in predmete za lovce po brc/, konkurenčnih nizkih cenah dobavlja
tovarna lovskih puSk: UNION SODU, Borovlje (KoroSko).
Vse vrsle popravila točno in po-ceni.Ceniki zastonj. Dolgo jamstvo.	11185
Zastopstva in prodajo
okusno in trpežno izvrženo odda dobro vpeljanim, zmožnim trgovcem zn posanma večja mesta
„HrK>or' t družba z o. j.
Praga, Vaclavskč nam. čisl. 61.
Lastna najmodernejša tovarna za pohištvo v Debii n, J. 1039
Uradne ure od 8. iano lio 7. ure rreter
tDstredni banka českych sporitelen
Osiedn. banka tcikili hranilnic, Ponterosse 2.
Vloge na knjižico: Preinijnc vloge:
Podružnica
V TRSTU
Piazza del
41/ 0/ U /o
u
Vloge v tckocem računu In vloge fiksno najugodnejio. Bančno trgovanje vsoh vrst. 135 52-1 - Oddelek za vadlje in kaveiie. -
ti Uradne ure od 8. rano do 7. ure zvečer.
IMia, UoflniM 5
priporocu svojo veliko in bogato zalogo železa, železniuo,
štedilnikov,
vsoh vrst delov za vodnjake, nagrobnih krlžev pristno pozlačenih.
portland-cementa, poljskega mavca, štukatur, žične mreže ln mnogo drugega.
1733
CLIMAX motori na
Najcenejši obrat.
Bactirlcb & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX 6,
Heillgenstadlerstras. 81 je,
■IBHHlIBIIlill
razno moči za
i* ■ ■ • _JL.
S (preše)
O
^ izdeluje
A. Tomšič
toč, M, Mrl*.

&!cUniJeč t&rrieriko "Materi telijo xU>bru. po cent in _ rusnetsljuH?potovali na/se ohrne/o
fSiinonJ^i/fnieteJ*^
7b JQ'ubffan* Molodiforslze ulico20.
Trgaoci, passsSsiiki in zisiarski majjsfri iz okoiics Skoije Loke,
SeSike in PoliarM-ie
Uporabite priliko, ker se dobi za najnižjo ceno pii meili prve vrsto 194(5
kupljen še pred kartelom ccmentnih tovarn. Nadalje so tudi nn razpolago nosilke (traverze), železniške šine ugodno kupljene železne vezi, slamoreznice, zaloga cenita za kritje streli, prve vrste žlindra znamke.,Zvezda", kalijeva sol, gips, klajno apno, barve, stekla in vse kovaške in mizarske potrebščine po najnižjih cenah in ugodnih plačilnih obrokih se dobi pri
Anton KaSman, železna trgovina
v škof ji Loki, na Glavnem trgu.
Seno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega skublje-
lf; boljšega 2 K 40;
nega 2 I' prlma
lega 4
2 K i
de-
belega puha 5 K 10; Kg Izredno finega, snežno-bclega, skubljenega 6 K 10, ;K; I lig puha 6 K, 7 K;, gi>)JJ belega puha ln K ; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se požlje franko.
Dovršene postelje ?t,;sL0 SSk^te
I pernica Ifco cm dolga, I2u cm Široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, bt cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; z polpuhom 21' K ; z puhom 24 K ; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, S K 50, 4 K; pernice aji cm dolqe, >40 cm Široke, K 13, 14 K 70, 17 K 8'-, 21 k: blazine «0 cm dolge, 70 cm Široke, 4 K 50, 5K 20, 5 ii 7u; spodnje pernice iz močnega, pasastega gradla. lFOcni dolge, 116 cm Široke, 12 K 8o, 14 K t>0. Pošilja proti povzetju od K 12 višje Iranko. Zamena dovoljeno, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj In Tranko.
S. BEN1SCH, v DeSenici štev. 71, Češko.
Najcenejša in najhitrejša vožnja
m
===== je s cesarskimi brzoparniki =====
, Kronprin essin CScIlla" ..Kaiser V/ilhelm II." - ..Kronprln* Wilhelir\" 460 ,,Kaiser Wlhelm der Grosse".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana
Kolodvorska ulica št. 35, nasproti stari Tišlerjavl gostilni.
ffržlfCff 72% ptpoineS
■ iti«ia«N vspeha se je po statističnih poizvedbah zvezo proti mrzlici doseglo z dra. Ritserta »Rhinoculinom«.	1035
Tuba K 3r20. Dobiva sc v lekarnah. Literaturo pošilja zastonj Stara c. in kr. vojna lekarna, Dnnaj, Stelanspl. S.
kadar bodete kupovale
blago za lepe obleke, rute. kakor tudi drugo blago
oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantni trgovini
R. MIKLHUC
Stritarjeve (Spltalske) ulice S
594	tam najdete
zelo veliko izber blaga vsake vrste, poštene ugodne cene ter prijazno ln zanesljivo dobro postrežbo.
l
Pijte samo
..Tolsfovržko slatino
a
ki je edina slovenska ter najboljši" zdravilna in namizna kisla voda. Naroča sc: Tolsti vrh, p. GaStanj, KoroSkn
kedaj takougod-no priliko- Kje še, kot pri meni, dobite 40 metr. sortiranih ostankov med istimi:
Delen tdo moderni vzorci zj <ta:i:ske obleke i:i bluze. Aag . c fir okusni v.-crc: za sra ct, i'!uze it.i Kanafas vahne barve z.l postelne prevleke. Oksford za r za vsakdanjo vporabo, ze!o moCan. Platno > rn.i kakovost. Pepit
mo--ke belo
bi go za obleke in bluze. .Modrikast blago za kuhinjske predpasnike in
. jlekc za d : za samo
17—K?
Ceni fotograf, aparati
papirjem,
i»r
Ellr. Birntiouin
i fotograf -aparati «lajo . do iro »lik . s ploicami, kemikalijami in podukom slik 6 < f cm K 1-90, - j2 i m K 3 80. 5 -70, 9 70 itd. .poštnina posebej . Natančne krasne kamere in dvojni anastigmati nedosežni in poceni!
liabljcni aparati in objektivi znanih fcvrdk zelo poccni! Glavn C0-niki obsegajoči 130 »trani zastonj, ravnotako	—:
ua foto-iparatov
•iložnostni ceniki
Hirschberg 326, Češko.

Vsi osta • Inoma brez napake in zajamčeno pristno .... Doleos; ostankov 3-10 metrov. Ni kak rizike. Naročite takoj Dalje 40 metr. finega p'atna za životno in posteljno perilo za K 19 50. Rjuhe brez šiva, z~;.::.«?er.; platno, nedo?ež::.i dobr. kakovost 130 c*n ge, komad K 2-65. N falan .-s dda o:-., šcv. Hazpošilja se po povzetju!
Mica Julij Kastor, pri Modi! (CešHoJ.
Sloveči 200 letni
ir-iev ras
isroti zaprtju, sistri prebavi, boleznim na Jetrih,
in. zlati žili it.i.. jf- samo im rakom kot varstveno - vvseh lekarnah ali narav-upravičenem izdeiovateiju
j Ladislavu Fdldes. leharna ,2um roten HreDs*
Pozsony ,14 Požud Ogrsko, j fcjs" Ps«areja«J, se siliijiki »slriijeji. "i-U ■ 1863 Cena eni steklenici 70 vinarjev. 10 i mati. Po povzetju ies! steklenic franko K 4 60.
ivna zaloga z> Avstrijo: Faul Bedtenbacher, Klina is« . 6c»fer Krjii". Daaij XIII.. »iUfilrasie Ur. 141 lit.
o/ermvai/oi
železnato JGna-Yino
lligieniena razstava na Dunaju 19C6.
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jeJ.i, okrepča živce, zboljia kri i:i je re-konvalescentom in malo-
krvnitn zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl ohus.
Večkrat odlikovano
5000 zdravniških
c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovlje.
motorjem z močnim pritiskom in za surouo olje
od 16 HP naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petroliuskih motorjih inpetrolinskihlokomobilnb. dalje 2—10 IIP tudi stoječe motorje Tvornlca motorjev I. VVARCHALOVVSKI Dunaj III., Paulnsgasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovuiki gratia. Cgodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji.	01D
ISf? ZHJEC $ HORH
Ljubljana
Dunajska c.
Bruselj 1910 - GRANDP RIX - Buenos Aires 1910
Henrik LJ1NZ Mannheim
Patentovani	1024
LOKOMOBILI
na nasičen par in vročo paro
z ventiln. krmilom
Sistem LENTZ" ^ in močjo do 1000 P. S, e. Pisarna za prodajanje v Avstriji:
Emil Homgmann, Danaj ix.( Lobiichgasse 4.
ma. trnu nam, m m^m mi mm p^^f^llMl"
ima v zalogi
1827	najboljši strešnik sedanjega časa:
„Zenit 99 asbestni škrilj Zenit,,
je popolnoma varen proti ognju, kar pri ..Eternitu- zanikavajo, Zastop za Kranjsko in Jn/.no štajersko. — L"metno kamenje:
siopnjice. spomeniki, oltarji, obhajilne mize. TiaHovi: mozaične plošče in ksilolil.
:: Prva produktivna zadruga »
Izdelovalnira cerkvenih umetnih reči pri Sv. Ulrichu, Oroden, Tirolsko
(reg. zadr. z oni. jam.) ni nikak prekupni zavod, ampak obstoji iz lastnih izdelovateljev in se pre-čast. duhovščini toplo priporoča pri potrebi oltarjev, prižnic, križevih potov, božjih grobov, kipov itd. itd.
Pojasnila dajo: c. kr. obrtno pospeševalni urad, Dunaj, slav. obrtno-pospešev. zavod »rg.zbornice, Bozen, c. kr. obrtna šola za risanje in modeliranje v St. Ulrlchn, Grdden.
Proračuni, risbe, katalogi točno in brezplačno.

Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od	«3/ °/ brez odbitka, (ako, da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - K" ^ /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (00 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice.
Dr. Fr. Dolšak !. r.,	Prelat H. Kalan 1. r.,	Kanonik I. Sušnik I. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik,
predsednik.
podpredsednik.
Avstrijska družba z omej. jamstvom za Benz-motorje, Dunaj X., Mannhartgasse 4.
-	DIESEL -
-	SESALNI PLINO -
-	BEN20L --NA/iUROVOOLJE-
-	BENZIN -
-ELEKTR0 -
856
Glavno zastopstvo za Kranjsko: Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave, Ljubljana, Dunajska Gesta, istotam so motorji na ogled. I
Všt l£d*r Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
Cenami promet do 31. decembra 1910 čez 87 milijonov kron.
Lastna glavnica K 608.996-84
Stanje Wog dne 31. decembra 1910 tez 21 milijonov kron.
1LJUDSKH POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
LJubljana. Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ,/Jnicn" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po___—
m
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Dr. Ivan šusterSič, predsed. Josip Šiška stolni '-noni. podj^edscd. O^Jbo
Fran PovSe, vodja, graščak, državni in dežel.., poslanec. Jtat«m KoH df^n. ^rt^p^ » m gg«^ g ^ hjšni skL v Ljublp. Fran sestmk v Ljubljani. Matija Kolar, stol... «tav Karol Pollak, tovamac in-posestnik v Ljubljani. Gregor "CHOvicjiilm posestnik ... oiagajn.K	t—j.....- s,,^" ž,7pSik na Rudniku.
Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulaiit. eskomptirajo.
9.2
Tovarna strešnikov F. P. UIDIC ^ KOIf!P. Ljubljana
ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani
store oblike
navadni strešniK-zaRrivač
in patent, dvojno zarezani
782
Na željo pošljemo takoj vzorce in popise.
rt
cggpi iiiMipa

JOO
Svoj izdelek ostro žgane strojne, zidne In zarezane strešne
OPEKE
prva vrste
priporoča
J. Knez v Ljubljani.
Sprejme iudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov.
-rfSiilv- iMii iifaffln iilSiln
nrfgBn==irfagllt=-^ffaETir=irnSShr
J
J
Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem!
Pripravna birmanska darila.
Xikelna3ia ura z verižico
. K 4-50 in n
,, ,. ,, boljše vrste „ 8 —
Piava srebr. moška ura......7-50,
,, „ ,, „ z verižico ,, 970 ,, it .. ,, boljše vrste ,, 12- ,, ,, „ lira z dvoj. pokrovom „ 10-75 ,, >>	,. posebno fina „ 20--
ll-karatna zlata ura.....,, 44 ■
„ ,, i, boljše vrsle „ 70,80, 100
^flnisla'lamska ura z verižico K s-joinnapr. Am.doubl. zl.zavrat. veriž.z obesk. K 2
Prava srebr. ,, ., ,, „ M 9-50 Prava srebr. „ ,, boljše vrste „ 12'— >, >, » „ zdvoj.pokr. ,, 18 — „	, i ,, posebno fina , ib-—
14-karat. zlata damska ura . . . „ 'zO1 —
,, boljše vrste ,, 80,40,50
Srebrna zavrat. verižica „ „	i-jo
Pozlačena ,, „ „ M	2 — "
14-k. zlata ,, ,,	„	,, 13 _ "
Srebrna dolga verižica za uro .	„ 4-—
Amer. doublc-zlata verižica za uro	,, .v —
14-kar. zlata, dolga „ ,, „	,.45'—
Vse v finih škatulah
35 in napr. Uhani, zlato na srebro K t 60 in nap
14-karatni zlati uhani boljše vrste s prav finimi kamni . . . „ 8'— „ „
z diamantom.....25'— „ „
s pravimi briljanti . ,, tO'— „ „
pripravno za darilo.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Hko naročeno blago ne ugaja, se tekom 8 dni zamenja ali denar povrne.
Sv. Petra cesta šlev, 8
Cenik zastonj m poštnine prosto. Lastna tovarna UT V Švici. - Tovarniška znamka „IKO". -
Mestni trg (nasproti rolovža) H. SllfftlCr - Ljllfoljaitfl
12
Izdaja konzorcij ..Domoliuba".
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odprovorni urednik: Ivan Rakevec.