, V izobrazbi i -n organiza¬ ciji je moč in bodočnost. 383 First Avenue THE SLOVENIA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETY “SLOGA” OF VVISCONSL URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. ‘ NO. 50. ŠT. 50. MILWAUKEE, WIS., DECEMBER 14, 1917 — 14. DEC. 1917 VOJNI PREGLED Tine translation filed with the Post- master at Mihvaukee, Wis., Dec. 14th 191 1 as required by theAet otCongress Laška fronta. Laška fronta Osrednje države še vedno zbi¬ rajo armade ob reki Piave. Do sedaj so bili vsi poizkusi, preko¬ račiti reko brezuspešni; francos¬ ki in angleški vojaki so sedaj v prvih bojnih črtah s svojimi moč nimi topovi. Dan na dan skušajo premostiti Avstrijci reko, toda, kar izgotove po noči, jim zdrobe po dnevi veliki zavezniški topovi, žrtve, katere zahteva ta boj, so zelo velike. Boj postaja vsaki dan silne j ši in opravičuje poročilo za¬ veznikov, kateri so izjavili, da je sedanja bojna črta Lahov za o- srednje zaveznike drugi Verdun. Odkar so Lahi zasedli sedanjo bojno črto, je bilo uničenih že mnogo divizij avstrijske vlade. Na tisoče in tisoče mož je že pad¬ lo. Najhujši boji so se vršili in se še vrše vedno na Asiago pla¬ noti in na hribu Monte Grapa. Razpoloženje v laški armadi je jako dobro. Za Nemce je jako malo upanja, da bi prodrli to bojno črto. Ako pa to dosežejo, se bode zgodilo samo po velikih izgubah, ki bodo še bolj oslabile armado Avstrije in Nemčije. Padec Jeruzalema. Jeruzalem je padel Angležem .v. ko so .ga .obkolili in se je moral podati, čete gene¬ rala Allenby so v soboto napadle turške pozicije južno in zapadno od Jeruzalema. Londonsko poro¬ čilo pravi, da se je tukaj zgodilo prvič, da so se v Palestini boje¬ vale z Angleži tudi francoske in laške čete. Turške čete, ki so se podale v Jeruzalemu, so bile zad¬ nje straže, ker bi se drugače bili morali vršiti hudi boji za obram¬ bo mesta, da bi ga ne bili mogli tako zlahka obkoliti zavezniki. Turške čete se umikajo proti do¬ lini Jordan. — Za mesto Jeruza¬ lem so se vršili v srednjem veku mnogi boji, da bi ga kristjani iz¬ trgali Turkom iz rok, kar se jim pa ni posrečilo. Po mnogih sto¬ letjih je sedaj mesto zopet v ro¬ kah “vernikov”. Judje delujejo na to, da ustanove na razvalinah Jeruzalema novo lastno judovs¬ ko državo, katere že nimajo čez dva tisoč let. Na drugih frontah se ni prigo- dilo ničesar posebno važnega. -o- Suša zopet preti. Prohibicionisti so zopet na de¬ lu, da bi postale Združene države popolnoma suhe, češ da je to po¬ trebno, da se dobi ta voj na. Vpra¬ šan j e glede suše bode zopet priš¬ lo na dnevni red v kongresu. Za suhače ni važno, da bi kongres rešil prej druga bolj važna vpra¬ šanja kot podržavljen j e železnic, določitev cen živilam itd, ampak njim se gre le za sušo, ker ved¬ no tišče to vprašanje v ospred¬ je, že v zadnjem kongresu so za¬ vlekli postavo glede kontrole ži¬ vil za en mesec s svojo prohibicij sko hinavščino in sedaj skušajo storiti zopet isto. Dober patrijot. Uradnik okraja Cuyahoga, v katerem leže velika posestva “oljnatega kralja” Rockfellerja, je poslal upravitelju povelje, da plača davke v znesku $ 5 , 000 , 000 . Rockfeller pa je zavrnil račun kot previsok in izjavil, da bode šel na višje sodišče ,ako davčni urad ne zniža te vsote. Uradniki so seveda v pravici. Cenili so po- Entered as second - class matter December 22, 1915, at the post office at Mihvaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879.” Vojna Avstriji napovedana. BAZAR “ZEDINJENIH SLOVENCEV” ZA KAJ SE BOJUJE NEMČIJA. Tiue translation filed with the Post- master at Mihvaukee, Wis., Dec. 14th 1917 as required by theAet ofCongress Washington, D. G. — Avstriji je bila napovedana vojna. Pred¬ sednik je podpisal vojno resolu¬ cijo nekaj minut po peti uri v petek popoldne, potem ko je bila taista sprejeta v obeh zbornicah. Samo en glas je bil oddan proti njej. Meyer London, socialist, je glasoval z ne in senator LaFol- jette ni bil navzoč, ko so se šteli glasovi. -o- Slovenska delegacija v Washingtonu. ŠlovenskoRepubličansko Zdru¬ ženje je poslalo v Washington de legacijo, katera naj stopi pred odlične in vplivne vladne uradni¬ ke in kongresnike in jim predlo¬ ži spomenico slovenskega naroda z ozirom na sedanji vojni položaj z Avstro-Ogrsko in v kateri spo¬ menici je raztolmačeno, da so Slovenci lojalni vladi Združenih držav, radi česar se jih naj ni¬ kakor ne smatra za sovražnike dežele, ne oziraje se na to, ako so že postali državljani Združe¬ nih držav ali ne. Razni poslanci in senatorji se že-sedaj potegujejo za resolucijo poslanca Sabata, v kateri se po¬ življa vlado, da proglasi vse tiste avstrijske narode, ki so proti svoji volji pod avstrijsko monar- za deželi prijateljske naro¬ de. Med te pridejo v prvi vrsti Čehi, Slovaki, Srbo-Hrvati, Slo¬ venci in Rumuni, kakor tudi Po¬ ljaki. Razne druge slovanske narod¬ nosti so poslale tudi svoje delega¬ cije v VVashington. --o- 13 zamorskih vojakov obešenih. San Antonio, Tex. — Trinajst vojakov zamorcev je bilo obeše¬ nih 11. decembra, ker so bili pri¬ znani krivim izgredov 23. avgus¬ ta v Houston, Tex. Pri izgredih 23. avgusta so p6- morili 17 oseb in 22 jih pa ranili, brez povoda. Sojeni so bili po vo¬ jaškem pravu. -—o--— Manj kot ena sedmina avstro- ogrskih oseb v Združenih državah so Nemci. Po statistiki Census Bureau je v Združenih državah oseb iz Av- stro-Ogrskega skupaj 1,670,524. Od teh jih je nemško govorečih 231,255, poljsko govorečih 322, 055, madžarov 227,742, Čehov in Moravcev 220,969, slovaško go vorečih 163,720, Judov 144,484, slovensko govorečih 123,250, hr¬ vaščino govorečih 77,652 in vseh drugih 159,397, namreč Rumun- cev, Rutencev, Bolgarov, Rusov, Srbov, Italjanov, Grkov, Litvan- cev in raznih. Kdor pregleda te številke natančno, bo razvidel,da je razmeroma, ako se upošteva velikost narodov v Avstro-Ogrs- ki, da je naj večji odstotek Slo¬ vencev v Ameriki med vsemi dru gimi, kar je znak, da nam je šlo Slovencem v Avstriji naj slabše. V resnici so zgoraj navedene šte¬ vilke še mnogo večje. Nemško go voreče osebe iz Avstro-Ogrske tvorijo torej manj kot eno sed¬ mino izseljencev. sestva kakor vsa druga po njih vrednosti in velikosti in so za¬ htevali omenjeno vsoto, kakor za hteva postava. Toda stari volk noče plačati; kakor hitro se pri¬ de do dolarja, se konča njegov patriotizem. Ravno isto je z dru¬ gimi velikimi gospodi. Kakor je znano iz prednaznanil, prirede sva mihvauška slo¬ venska društva “Zedinjeni Sloevnci” velik bazar na 22., 23., 24. m 25. decembra v Harmonie dvorani in sicer v prid slovenskih vojnih žrtev. To ne bo prva prireditev Z. S. te vrste; imeli smo jih že več in vse so razmeroma dobro - spele. Vse dosedanje so bile prirejene v enakih okolščinah in so trajale samo en dan; toda božične prire¬ ditev ima trajati štiri dneve in se bo vršila v drugačni časovni at- mosferi, kakor so se vršile pretekle zabave slične vrste; Združene države so namreč v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko in izgled sve¬ tovnega položaja je danes bolj zamotan, kakor je bil kedaj prej. Ta dejstva dajejo božičnemu bazarju Zedinjenih Slovencev resnejše lice, večji pomen in težje naloge. če smo v preteklosti poudarjali nujnost potrebe po složnosti, edinstvu in skupnem delu v zadevah, ki se tičejo naših skupnih potreb in teženj in če smo v preteklosti se zavedali te nujnosti, se zedinjevali in nastopali složno brez ozira na naše versko in politič¬ no mišljenje; tedaj moramo biti v sedanjih kitičnih časih toliko bolj edini, toliko bolj složni in tolko bolj požrtvovalni. In ravno ta bazar bo pokazal pravo in resnično mero naše sloge, prijateljstva in smisla za skupno delo. Vojna zadaja vsem enake rane in prizadeva vsem enako gor¬ je ter pri tem ne vprašuje, kateri veri ali kateri politični stranki kdo pripada. To dejstvo nam kaže smer in način skupnega dela. Bodočnost človeštva je zavita v meglo, a še stokrat gostejša megla obdaje bodočnost našega slovenskega naroda, tako gosta je, da je ne more noben žarek prodreti, nobeno oko videti, čakati je torej treba, da čas dvigne meglo in da se nam pokaže perspek¬ tiva naše bodočnosti v jasni luči. In naša — ameriških Slovencev— dolžnost je, da bomo zadostno pripravljeni v trenutku, ko se nam pokaže ta prespektiva. Ena najvažnejših resnic našega časa je: V edinosti in v or¬ ganizaciji onih, ki si v potu svojega obraza služjo svoj kruh, je rešitev in boljša bodočnost človeštva. Ta resnica velja isto tako tudi za nas Slovence. Glavno vrednost nameravanega bazarja, namreč ni to, če napravimo par dolarjev več ali manj dobička, temveč je glavno,,da utrdimo in povečamo čut složnosti in edinstva. Poživljamo rojake, posebno s.ariše, da prineso darila za Miklavžev večer, 24. decembra pravofe/.o komiteju za svoje otroke in prija¬ telje! Razveselite jih na to večer! Združene države se pripravljajo. True translation filed with the Post- master at Mihvaukee, Wis., Dec. 14th 1917 as required by theAet ofCongress O Združenih državah se govori, da se pripravljajo počasi za voj¬ no, toda temeljito ter stric Sam trdo udarja, kadar pričenja. Da je to resnica, so pokazale do se¬ daj še vse vojne in sedanja bode isto potrdila. Predsednik Wilson je izjavil, da bode dala država vse svoje moči, da se ta vojna konča z zmago zaveznikov; pri¬ prave, ki se vrše na vseh krajih, kažejo isto. človeku, ki nima glo- bokejšega pogleda v celi vladni stroj, ni mogoče zapopasti, kako neizmerno velika moč se razvija skoraj nevidno, številke, ki se po rojajo po časopisih, nam povedo le del tega. Poročilo, ki je bilo izdano v Washingtonu pretečeni teden,ka¬ že deloma neizmerno silo Združe¬ nih držav v pravi luči. Mogočna beseda predsednika Wilsona je storila čudeže. Danes vstaja po¬ lagoma iz tal sila ,ki bode zdrobi¬ la nemški militarizem in rešila milj one zatiranih narodov ripod tujega jarma, pod katerim trpe že stoletja. Po uradnih poročilih bodo zna¬ šali vojni stroški, v kolikor so se¬ daj že določeni, do meseca juni¬ ja 1919 $13,504,357,939. Od te vsote se bode porabilo za “tan¬ ke” $75,000,000. Vspeh Angležev je po večini pripisovati temu no¬ vemu silnemu orožju in zaradi te ga bodo Združene države žrtvo¬ vale mnogo za zgradbo istih, kar pomeni varčevanje s človeškimi življenji. Za zrakoplove se bode izdalo $1 126,294,260. Samo za konje se bode izdalo $28,000,000. Temu primerno se bode izdalo za bojne ladij e in drage priprave za mor¬ narico. Vse to nam priča, kako prazna je trditev nemške vlade, da bode šla iz sedanje vojne kot zmagovalka. So hoteli goljufati strica Sama. Lastniki petih velikih bakre¬ nih družb, so skusili na prav ne¬ sramen način ogoljufati za veli¬ kanske svote državo na davku od dobička. Družbe so dale vladi na¬ pačna poročila o čistih dohodkih in obenem so predložile ponareje¬ ne knjige, katere so pustili nare¬ diti nalašč v te svrhe. Državni u- radniki so prišli goljufiji na sled in družbe bodo primorane plača¬ ti polne vsote. Koliki je bil njen dobiček, pričajo naslednje števil¬ ke, katere kažejo samo, koliko je vsaka posamezna družba naredi¬ la čistega dobička preko navad¬ nega pred vojno. že pred vojno je znašal čisti do biček teh družb mnogo miljonov, od kar pa traja svetovna vojna, pa se je isti dvignil pri posamez¬ nih dražbah sledeče: Anaconda Copper Mining Co. $47,151,795; Miami Copper Co. $6,463,182; Nevada Consolidated Copper Co. $11,582.785; Phelps Dodge Co. $14,531,864 (ta druž¬ ba je izgnala zadnjo poletje ru¬ darje in njih družine iz Bisbee, Ariz.) ; Utah Copper Co. pa $ 32,005,240. Vzlic temu ogromnemu dobič¬ ku pa so skušali goljufati vlado. Seveda se kažejo na zunaj, da so prav patriotični, da bi zakrili pri tem, da so veliki lopovi. ;-O- Mnogo žrtev. V mestu New York je bik) po uradnih poročilih v pretečenem letu ubitih 801 oseb od avtomobi¬ lov. To število je za 103 višje od prejšnjega leta. Vzlic temu, da u- peljava policija neprestano nove varnostne odredbe, s,e množe ne¬ sreče strahovito hitro. Ako se. u- pošteva, da izgubi v desetih me¬ secih 800 oseb življenje od avto¬ mobilov, pomeni ta zguba primer jana onim iz drugih mest, oziro¬ ma cele države tako velike izgu¬ be kot v vojni. Izdala je svoje imperialistične načrte. True translation filed with the Post- master at Mihvaukee, Wis., Dec. 14th 1917 as required by theAet ofCongress London,— Poročevalec časopi¬ sa Times piše, da je izvedel iz za¬ nesljivih virov glede mirovnega pogajanja med boljševiki in Nem čijo, ki se vrše pri Brest Litovsk, da Nemci zahtevajo sledeče: Nemčija bi naj imela kontro¬ lo čez ves ruski žitni trg za pet¬ najst let. Vsi nemški izdelki bi naj bili za uvoz v Rusijo carine prosti. Ozemlje, ki ga ima j Nemci se¬ daj zasedenega, bi se ne dalo več Rusiji nazaj. Ako se sklene mir pod temi po¬ goji med Rusijo in Nemčijo, bi pomenilo to popolno pangerman- sko zmago za Nemčijo, kar se ti¬ če vzhodne fronte. Pred vsem bi dobila Nemčija skoraj vso Poljs¬ ko ter bi pred kratkim ustanov¬ ljeno poljsko kraljestvo zopet iz¬ ginilo. Kar se tiče zahteve glede kontrole nad žitnim'trgom, in ca¬ rine prostega uvoza v Rusijo v prid Nemčije, pa bi dalo kajzars- ki vladi popolno kontrolo čez rus¬ ki pridelek živil ter bi istočasno Nemci preplavili Rusijo s svoji¬ mi izdelki. Nemčija bi potem za¬ htevala plačilo v zlatu za te iz¬ delke. žito, prodano Nemčiji bi bilo glede vrednosti manjše kot pa vrednost nemškega blaga pro¬ danega Rusiji. To bi pomagalo Nemčiji da bi si nakopičila velike množine zlata ter vstanovila ta- korekoč davčno zvezo z Rusijo. Ako se vzame te zahteve kot tipično primero, je popolnoma jasno, kaj bode Nemčija zahte¬ vala od drugih ostalih zavezni¬ kov v slučaju, da bi se danes sklenil mir, v katerem slučaju bi to pomenilo popolno nemško zrna go. Splošno mnenje je, da ne bo¬ do te zahteve našle prijaznega od meva pri boljševikih, ker boljše¬ viki vedno prerokujejo, da so proti temu, da bi še katera drža¬ va povečala na račun druge. Razne socialistične stranke, ki so nasprotne boljševikom, se bo¬ je, da bodo boljševiki razpustili konštitucionalno skupščino. Cen¬ tralni komiteji skoraj vseh soci¬ alističnih organizacij in izvrše- valni komite kmečkih zastopni¬ kov so izdali sledeči manifest: “Vlada boljševikov je pričela pogajanje za separaten mir, ne da bi čakala sklepa konštitucio- nalne skupščine. Mi vsled tega pravimo, da je separatno premir¬ je, sklenjeno od bolševikov, le za¬ deva ene stranke vstašev, kate¬ rih odgovornost leži samo na njih samih. Premirje ne veže Rusije ali katerisigakoli dela, do¬ kler se ne dobi sklepa konštituci- onalne skupščine. Separatno pre¬ mirje boljševikov ne bode imelo za posledico splošnega mira. - o- Strašne razmere v Avstriji. V Washingtonu je bilo izdano poročilo nekega avstrijskega slo¬ vanskega častnika, ki je pobeg¬ nil iz armade in se podal rumuns- kim vojakom, častnik je bil po¬ slan iz fronte v Jassi, kjer se se¬ daj nahaja rumunska vlada. Tam je napisal poročilo, katero pripo¬ veduje, kaj se godi v Avstriji in kake razmere vladajo med prebi¬ valstvom. On poroča: “Letina je bila še mnogo sla¬ be j ša, kakor pretečeno leto, ako- ravno je bila tudi ista slaba. V Dalmaciji, Istri,na Hrvatskem in v Bosni, je bila vsa letina uniče- Spoštujmo sa¬ mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tudi tuje! Phone Hanover 1648 VOL. 3. LETO 3. na. Med prebivalstvom vlada strašna beda; posamezne stvari so tako drage, da jih je nemogo¬ če kupiti osebi, katera ni bogata. Mnogo stvari pa je, ki se sploh ne dado kupiti za denar. Obleke in obuvala so tako dra¬ ga, da vzame razmeroma že ma¬ lo premoženje ,da se ga kupi; si¬ cer pa je redkokedaj priložnost kaj kupiti, ker vzame vlada vse kar sproti. 5$a vsaki predmet se izdajajo nakaznice, tako tudi za tobak, katerega pa je že pred me¬ seci pričelo primanjkovati, da ga ni več dobiti med ljudstvom; sa¬ mo vojaki še dobe svoj del toba¬ ka tedensko, še nekaj mesecev in nobena civilna oseba ne bo dobila več tobaka. Kave in čaja že dol¬ go ni več. Po vsej državi pa vla¬ da strašna denarna kriza; kovani denar je izginil in v prometu je samo še ničvredni papirnati de¬ nar, ki ni nikjer pokrit z zlatom. Med ljudstvom se je že davno razširilo prepričanje vzlic vsem zmagam, da je nemogoče za o- srednje oblasti, da bi zmagale. Ljudstvo ve sicer, da so dosegle armade vspehe, toda ker ve obe¬ nem ,da so moči zaveznikov v vseh ozirih neizčrpljive z vsto¬ pom Združenih držav v vojno, ravno zaradi tega je ljudstvo ob¬ upalo in danes ga ni več človeka med narodom, da bi verjel in u- pal na zmago. Lljudtvo zahteva ravno zaradi tega vedno silne j še mir. V pretečenem poletju so se vršili veliki 'kerniU "po vsej drža¬ vi, posebno na češkem in Ogrs¬ kem. V Budimpešti so delavci vzeli v posest municijske tovar¬ ne in zmagali bi bili, ako bi ne prišlo vojaštvo, ki je slepo stre¬ ljalo na upornike. Vstajo so za¬ dušili turški Bošnjaki, toda še le potem, ko je bilo že tisoče ubitih in ranjenih. (O tem so pisali ča¬ sopisi, toda le negotova in nena¬ tančna poročila.) Do sedaj so vzeli v vojake vsa¬ kega moškega od 17. do 54. leta še tisti, ki so se vrnili, na dom kot bolani in deloma pohabljeni, so se morali po večini vrniti na bojišče. Na tisoče mož pobegne iz armade. Po vseh krajih, kjer se nahajajo visoke planine.se na¬ hajajo dezerterji, kateri se pre¬ žive po večini z ropom ali z div¬ jačino. Meni je znano iz lastnega prepričanja, da se nahaja samo v Potroradera na štiri tisoč voja¬ kov v tamošnjem gorovju. Ro¬ parske tolpe so se zopet pojavile. Te razmere vladajo po vseh de¬ lih države, kjer so visoki hribi,ki nudiia zavetje buguncem. Jaz sem videl na svoje lastne oči novince ogrske armade. Bili so možje s sivimi lasmi in dečki, ki so še le odrastli šoli. Novinci 102. Honved regmenta so kora¬ kal pred mojimi- očmi skozi Bu¬ dimpešto in na vsaki strani so korakali bosanski Turki z nabiti¬ mi puškami in nasajenimi bajo¬ neti. Videl se mtudi, kaj se je zgo dilo, kadar so bili Slovani v pr¬ vih bojnih vrstah (kjer so veči¬ noma vedno.) Vselej so bili v drugi vrsti za njihovimi hrbti Ogri ali Turki in vzadaj za vse¬ mi pa Nemci, kateri so imeli po¬ velje v krvi zadušiti vsaki upor. Vzdržali so disciplino. Kako so to nalogo izvršili, povedo tisoči in tisoči mrličev, kateri pokrivajo vsa bojna polja in ki so bili po¬ streljeni od zadaj. Tako se glasi poročilo častnika. Da je mož govoril resnico, ni niti najmanjšega dvoma. Sicer pa ni povedal ničesar novega. Vse to se je že poprej e vedelo in pripovedo¬ vanje častnika pa le potrduje razne vesti, ki so prihajale zad¬ nje mesece v svet. SLOVENIJA “SLOVENIJA” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj: Družba Slovenija. 383 First Ave Mihvaukee, Wis Telefon Hanover 1648 Naročnina: Vse leto.$1.50 Pol leta.$-.75 S mesece.$-.40 “THE SLOVENIA” Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Owned by F. X. Veranich. 383 First Ave., Mihvaukee, Wis. Subscription. One year . $1.50 6 months .$-.75 S months . $-.40 Posamezna številka 5 centov 47 Revni kapitalisti. Lastniki velikih klavnic v Chi¬ cagu zahtevajo, da se odpravi po celi državi upeljani takozvani dnevi brez mesa in da prične ljud stvo zopet uživati meso vsaki dan in kolikokrat je mogo¬ če. Vlada Združenih držav se je obrnila na ljudstvo ter priporo¬ čala, da se varčuje z mesom in pšenico, kolikor mogoče. V ta na¬ men se je pričelo po vsej državi delovati na to, da se vzdrži ljuds¬ tvo mesnih jedi vsaj enkrat na teden, da bode tem lažje mogoče zalagati armade na fronti. Ljud¬ stvo se je drage volje odzvalo te¬ mu pozivu vlade, ker se je zave¬ dalo, da je resnica, kar pravi ista, namreč ,da bodo živila zmagala v tej vojni. En del ljudstva je rav¬ nal iz patriotizma, ko se je vzdr¬ žal mesnih jedi, drugi pa je bil v to primoran skozi draginjo. Ta¬ ko je prišlo, da se je v zadnjih mesecih prihranilo na stotisoče funtov mesa po vsej državi vsa¬ ki dan. Vlada je z veseljem opa¬ zovala požrtvovalnost onega dela ljudstva, ki bi si lahko kupilo me¬ so; dosegli so se vspehi in voja¬ kom, ki tvegajo življenje vsaki dan na bojnem polju ,je bilo za¬ gotovljeno, da bodo dobili dovolj dobre hrane, brez katere je ne¬ mogoče biti dober vojak in prena sati vse težave. Vsakdo je bil prepričan, da je sedaj stvar v re¬ du. Ljudstvo je živelo v zavesti, da je storilo svojo dolžnost, na- pram vladi in domovini. Toda na¬ enkrat so se oglasili tisti, kateri imajo vedno polno lepih sladkih besed o patriotizmu ,seveda dok¬ ler jih isti ne stane nič. Prišli so namreč lastniki velikih klavnic ter zahtevali, da se odpravijo dnevi brez mesa, ker to škoduje njih podjetju. Sicer so gospodje “zaslužili” v zadnjih letih, kar traja vojna šestkrat toliko, ka¬ kor poprejšnja leta, vseeno po so še nezadovoljni ter zahtevajo, da mora ljudstvo jesti meso. Sedaj imajo kakor so sami priznali 40 miljonov funtov mesa v skladiš¬ čih,katerih pa ne morejo prodati. Ali ni to čudno ? Ni še dolgo te¬ ga, ko so kričali po časopisih, da je dviganje cen mesa opravičeno, ker primanjkuje klavne živine. Naenkrat pa je gospoda pričela peti drugo pesem; postali so ce¬ lo usmiljeni in pripovedujejo ljudstvu, da je potrebno uživati več .mesa, da se ohrani zdravje. Tudi z otroci imajo naenkrat u- smiljenje; zahtevajo namreč, da se jih hrani z mesom, te uboge o- troke! Seveda je sveta dolžnost vsakega državljana, da pride na pomoč tem revnim mesarjem na debelo. Zatorej jejte, ljudje bož¬ ji, in ne vprašajte, koliko stane! Drugače se nam pripeti, da pogi¬ ne kaka velika živina v Chicagu od revščine, kar bi gotovo škodo¬ valo klavniškim podjetjem. -:—o- IZ NASELBIN MILWAUKEE IN OKOLICA V soboto večer ob 7. se vrši velik shod Hrvatov, Srbov in Slo¬ vencev v Harmonie dvorani, na .cdterem se bo govorilo o stališ¬ ču Jugoslovanov glede vojne pro¬ ti Avstriji in jugoslovanskega stališča proti njej. Govoril bo Dr. Ljubo Leon tič, rodom iz Dal¬ macije in član takozvanega “Ju- gosl. odbora ter Peter Perunovič, poročnik v srbski armadi. V pondeljek je odšel k voja¬ kom rojak John Kastelc, stanu¬ joč na 535 National Ave. Na priporočilo obrambnega od¬ bora so sklenili peki, da prično peči poseben kruh, takozvani Columbia kruh, ki je pečen iz po¬ lovico pšenične in polovico ržene moke. Kruh je cenejši ter stane hlebec dva funta težak 15 cen¬ tov. Kruh je redilen in prebivals¬ tvo se poživlja, da se ga poslužu¬ je v obilni meri. Na. sodišču so bile obsojene štiri ženske vsaka na 25 dolarjev in stroške zaradi tatvine v trgo¬ vinah. Gimbel Bros se pritožuje, da so pri njem ukradle blaga v vrednosti $2,500. Našli so pri teh .štirih le nekoliko ukradenega blaga. Pričela se je agitacija po mes¬ tu, da bi vsakdo redil na svojem dvorišču najmanj po dve kokoši z odpadki, ki pridejo od mize, kar bode znižalo ceno jajc in po¬ množilo živila. Končala se je stavka, ki je tra¬ jala čez šest tednov pri MiCar- men in Kindling Cigar Mfg Co. ; zmagali so delavci, ki so dosegli od 5 do 7 odstotkov zboljšanja pri plači in boljše delavske raz¬ mere. Kindling Co bo napravila boljše zdravstvene razmere v de¬ lavnici in si nabavila električne naprave. Zmaga ^a ni popolna, ker so odpuščeni voditelji stavke. V pondeljek zvečer je zadela kara električne železnice na kri¬ žišču 31 Ave in Burnham St Franka Ko\valski iz 953 Bum- ham St., pri čem mu je počila lobanja. Prepeljan je bil v bolniš¬ nico, kjer je umrl. Christ Salling iz 545—2nd Ave je postal s svojim avtomobilom v pondeljek popoldne na Clinton St. in Walker St ter stopil iz av¬ tomobila, da bi nekaj popravil, pri ga je pa zadela Oakland-ave kara; umrl je v bolnišnici. Mrs. Rose Beeler iz 760 Jef¬ ferson st. je popila v pondeljek po noči po pomoti steklenico liso- la, katerega je zamenjala za me¬ dicine. Umrla je v bolnišnici in zapušča moža ter tri otroke. Hrvatsko društvo Sv. Vasilja na West Allisu je poslalo pred¬ sedniku Wilsonu sledeči brzojav: “Mi, Jugoslovani na West Alli¬ su, Wis. želimo izraziti našo hva¬ ležnost Združenim državam, da so napovedale vojno Avstro-Ogr- ski ter s tem izrekamo našo po¬ moč Združenim državam v njih boju proti našemu skupnemu so¬ vražniku. — Za društvo Sv. Va¬ silja, Jovo Goronja, predsednik.” Davčni uradniki so zaplenili tri sode žganja nekemu gostilni¬ čarju na južni strani, ker je žganje pokopal v kleti, da bi mu ne bilo treba plačati od njega voj nega davka. Naj večja kazen za tak prestopek znaša tisoč dolar¬ jev in eno leto zapora. Mož se je priznal krivim ter pravi da so ga k temu nagovarjali prijatelji, ka¬ tere je ubogal, potem ga je pa e- den teh “prijateljev” naznanil. Vstanovilo se je v Milwaukee novo podjetje pod imenom “The Milwaukee Ice Machine Co.”, ki bo izdelovala majhne in velike stroje za proizvajanje ledu za družinsko in obrtno porabo. Stro¬ ji so nova iznajdba. Glavnica zna ša pol milj ona dolarjev. Med u- stanovniki je tudi rojak Matth. Ferko., ki je pri družbi podpred¬ sednik. Podjetje bo imelo velik delokrog za prodajo svojih izdel¬ kov. • --o- SHEBOYGAN Hčerka starišev F. Rosenthal, 1204 Superior Ave je pogoltnila .glo, kar ji pa ni prav nič škodo- /aio. Po 36 urah je šla igla iz deteta, ki je zdravo kot poprej e. Joseph Kohlhagen je bil obso¬ jen na $10 in stroške, ker ni ob¬ stal z avtomobilom, ko so potni¬ ki šli na voz pocestne železnice. Zadnji teden je pogorelo na 1702 N. 20 St. velik hlev, last Gensel-na, pri čem je zgorel tudi en konj, last M. Hoogstra, ki i- ma v najemu hlev in poslopje spredaj, katero služi za stano¬ vanje. Plamen je razsvetljeval daleč na okoli okolico, kar je vzbujalo v mestu veliko pozor¬ nost. German Bank je bila ustano¬ vljena v letu 1856 ter je viliko pripomogla k razvitku mesta She boygan in okraja ter je vedno u- živala zaupanje in rešpekt svo¬ jih strank in vsega prebivalstva. Ur&dniki banke bodo z veseljem šli na roke vsakomur glede trgo¬ vine ali vlog osebno ali potom dopisovanja. .-o- MINNESOTA Hibbing —Pred kratkim je tu¬ kaj še primanjkovalo zelo mle¬ ka in surovega masla, a sedaj se je stanje že izboljšalo; farmerji v bližini pošiljajo ves svoj pride¬ lek v mesto in tudi krme za živi¬ no ne primanjkuje več, ker je že dospela. Maslo stane sedaj 48c funt in mleko se prodaje po 12 centov kvart. — Vsled vedno' naraščajoče draginje je občina postavila pri¬ pravno poslopje, ki bo služilo za trg, kjer bodo farmerji prodaja¬ li svoje pridelke naravnost pre¬ bivalstvu. Poslopje stane okoli $15,000. — Dvojno skladišče za krompir stane vsako po $15,000, v katerih je prostora za petnajst tisoč bušelov krompirja. Na ta način bo omogočeno, da bo ce¬ nejši krompir in da se ne bodo mogli okoristiti brezsrčni oderu¬ hi na račun farmarjev in mest- j nega prebivalstva. Chisholnt — Odpošiljanje ru¬ de v tem letu se je skoraj popoi noma nehalo. Kar je bo čiz zimo nakopane, se bo poslala prihod¬ nje leto naprej. V okrožju Chis- holma se je odposlalo okoli štiri miljone ton rue, kar zelo mnog*o več kot leta 1916. Splos se je v letu 1917 nakopa¬ lo po vsem železnem okrožju mnogo več železne rude kot leta 1916, kar pomeni, da so razne družbe napravile veliko večji do¬ biček kot prejšnje leto. Večina rude odposlane iz Chis- holma, je šlo v Chicago in v vzhodne države, kjer se porabi za izdelovanje jekla, iz katerega se sedaj izdeluje brezštevilno kro- gelj v vojne svrhe. Virginia — Knights of Colum- bus (Vitezi Kolumbusa) so priče¬ li zbirati velik prostovoljni sklad v Virginia, Mountain Iron, Evel- eth, Biwabik, Ely in Aurora.Med nabiralci najdemo tudi Frank Horvata, M. Prijanovich, Math Kostanjšek, N. Furjanich, Frank Kishel, ki nabirajo te prispevke. —Mestni svet je sklenil, da na¬ bavi motorno žago za tisoč dolar¬ jev, da se zniža cena drvam za kurjavo. Mesto bo prodajalo dr¬ va prebivalcem po $2.25 cord ali še pa nižje. —Vojna z Avstrijo iin Bolga¬ rijo bo zelo prizadela vso železno okrožje. Samo v Virginia je okoli dva tisoč Avstrijcev, od katerih jih je okoli 60 odstotkov brez papirjev. Ako bi hotele oblasti vse Avstrijce zapreti, bi sploh ne bilo prostora jih spraviti na varno. —Takoj, ko je predsednik Wil- son zahteval v kongresu, da se napove Avstriji vojna, se je zgla¬ silo velikansko število Avstrijcev za prve državljanske papirje, to¬ da to jim bode najbrže zelo malo pomagalo, ker ako bi v resnici bi¬ li mislili postati ameriški držav¬ ljani, bi bili vzeli paprje že po¬ prej e in ne tik pred napovedjo vojne, ko jim je že tekla voda v grlo. —V soboto zjutraj je toplomer kazal 23 stopinj pod ničlo, čez dan pa 13 stopinj in v tej mrzloti primanjkuje premoga. -—V zadevi umora John Alar- ja, njegove žene in Peter Trepi- ča, se še detektivi in policija ved¬ no trudi, da najde pravega moril¬ ca. V petek 7. decembra se je s tem bavila porota; zaslišanih je bilo mnogo prič, toda obdolžen umora od porote ni bil še nobe¬ den, ker je še premalo dokazov proti onim, ki so osumljeni tega zločina. Detektivi in policija pa še ni obupala, ampak zasleduje in išče še vedno krivca. Mountain Iron — Tukaj rasa- ja Škrlatica ,na kateri je bolanih mnogo otrok. Zdravniki si priza¬ devajo, da to nalezljivo bolezen omeje ter jo prej kot mogoče za- tro, da se še bolj ne razširi. Eeveleth — Policija je zaprla 21 letnega Italjana Peter Belluci, ker se je šiloma pregrešil nad 15 letnim dekletom. Priznal se je CENJENIM ROJAKOM V MIL- WAUKEE IN OKOLICI NA ZNANJE! Društvo Sloga št. 16 S. N. P. Jednote tem potom naznaja, da ima društvo zopet popolno pravi¬ co poslovati v državi Wisconsin in sprejemati nove člane ravno tako kot pred par leti. Ddruštvo je sklenilo, da je v društvo prosta pristopnina. Ako torej kdor želi pristopiti h gori omenjenemu društvu, vam je dana priložnost, da se zavaru¬ jete za slučaj bolezni in smrti, ker ne veste, kedaj in kje vas čaka nesreča. Ne zamudite te pri- ložnosti,katera se vam nudi zdaj! Za nadaljna pojasnila se obrni¬ te na društvenega tajnika FRANK PERKO, 311 — First Ave. Na noge rojaki, sedaj je čas! <5x«x$>.sxJ> Izvrstno vino!! Doma pridelana kapljica! | Louis Bewi(z ! GOSTILNA | 5226 National-av West Allis | Toplo priporočam roja- 1 kom svojo popolnoma na no¬ vo urejeno gostilno, kjer lač¬ ne napojim in žejne nasitim. VIL. J. GRONEWALD Licencirani pogrebnik in maziljenik Brezplačna poraba privatne kapela. Cene n iz k e. 347 REED ST. ra ‘ d n«« 0 "* 1 At * in Walker St. MILAUKEE. Telefon Hanover 4497 pred sodnikom krilim in pride pred veliko poroto. Ely — V torek 4. decembra so bili izvoljeni aldermanom W. A. McCurdy, Mike Somero in J. A. Harri. Kandidata O. Knutson in Fr. Jerich pa sta propadla. Mu- nicipalnim sodnikom je bil izvo¬ ljen John Schafed in posebnim sodnikom J. D. Smrekar. —10 letna Selma Okstad je u- tonila zadnjo nedeljo v nekem je¬ zeru blizu Winston jezera. AMERIŠKO-SLOVENSKA PRATIKA ZA LETO 1918 je izšla. Med drugim vsebuje tudi velevažne najnovejše DELAVSKE ODŠKODNINSKE POSTAVE za vsako državo posebej.-Cena s poštnino 15 centov.Naročite takoj. PRATIKA Publishing Co. 45Vesey St., NEW YORK, N. Y. PRODA SE PIANO skoraj nov zaradi bolezni poceni. Tudi na mesečne obroke. 'Vprašajte 383 First Ave Telefon Hanover 2410 Bf. MB m Zobozdravnik 1 u Odprto tudi zvečer od 7.-9. f | 204 Stumpf & Langhof B!dg | (Grove st. in National ave) f Naznanilo in priporočilo. Cenjenim rojakom v Milwau- kee in okolici naznanja dr. Sv.Ja¬ neza Ev. št. 65 Iv. S. K. J', vsem Slovanom, da ima sedaj društvo in Jednota popolno moč in pravi¬ co poslovati v državi Wisconsin ter sprejemati člane in članice kot poprej. Rojaki! Nudi se vam lepa pri¬ liko, da se zavarujete za slučaj smrti, bolezni in nesreče, ker v združenju in sobratski ljubezni je tolažba, pomoč in podpora v { bolezni in nesreči; v slučaju srnr- ] ti po ostalim posmrtnina. Za na* I daljna pojasnila se obrnite do ! društvenega tajnika John Močnik 511 Park St., Mihvaukee, Wis. <$> f <ž> Leo Zakrajšek IJAVNI NOTAMI <&> 387-lst Ave f X f | izvršuje vsa v notarijat spadajoča opravila. — Daje 4 vsa pojasnila glede držav¬ ljanskih papirjev. — Tudi "v slučaju, da rabite tolmača, se obrnite do njega. Telefon Hanover 3738-X Mrs.Mary OCVIRK' 300 Grove St. Telefon Hanover 2692 SLOVENSKA BABICA Se priporoča vsem Slovencem I!:: —I OTVORITEV GOSTILNE Priporočam se kot mlad GOSTILNIČAR vsem Slovencem za obilen obisk Prigrizek vedno na razpolago. LUKA ERMENC 454 National Ave Telefon Hanover 3429-R SALOON NA PRODAJ Prodam saloon po zelo nizki ce¬ ni radi slabega zdravja. ANDREW MAGISTER 240 Washington-st, Milwaukee. Slovenski urar in zlatar PRIPOROČAM ROJAKOM IN ROJAKIN¬ JAM SVOJO DBRO UREJENO TRGOVINO Z NAJNOVEJŠIMI BOŽIČNIMI DARILI PO NIZKIH CENAH. FRANK WATCHUN 343 GROVE ST. |FLECK FURNITURE COJ H 653—655 CLINTON STR. ZRAVEN MITCHEL STR. H S P0h f V ?’ kakoi 'šnokoli rabite, Vam pokažemo v naši =1 g prodajalni, ter prodajemo po nižjih cenah, kot se Vam S ~ ponujajo v drugih trgovinah. ~ | Vaš obisk nam je dobrodošel. jf| S Odprto zvečer! n . . , , =3 gg Odprto zvečer! g M MitChel ’ H ° W + eU ’ Delaware in Sou th Milwaukee kare po- H == stoje ravno pred našo trgovino =3 IFLECK FURNITURE Co. 1 g 653-655 CLINTON STR., BLIZU MITCHEL STR. I Cenjenemu občinstvu in prijateljem ter znancem na- zanjam, da sem prevzel gos¬ tilniško obrt, kjer zamorem vsakomur postreči v naj¬ boljšo zadovoljstvo. SE PRIPOROČAM MIKE KIRN 309 Ellen-st. vogal Russell-av Vzamite Delaware karo na Clinton Seje Slov. Soc. Kluba se vrše vsaki drugi in četrti petek v mesecu. Prihodnja seja 14. decembra na 229 — lst Ave. brez zdravil ali opei Mi odstranimo samo in ostalo stori narav; se obrača in mi se i Ako želite ozdraveti preiščite čhiroprac vedo, ki je najboljša, j lozene slike lahko 1 živce zamotane. Ako vi tak pritisk, noben dicine na svetu vam rejo pomagati, chiro 77 i a Pa zamore. Obrnite se na slovensko govo chiropractika o , G ' w asisco, D. C. Ph 3 M i rOPr;i, ; tor in R °entge ai 300 Juneau Bldg na Mitchell T . , vogal First Ave L ra dne ure od 9—11 dop , 3 — Prodajem poceni dobro don vino na drobno in debel FRANK DOBRšEK, 159 Reed St. (Vhod vzadaj) Stanovanje in sobe! Stanovanje 10 sob sku posamezne sobe se odda t najem po nizki ceni. Vpi Pri upravništvu Slovenite lst Ave., Tel. Hanover 16 Starejša ženska j se rabi v kuhinji v < ca dobra od $8 do $1 Vprašajte na upravn mje, 383-lst Ave, Te SLOVENIJA Jugoslov. ||§g|| Podporna Zveza ll m "91 'Sloga' VSTANOVLJENA L. IV, INKORPORIRANA L. 1915 Sedež: Mihvaukee, Wis. „ , _ UPRAVNI ODBOR: Podp S : LEOP^70Rim Parl ‘ ?t > Mihvaukee, Wis >r ■ ®UKO, 8~7 Indiana-av, Sbeboygan,Wis J r v °Tn o5 VIRK ’ 440 S - Plei 'ce-st, Milwaukee. 7 orf™ STIGLITZ, -41S Florida st. Milw., Wis. a I J '' I p- MATITZ, 212 Greenbush st.,Mihvaukee,Wis NADZORNI ODBOR: 1 Nadz.: IGN. KUŠL.JAN, 229-1 Ave.,Mihvaukfce,Wis. ‘ I. nadz.: A. TOMINŠEK, 480 Murray Ave,Milwaukee 1:1. nadz : JOE BENDA 471—53 Ave, W. Allis, Wis. POROTNI ODBOR: Preds :AL ° IS GOLOB, 202 Pier St., PiAVashington, Wi JOHN STAMPFEL, Grafton, Wis JOHN LENKO, 309 First-av, Mihvaukee, Wis. POMOŽNI ODBOR: ANTON SUM, 298 — 4th Ave,Mihvaukee, Wis. MARTIN ROP, 308 Second Ave , Mihvaukee Wis JOHN W OHLGEMUTI-1,822 Kirnickinnic-av, Mih.v. Vrhovni zdravnik: Dr. P. Langland. Nat’l & Grove st Glavne seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu pri J. Ocvirk, 440 S. Pierce St. ob 8 . uri zvečer. Uradno glasilo: SLOVENIJA. članom in članicam J. P. Z, Sloga Velikanska rastrelba v Halifax Zadnja konvencija J.P.Z. Slo¬ ga v Sheboygan, Wis. je sklenila, da je pristopnina za nove člane prosta od 1 . januarja do 1 . julija. 1918. Vsak novopristopli član plača samo za listine in za pre¬ gled zdravniškega spričevala,kar znese 50 centov. Torej kdo bode predlagan v decembru, ta bode lahko pristopil pristopnine pros¬ to. člani in članice J. P. Z. Sloga na noge sedaj in na delo za pri¬ dobitev novih članov. Vsak član ali članica naj skuša pridobiti vsaj enega člana in tako se bode naša zveza v tem času podvojila. J. P. Z. Sloga nudi članom bolj¬ še ugodnosti, kakor katera dru¬ ga podporna organizacija. Zava¬ rujete se lahko za 250.00, 500.00 ali 1000.00 dolarjev posmrtnine in za 1 ali 2 dolarja dnevno bol¬ niške podpore. Lahko se zavarujete sami ali svojo ženo za samo posmrtnino. , V slučaju, da član odpotuje v staro domovino ali da ne želi biti več član J. P. Z. Sloga, se mu na njegovo željo izplača rezerva in dobi tako povrnjen del svote, ka¬ tero je uplačal. V slučaju potre¬ be si lahko član na svojo polico z ozirom na rezervo izposodi denar proti 6 odstotkom obresti. Naše police imajo vrednost. J. P. Z. Sloga je najbolj demo¬ kratična slovenska podporna or¬ ganizacija v Ameriki; je edina, katera ima upeljano lestvico za uplačevanje po starosti za bolniš¬ ko podporo in posmrtnino ter ni¬ mamo nikoli primanjkljaja. Za¬ varovalni uradniki izjavljajo, da bo nrišel čas, ko bodo morale vse podporne organizacije upeljati e- nako lestvico za asesment. Po tej lestvici in vsled nizkih upravnih stroškov plačujemo nizek ases¬ ment. V naselbinah, kjer še ni društ¬ va J. P. Z. Sloga, je sedaj naju¬ godnejši čas ustanoviti novo društvo, katero se zamore usta¬ noviti z 8 člani. Kdor ustanovi novo društvo, dobi 10 dolarjev nagrade za svoj trud. Kdor želi ustanoviti novo društvo, naj za¬ hteva več pojasnil ter se obme na glavnega tajnika ali predsed¬ nika za vsa potrebna navodila. Vsak zaveden Slovenec bi mo¬ ral najprej podpirati domačo or¬ ganizacijo in biti član taiste. Z denariem naše organizaciie se ne okoristilo banke; mi posoiujemo v amo denar na posestva in to v prvi vrsti našim članom. člani in članice, na delo za več¬ jo .T. P. Z. Slova! Naša naloga nni hode. da pridobi vsak član po onega novega v prihodnjih šes¬ tih mesecih. Zadnja konvencija je tudi skle nila. da se upelie otroški oddelek, da bodemo po novem letu lahko aoreiemali pod okrihe J. P. Z. 8 'oo-a, tudi našo mladino. Kakci h’tro dobimo Vsa potrebna navo¬ dilo, iz Madisona. se bode obves¬ tilo članstvo in se pričelo s po¬ slovanjem. Z bratskim pozdravom T John Krainc, V gl. predsednik. Še le tretji dan potem, ko se je pripetila grozna rastrelba v pri¬ stanišču Halifax v Canadi, kjer je pričel goreti municijski parnik Mont Blanc, potem ko je trčila v njega belgijska ladij a Imo, je bi¬ lo mogoče oblastim približno do¬ gnati število žrtev.Natančne šte¬ vilke ne, bodo nikdar znane; po površiji cenitvi je število mrtvih dvatisoč in ranjenih okoli dvaj¬ set tisoč; seveda bode mnogo od teh še umrlo. Mesto je po večini samo še kup razvalin. Prizori, ki so se odigravali prva dva dni in dve noči po ulicah, so nepopisni. Takoj ko se je pripetila raztrel- ba ,je tekalo na tisoče oseb, ne¬ katere na pol nage po mestu, ka¬ kor blazne. Otroci so iskali stari- še, sta riši otroke. Vse je bilo zbe- j gano, na pol blazno. Takoj po raz-! strelbi je pričel divjati požar, ki j je še to uničil, kar je pustila eks- | plozija nepoškodovanega. Požar- J na. bramba se je borila junaško in z vso požrtvovalnostjo, toda i- mela pri svojem delu velike za¬ preke, ker so bile vse ceste zasu¬ te in zbeganost splošna, da ni bi¬ lo mogoče več ur misliti na redno rešilno delo. Parnik Mont Blanc se je ravno podal na pot proti Francoskemu, ko se je pripetila nesreča. Nalo¬ žen je bil z najmočnejšimi eks¬ plozivnimi snovmi, ki so tehtale skupno 4,000 ton. Poleg tega je bila na parniku velika zaloga ga- solina. Izvedenci izjavljajo, da bi ne ostala niti ena podgana živa v mestu, ako bi se ne bila raztrel- ba pripetila na vodi, ako bi stal parnik na trdih tleh. Kako silna je bila rastrelba priča to, da je dvignilo cele železniške vozove,ki so bili polni blaga ter jih vrglo več čevljev od proge. Posamezne dele krogelj za topove in druge železne predmete, so našli pet milj daleč od mesta. V mestu Truro, ki je 62 milj od Halifaxa, so se zdrobile vsled raztrelbe ši¬ pe na oknih mnogih visokih po¬ slopij. — Osebe, ki so ostale pri življenju, pripovedujejo o straš¬ nih prizorih ,ki so se odigravali po mestu. Tisoči so begali po me¬ stu, po katerem se je razlegal jok in blazni klici na pomoč. Po vseh cestah so ležala razmesarjena trupla, katerih ni bilo 'mogoče spozati. Pod razvalinami jih je ležalo na stotine, ki so bili še živi in so klicali na pomoč. Oni ,ki so ostali pri življenju, so takoj, ko se je poleglo prvo razburjenje, po magali pri- rešilnem delu, toda mnogokrat, ko bi lahko rešili cele družine izpod razvalin, so bili pre magani od dima in ognja. V ne¬ kaj urah po nesreči se je pričelo rešilno delo vršiti s pomočjo vo¬ jaštva in požarne brambe, oziro¬ ma policije, toda v soboto po noči pa je pričel divjati najstrašnejši vihar, kar ga zamore prinesti morje v teh krajih, ki so že po naravni legi jako mrzli. Sneg in burja je onemogočila vsako delo. Zmešnjava po mestu je postala še hujša. Na tisoče jih je begalo po cestah v strašnem mrazu. O- blasti so odprle javna poslopja, katera so še ostala nepoškodova¬ na ter so dale zavetje onim, ki so bili bre zdoma. Tudi privatne dru zine so vzele v svoje nepoškodo¬ vane hiše kolikor največ so za- mogle, tako, da so bili vsi domovi prenapolnjeni. V soboto, ko se je pričelo iskati natančnejše po raz¬ valinah, kolikor je bilo pač mo¬ goče v viharju, so našli, da so bili po večini vsi otroci pobiti v šo¬ lah. Od katoliške šole in cerkve ni otalo druzega kakor temeljni zidovi. Vsi otroci v šoli razen dveh, so bili ubiti. Tudi v drugih šolah je ostalo samo po par otrok še pri življenju. Število hiš, ki so bile uničene, se ceni nad štiri tisoč. Mnogo od teh je bilo uničenih vsled ognja, kar ni razdejala raztrelba. Dru¬ ga poslopja, pa so po večini vsa poškodovana razen nekaj javnih, ki so zidana prav močno. Kanadske oblasti so takoj sto¬ rile vse, kar je bilo v nji moči, da dado pomoč nesrečnim prebi¬ valcem. Eden vlak za drugim pri¬ haja v mesto in vsi prinašajo po¬ moč. Vlada Združenih držav je takoj poslala na tisoče komadov posteljne oprave in drugih po¬ trebščin. Odprla je svoje bogate zakladnice na stežaj in ne štedi ne z denarjem in ne z živili. Vse hoče pomagati nesrečnim prebi¬ valcem. Seveda solz ne bodo za- mogli otreti zapuščenim. Oblasti so pozaprle mnogo sum Ijivih oseb nemškega pokoljenja. -o- Ali je potreba še več dokazov? Malo je ljudi, kateri bi še se¬ daj dvomili, da je šla Nemčija v sedanjo vojno, katero je na nje¬ ni ukaz pričela Avstrija z name¬ nom, da uniči obenem Jugoslova¬ ne, posebno nesrečno Srbijo. Vse kar se je godilo na srbskem boj¬ nem polju, kako se je postopalo s slovanskimi vojaki v avstrijs¬ ki armadi,katero so pošiljali ved¬ no v najnevarnejši ogenj in kate¬ re so sistematično morili; vse to kaže, da je zgornja trditev res¬ nična, Avstrijska vlada sama je priznala, da je bilo tekom vojne nad 80,000 oseb, po večini Slova¬ nov pobešenih ali postreljenih po vojnem sodišču. Dnevno, od kar se je pričel avstrijski parlament, pa prihajajo nove grozote na dan Slovanski poslanci, kateri edini smejo vsaj deloma govoriti, kar imajo na srcu, nastopajo proti vladi v državnem zboru ter ji me¬ čejo javno v obraz obtožbe naj¬ strašnejše vsebine. Ni še dolgo tega, kar je nasto¬ pil državni poslan ecKorošec v dr¬ žavnem zboru in njemu je pred nekaj dnevi sledil Dr. Ribar, ki je p oslanec za Trst in okolico.Po- ročilo iz Dunaja javlja, da je Dr. Ribar govoril med drugim slede¬ če: “Pojdite sami v Srbijo m se prepričajte, kako je cela dežeia uničena. Videli bodete nekdaj cvetoče kraje v razvalinah in po¬ polnoma uničene. Ne potreba, temveč zločinsko nasilje je spre¬ menilo te kraje v puščavo. Nik¬ dar še ni svet videl takih grozo¬ vitosti, kakor so se odigravale v Srbiji. Naše nesrečno ljudstvo je bilo razpršeno na vse vetrove. Iz celili okrajev so oblasti odvedle žene in dekleta in otroke v tuje kraje. Starce so pustili poginiti kot živino. Nikdar niso stari Ba¬ bilonci ali Asirci tako kruto po¬ stopali s podjamljenimi narodi, kakor so osrednje oblasti vSrbi.li. Samo iz okolice Niša so odved¬ li nad 30,000 oseb v puščave Male Azije. To se je zgodilo zaradi te¬ ga, da se jih tem bolj gotovo uni¬ či.'Ta vojna se je vodila nalašč tako, da se popolnoma uniči Ju¬ goslovane. Zavezniki govore o tem ,da hočejo rešiti srbski na¬ rod, toda to je nemogoče. Rešijo lahko Srbijo, toda naroda ne mo¬ rejo. ker je že uničen; oni ne bo¬ do zamogli več uživati dobrote miru.” To so glavne točke iz govora Dr. Ribarja. Enako je govoril o- grski poslanec Zolton Vermes v ogrskem državne mzboru. Iz nje¬ govega govora posnamemo slede¬ če: ‘ Ko sem bil kot častnik v ar¬ madi, sem opravljal svojo službo v okraju, kjer se nahajajo rudo- kopi v Srbiji. Vlada potrebuje za izdelovanje municije okrog 120 tisoč ton pirita in od tega dajaj o rudokopi v Majndanpek sami nad 40,000 ton letno. Sedaj je v tem kraju čez tisoč delavcev, ki so po večini stari Srbi in pohabljenci. Nesreča za vse pa je, da se naha¬ ja rudokop v kraju, ki spada se¬ daj pod bulgarsko nadzorstvo. Bolgarska vlada pa stori vse, kar zamore, da naredi pekel iz tega kraja za revne Srbe. Razmere so grozovite in človek ne zamore skoro verjeti, ako se ne prepriča na lastne oči. Srbe morijo siste¬ matično. Ker je položaj tako gro¬ zovit, 'je pobegnilo v gorovje na stotine Srbov, kateri se bore v tolpah proti Bolgarom. Za vse to so odgovorne osrednje oblasti, ki ne ganejo s prstom, da bi zboljša¬ le položaj. Seveda v njihovem programu je, da se uniči ta revni narod do zadnjega. Dolžnost vla¬ de je, da stori takoj potrebne ko¬ rake, da reši vsaj zadnje člane tega revnega naroda. Na vseh straneh je kričeča potreba, da se razmere izboljšajo. Otroci niso že štiri leta obiskovali šole in ži¬ ve popolnoma divje naprej. Za bolnike se nihče ne briga; pusti se jih umirati brez pomoči. Raz¬ ne kužne bolezni razsajajo gro- zoyito, ne da bi vlada samo sku¬ šala pomagati. Namesto tega se stori vse, kar je v njeni moči, da poslabša položaj.” To se je govorilo torej javno v državnih borih. Gotovo pa se bo¬ de še našel človek, ki bode zago¬ varjal nemški militarizem. Tri leta za prelomite v zakonske zvestobe. Pred kratkim se je sam ustre¬ lil neki Karl Spiess na osmi cesti. Policija je zaprla njegovo ženo in borderja Pegler. Na sodišču se je dognalo, da sta živela Pegler in gospa Spies v ljubavnih razme¬ rah za hrbtom moža, kar je iste¬ ga pognalo v smrt. Sodnik Page je obsodil vsakega na tri leta pri¬ silne delavnice, kjer se jima bode ohladila prevroča lj ubezen. Novo slovensko podjetje. Na drugi strani prinašamo o- glas novega slovenskega podjet¬ ja. Za našo naselbino je razvese¬ ljivo, da se razširja in napreduje tudi na gospodarskem polju.Pod¬ jetje bratov Novek je prvo te vr¬ ste in upati je, da bode sprejelo podporo naše naselbine v vseh o- zirih. Mnogo tisočakov se je do sedaj izdalo za slične izdelke tu¬ jim narodom, ne da bi naselbina sprejela od tega denarja povra¬ čilo v katerisikoli obliki. Tujci so spravljali velike svote od nas in se niso brigali dalje za naš na¬ rod oziroma za napredek naselbi¬ ne. Drugače jez domačim podjet jem. Od takih sprejema naselbi¬ na skozi kulturna ali gospodars¬ ka društva podporo. V naši na¬ selbini smo glede društvenega življenja gotovo na visoki sto¬ pinji. Vse kar se je doseglo, je zahtevalo ogromnega požrtvova- nja delavnih članov in tudi posa¬ meznikov, pred vsem pa gmotnih sredstev. Resnica je, da so nosili do se¬ daj vedno slovenski trgovci in podjetniki veliki del teh stroš¬ kov. Vedno pri vsaki priložnosti so pristopili požrtvovalnim delav¬ nim članom na pomoč. Ta pomoč se je večala, čim bolj so narašča¬ la slovenska podjetja, oziroma o- brti. Naselbina je seveda to po- žrtvovanje vedela ceniti in tako je prišlo do složnega delovanja, kar je omogočilo, da smo se dvig¬ nili na društvenem polju do take izvanredne višine in popolnosti. Mnogo je še podjetij, ki so do sedaj še v tujih rokah, to je pri¬ morani smo podpirati tujce, ki se ne brigajo za naše narodne po¬ trebe, ker smo sami premalo pod¬ jetni. Z vstanovitvijo podjetja bratov Novak, je dana uaselbini, posebno gostilničarjem prilož¬ nost, da podpirajo lasten narod. Priznati moramo, da so bili do sedaj z malo izjemo složni z na¬ rodom. Noben slovenski izdelek ni bil od njih zavrnjen, bili so z narodom, kakor je bil narod z nji mi. Zatorej smemo smelo trditi, =0 \ edno dobro SCHLITZ pivo, žganje, kakor tudi cigarete in sniodke najboljše kakovosti. Se priporočam slavnemu občinstvu za obilen poset ANTON SEM 298 — 4th Avenue, vogal South Pierce Street. Telefon Hanover 3715 J, H fes O C =J TEREZIJA 313—3rd AVE SLOVENSKA IZKUŠENA BABICA I N BOLNIŠKA POSTREžNICA NI . K R A P S H E. TELEFON HANOVER 1603 si V UBOŠTVO Uboštvo ni zločin ,ampak je zelo neprijetna. Neka¬ teri ljudje so ubogi in so si krivi tega sami. Večina u- božnih bi si lahko bila odpomogla ponževanju, ako bi bili vačevali z denarjem, kadar so ga imeli. Navadite se, da •vložite nekoliko denarja na banjto vsak plačilni dan ter ne bodete nikoli čutili verig uboštva. AMERICAN EICHANGE BANK GLAVNI URAD • REED ST. & NATIONAL AVE Mitchel St. podružnica 3rd Ave & Mitchel St. Bay View podružnica Kinnickinnic & Lincoln A ves Dizzincrjczic Naj starejša slovenska jj^ KROJAŠKA OBRT V MILWAUKEE ROJAKI! Kadar potrebujete no vo obleko ali kadar ima¬ te staro za čistiti, likati i. t. d., oglasite se pri UNIJSKEM KROJAČU T. KRAINC 408 PARK STREET On Vam napravi naj¬ boljše delo za nizko ce¬ no ter v kratkem času. ANDREW JONAS Pogrebnik 393 GROVE St. Telefon Hanover 40 Krasen pogreb za 860.00 nežne innnnL PEČ ZA GRETJE IN ŠTEDILNIK SE PRODA POCENI Vprašajte 543 Reed Street. H. F. Enzenbach & Son. IGNAC KUŠLJAN 229 FIRST AVE GOSTILNA RESTAURANT Sveže pristne pijače Topla jedila vsaki čas. 1 ^NNN » VwV i «V> i NNi*> i V « iirtjr POZOR ROJAKI NA FOND DU LAC IN OKOLICI! Kdor se želi zavarovati za slu¬ čaj bolezni aii nesreče, naj ne za¬ mudi prilike, katera se mu nudi od društva “B. S.” Do 1. januar¬ ja 1918 znižana pristopnina na polovico. Nadaljna pojasnila daje rade volje tajnik JOHN PERKOVICH, . 3009 Hadley St. SLOVENSKA GOSTILNA 783 So. Canal Street, 2 bloka zahedno od 11 .Ave mostu se priporoča vsem Slovencem ANTON ERMAN CVETLICE IN ŠOPKI za vse prilike Poroke, godovanja in po¬ grebe se napravijo v naj¬ krajšem času in dostavijo na dom v katerikoli del mes¬ ta, kakor tudi na VVest Allis in Cudahv. F. Hesse HRE NI and VAH ^ Obuvala za vso družino 355 GROViS STREET Ako hočete kaditi dobro okusno cigaro, prižgite 638 in zadovoljni bodete CARL STEINC, izdelovalec 1492 — 2fith Street. da bode dobilo novo podjetje od vseh strani isto podporo. Gostil¬ ničarji, kakor vsi posamezniki se bodo gotovo tudi v tem sluča¬ ju držali gesla: Svoji k svojim! GEO. A. SLATTERY Pogrebnik 6418 Greenfield Ave, W. Allis Telefon West Allis 246-X Frank Prali 705 Kinnickinnic Ave naznanja vsem znancem, I prijateljem in rojakom, da | sem prevzel I GOSTILNIŠKO OBRT | ter se priporočam v blago- I hoten obisk. SLOVENIJA SLOVENSKO REPUBLiCANSKO ZDRUŽENJE S e de ž v Chicagu, 111. IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Bostič, Filip Godina, Martin V. Konda, Etbin Kristan,Frank Krže, A. J. Terbovec, Jože Zavrtnik. NADZORNI ODBOR: Matt Petrovich, Ludvik Benedikt, Frank Veranieh. CENTRALNI ODBOR: John Ermenc, Iv. A. Kaker, Ivan Kušar, Anton Motz, Frank Mravlja, Jakob Muha, K. H. Poglo- dich, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank Šavs, Frank Udovich, Andrew Vidrich, Stefan Zabric, Leo Zakrajšek, Anton Žlogar. , (Opomba: Zastopniki organizacij in listov, ki se do sedaj še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, kakor hitro se pravilno priglasijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z.—Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. Box No. 1, Chicago, Illinois.) Za slovenske ujetnike. Izvrševalni odbor Slov. Repub. Združeja je dobil več pisem od slovenskih vojnih ujetnikov v I- taliji, ki prosijo za finančno po¬ moč in posebno še za SLOVENS¬ KE KNJIGE. Ločeni so, nekateri že po več let od domovine in svoj¬ cev; v tujem kraju životari j o,kot da jih je pozabil celi svet. Od ni¬ koder ne dobe glasu, zato si lah¬ ko predstavljate, kako koprnijo po slovenskem čtivu. Rojaki, ki imate kake prečita- ne slovenske knjige, pošljite jih na tajnika S. R. Z. Nič ne škodu¬ je, če je knjiga že malo zamaza¬ na ali razcefrana, zapuščenim u- jetnikom bo vseeno dobrodošla. Ako pa jim kdo pošlje mesto knjige kak prispevek v denarju, bodo gotovo tudi iz srca hvalež¬ ni. Na vsak način pa naj vsakdo, ki pošlje kako vsoto, natančno o- znači v kako svrho je poslana, da ne bo zmešnjave. Vse pošiljatve naslovite na tajnika S. R. Z. Ko se nabere primefno število knjig, bo izvrševalni odbor S. R. Z. skr¬ bel, da se s posredovanjem ital- janskega konzulata pošljejo slo¬ venskim vojnim ujetnikom v Ita¬ lijo. Za Slov Repub. Združenje: . Anton J. Terbovec, tajnik. -o- VLADA BO VAROVALA IN¬ TERESE NEDRŽAVLJA- NO V-VOJ A KOV. bil enoglasno izvoljen g. J. Jur¬ man. Zastopanih je bilo 12 druš¬ tev, ki so po svojih zastopnikih izjavili, da hočejo po najboljši moči podpirati idejo Slovenskega Republičanskega Združenja. Ob¬ enem se je izvolil odbor za v bo¬ doče, namreč predsednik, tajnik, blagajnik in dva nadzornika. Kot agitatorji so vsi zastopniki. Gre se za velevažno stvar,torej vsi na noge! Seja podružnice S. R. Z. se vrši vsako tretjo sredo zvečer v Birkovi dvorani. Prostovoljni prispevki se bodo pobirali posa¬ mezno in v skupinah. Pozor druš¬ tva, ki še niso izvolila zastopni¬ kov; storite to čimpreje, da ne boste zadnji. Vsi na noge! Vzdra- | mimo se vsaj zadnji čas iz stolec- | nega spanja, kajti tukaj se gre i v resnici za prekoristno stvar, za i jugoslovansko republiko. Pokaži- ! mo, da še živi nekje skupina slo- j venskega naroda, ki zahteva re- : publiko in ničesar drugega, ker živimo lahko brez monarhov. Poročevalec. _-o- Gamp Custer. Mich. Ker se nikdo ne oglasi iz naše Čamp Custer, Mich., vam jaz hočem malo opisati naš vojaški stan. Mi smo dospeli sem v CampCus- ter 20. septembra v ta vojaški ta bor. Čamp Custer leži 5 milj se¬ verno zahodno od mesta Battle Creek. Mesto Battle Creek je pre cej prijazno, šport in drago in šteje okoli 40 tisoč prebivalstva. Prebivalci tega mesta so zelo prijazni ljudje in imajo vojake prav radi. Večkrat povabijo vo¬ jake na svoje domove in jih tam dobro pogoste z okusnimi jedili in dobro zabavo. Čamp Custer ima lepo lego s prijazno okolico, obdano z mali¬ mi hribčki in z gozdovi; tudi ma¬ la jezera se nahajajo okoli od dve do tri milje narazen. Tu je sam Iz urada tajnika Slovenskega Republičanskega Združenja smo prejeli kopijo pisma iz držanvega oddelka v Washingtonu, katere¬ ga tukaj dobesedno priobčujemo, da bodo rojaki videli, kak rezul¬ tat je imelo svarilo, katero je po¬ slalo S. R. Z. na vlado zaradi o- nih rojakov, ki so bili poklicani v stric Samovo službo in niso bili še državljani Združenih držav in za katere smo bili v strahu, da jih ne bi v slučaju zajetja od so¬ vražnika izročili avstrijskim ob¬ lastim, ki bi z njimi morebiti po¬ stopali nečloveško in neusmilje¬ no, ter jih mogoče celo usmrtili kot izdajalce domovine. Sledeči je tekst odgovora: DEPARTMENT OF STATE Washington November 15, 1917. Mr. A. J. Terbovec, Secretary Slovenic Republican Albance, P. O. Box 1, Cicero, 111. Sir:— Referring to your letter of Au- gust 28,1917,relative to inquiries received by your organization with regard to the question of the protection of alien soldiers and sailors who have only taken out their first citizenship papers, should they be captured by the enemy forces and to the Depart- ment’s reply thereto of Septemb¬ er 19th, stating that your letter had been referred to the Secret- ary of War, you are informed that a reply has now been recev- ed from the War Department stating that this Government will, of course, take every step looking to the protection of ali persons whom it amits to its Army. I am, Sir, Your obedient servant, For the Secretary of State: William Phillips, Assistant Secretary. Torej iz gorenjega razvidimo, da je vlad astorila vse potrebno, pesek, nič prsti, da bo varovala vse osebe, ki sto- To taborišče je precej veliko; pij o pod zastavo strica Sama in j nieri na okoli 9 milj; tukaj nima- ki bi slučajno bili vjeti na eni ali j mo šotorov, pač pa barake. Te ba drugi fronti. . j rake so precej velike, enonad- S tem odlokom je odstranjena i stropne in v vsaki taki baraki velika skrb, ki smo jo imeli žara- j stanuje od 100 do 150 vojakov, di mnogo naših rojakov, ki so v Teh barak je 1200 in še čez tisoč ameriški armadi in ki še niso do-, drugih raznovrstnih barak, ka- bili svojih državljanskih papii- p 01 . bolnišnice, skladišča, hlevi jev. Ta vladna določba in zatidilo ; j n drugo, da izgleda že precej ve- pa ne velja samo za Slo vence,tem . jjb 0 mesto. Kdo si je mislil pred več za vse narodnosti biez lazli-: štirimi meseci ,da mora tako hit- ke. VI. izkaz prispevkov za S. R. Z. ro narasti tako število poslopij v par mesecih. Ko smo dospeli sem, se nam je nekako neznano zdelo, ko so nas razdelili v razne oddelke in nas o- klenili v vojaške postave. Tretji dan so nap pričeli vežba- Društvo št. 44 S. S. P. Z. in po¬ samezni rojaki v Virden, 111.$7.50 dr. Zveza Detroitskih Slovencev št. 121 S. N. P. J. $10.00; Frank žagar, Terre Haute, Ind. $1.00; iti. Zgledalo je, kakor bi nas koš- Josip Bratkovich, Franklin,Kans ; trune podil gor in dol: Vsaki dan $4.00; Zveza Slov. Svobodomisel- imamo 8 ur vežbanje in sicer: cev, postaja št. 1, Chicago, 111. zjutraj vstanemo ob 5:45; ob 6. $2.20; Matth Pogorele $5.00; je “Beveille”, to je: postavimo se Anton Ličen, Collinivood, O. na¬ bral $5.35. Anton J. Terbovec, tajnik. --o- Cleveland, O. Dne 27. novembra se je vršil sestanek zastopnikov cleveland¬ skih slovenskih društev v Bir¬ kovi dvorani. Predsednikom je =š INDEPENDENT PACKING HOUSE MARKET §=: H UNIJSKA MESNICA || i 414 National A ve 1 in 339 — 11 AVENUE blizu National Ave POSEBNA SOBOTNA RAZPRODAJA E Govedina za peči (Pctroast) l ic Govedina od prs .... U ! / 2 c =E Sirloinsteak . 15c EE Roundsteak. Govedina za zrezke E= (chopmeat) 15c == Teletina za einmoht . 12 >/? c ES Telečja prša.15c =E Teletina od plečeta ... 17c E Celo telečjo stegno ... 18c ES Celi prvi-četrt teleta po 15c Sveža rebra. =E Suha rebra.. 23c = Sveži vampi. Porkchops . Fina mast. šunke (picnic ham) .. lOc . . 23c . . 25c 231/ 2 c Prasetina. Mali svinjski shoulderf ' Frankfurtarce in poljs¬ ke klobase 19c Lebersausage. 16c Balogna, headcheese . . 17c želodec, headcheese . .. 18c Piske in kokoši .... ' Kislo zelje.Sc Olje steklenica.35c Surovo maslo (buter) 45c Domače kranjske klobase26 Krvave klobase. I0c Jajca ducat.37c Imamo vsakovrstno suho domače meso, suhi porkčaps Es suhi jezik, suhe rivce 'itd. E3 po najnižji ceni. ES vsi v vrsto zunaj pred barako in ko trobentač zatrobi “fall in”, re- porta korporal vsak svoje može, če so vsi; ako j e kateri le za dve sekundi prekasen ,dobi kazen e- den teden “kitchen police”, ali pa še več, če ni s tem zadovoljen, do¬ bi še več. Vsakdo se boji tega “kitchen police”, ker je jako tr¬ do delo; mora dobro delati 14 ur na dan. Ob 6:30 je zajutrk, ob 7:10 pa gremo na vaje do 11:45. E Ob 12. je kosilo in do 1. smo pros EE j ti. Potem gremo zopet na vaje do =E j 4:30. Ob 5. je “Retreat” ali za- ™ i kijuček in zaslužek enega dolar- j ja. Ob 5. je večerja in ob 9. ugas- EE | ne j o luči in mora biti vse tiho in 5 j mirno povsod. Vaje imamo precej hude, pa E j zame niso hude; muskelne pa i- E I mamo po celem telesu. Pri naši E j kompaniji imamo jako dobrega E : captaina in tudi lajtnanti so vsi E prijazni z nami. E > Ko smo že bili en mesec tukaj, S 1 so nam primaknili vaje ti gospod = je dvakrat na teden po noči po E dve do tri ure; te vaje so bolj te¬ ši žavne in tudi bolj resne, ženejo § I nas ven po travnikih, hostah in i jarkih in nas* raztavijo po 10 do Preskrbite se v soboto, ko je odprto do 11. ure zvečer! FERKO BROS. 15 jardov narazen in potem na- — pademo sovražnika, ga skušamo pognati v beg ali prodreti takšno črto; drugič nas zopet oni napa¬ dejo. Kadar smo v takšnih pozi¬ cijah, se sliši dosti smeha in krš- ~~ čanskih molitvic, ker tam se e- liiii D den prekucne v kakšen jarek,dru gi zopet krsti svoj nos na kakš¬ nem kamnu in tretji se vali po kakšni strmini, kakor polh, dru¬ gi zopet plazimo po trebuhu in ri¬ jemo po zemlji, kakor krti; ko pridemo nazaj v barake, se vča¬ sih ne spoznamo iz blata; to nam da zopet dosti dela, predno si za- nroremo osnažiti naše parada u- niforme; imamo še namreč samo eno uniformo ,ki jo rabimo za pa¬ rado in šmir. Po preteku enega tedna naše¬ ga prihoda sem v taborišče, smo šli k preiskavi in kateri smo bili potrjeni, smo dobili uniformo, puške, dva para čevljev, eno zim¬ sko suknjo, en dežni plašč, ki je narejen, da nam služi lahko za “štrožak” ali se tudi lahko na¬ pravi iz njega Žakelj in se zleze v njega spat; to se imenuje “ponchol”. Barake so tople, ker imamo parno kurjavo.Posteljo ima vsak svojo in tudi precej odeje; tri koce in odejo. Tukaj se bodemo tudi naučili dosti dobrega, posebno snage; vsak mora biti dobro osnažen in kopati se moramo najmanj en¬ krat na teden. Peremo si samo svojo obleko in ti pralni dnevi so: sreda, sobota popoldne in ne¬ delja. V kuhinji opravljamo tudi vsa dela sami; tla in mize mora¬ jo biti poribana trikrat na dan in pomiti moramo posodo od 250 mož in osnažiti sploh vse, kar spada v kuhinjo. Ako kedaj pri¬ demo domu in če se morebiti o- ženimo, bodo lahko naše gospe se samo sprehajale, ker bomo mi sposobni opraviti vsa hišna dela, seveda kdor bo tako požrtvova¬ len. Lopata in kram sta tudi jako zaljubljena v nas; “šafljamo” premog enkrat na teden po en dan, kopljemo jarke po sedem če¬ vljev globoke; kadar nam kramp ali lopata salutira, se drži vsakdo bolj kislo. Z zakopih imamo sedaj vaje vsaki dan; mečemo mrtve bombe ali granate iz enega jarka v dru¬ gega; kdor se najbolj izvežba v tej stroki, je pride jan k oddelku granadirjev. Učimo se tudi strel¬ jati z ostrimi patroni; kakor se je pokazalo, smo vsi zelo dobri strelci; ako bomo na Francoskem tako dobro streljali, nam ne bo noben Nemec odnesel zdrave ko¬ že. Kadar smo na straži, imamo precej dolge ure in sicer 24 ur, toda na vsaki dve uri se straža spremeni. Disciplina je v enih ozirih ja¬ ko stroga, v drugih pa zopet ne; ako hoče kdo iti v mesto ali ka¬ morkoli ven iz kempe, mora ime¬ ti dovoljenje ali takozvani “pass’ Hrano imamo še precej dobro in tudi dovolj, a to je največ le¬ žeče na kuharjih, kakšni da so. Prvih par tednov smo dobivali ze lo slabo hrano, to pa zato,ker tis¬ ti kuhar, kakor sem ga jaz preso¬ dil, je moral biti poprej čevljar, ne pa kuhar. Potem smo dobili drugega kuharja, toda samo za en teden in takrat je bila hrana izvrstna; vsi smo se zredili, tudi jaz za osem funtov v enem tednu. Sedaj imamo zopet novega ku¬ harja in mislim ,da mora biti to “3vd class”. Pri nekaterih kom- panijah, ki imajo dobre kuharje, se vojaki res zrede, da jim je o- bleka pretesna, nam je pa zmiraj prevelika. V zadnjem draftu smo dobili dosti novincev. K naši kompaniji smo dobili 120 novincev, kateri nam dado precej dela; pri tej kompaniji smo sami Mihvaučani, med temi je tudi 12 Slovencev, da se lahko pogovorimo v mater¬ nem jeziku in da po domače po- zabavljamo. Dosti Slovencev je tudi pri drugih kompanijah, pa sq bolj raztreseni. Fantje pri naši kompaniji H so po večini vsi naprednega duha in socialističnega mišljenja, seveda backov nikjer ne manjka in pri nas rnu hitro zamašimo usta. Precej smo se že privadili te Gamp Custer in ne želimo se pre- mufati na južnedcraje, ker tukaj je bolj zdrav zrak in se dobro po- čutimo.akoravno je mrzlo. Pa ka¬ kor nam pridigajo oficirji vedno od vseh strani, nas bodo poslali od tod enkrat po novem letu. ¥AIiOSf ©ENAKI! | Naloženo kot HRANILNA % 21 VLOGA v tej močni DRŽA^ - | I NI BANKI se imetje gospoda- | I ri dobičkanosno in varno. .j Vsakogar se povabi, da se \ f| posluži naših ugodnosti. Pri- f ® hranki tukaj zaslužijo 3 od- | s* stotke obresti in pričeti zamo- | rete z najmanjšim, z $l.oo- s | agjf hranilno vlogo. f . ^ | Prijazna dobrodošlost se Vam zagotavlja. I W E S T A L LIS STATE BANK I’ 53rd & National Ave. X « UPOKLICAN sem k VOJAKOM Zaradi tega sem pri¬ moran razprodati svo jo veliko zalogo UR in ZLATNINE za eno četrtino cenej¬ še kot preje. Priprav¬ na BOŽIČNA DARI- la za vaše sorodnike in prijatelje. JOE 6 RAHD 0 CH vogal Nat’l & 52 Aves Odprto nedeljo dopol. Pioda se poceni automobil. Vprašajte pri zlatarju Joe Grandlich. 'GASILKE 8MR¥ /\“/X GAULKE MLEKO se prs po li centov za tet Kadar stane mleko lic za kvart, bi morali kupiti steak po 15 centov funt in jajca po 16 centov ducat ali pa vi plačate več za isto množino življenju potre¬ bne hrane. Pri sedanji ceni je mleko še najcenejša hrana. GALTLKE MLEKO je bogato in čisto ter naša postrežba najboljša. Oddajte vaše naročilo našemu razvaževalcu danes! The GAULKE DA1RV Co. Najbolj napredna MLEKARNA na južni strani. 858 FOREST HOME AVENUE Telefon Orchard 845 Naš slovenski razvaževalec FRANK SEDMAK se vam priporoča za naročila. 1 MC*- J. .jtoH Tho First National Bank -ot Milwaukee “A7SVAVP "'•GlavnicaSFrebstan,ek$ Hi,000,000 na hranilne VIO €£© Macolo ©bresti j (! i t® JOŽEF TRATNIK 4 Pri meni dobite prist¬ ne vsakovrstne sveže ] jače kot domače vino,,] vo. itd., smcdke ter Postrežba točna.— Se V* priporočam za dobroho- ' ten obisk cen. občinstvu 2«S First Avenue *. f irst 1 Dolg čas nam ni več tako; se¬ veda nekateri imajo domotožje, dvugi P a zopet globoko zdihujejo za svojimi leki ali ljubicami ; za nas so tukaj cvetke čisto zamrz¬ nile, tudi za tiste, kateri so iih i- meh poprej; ne vem kedaj bode so.nce tako gorko, da se bode ka¬ tera odtalila za nas. Dobili smo pa vsi neke druge vrste ljubice, da si ne boste mislili, da smo brez njih in te so “puške”, ki so nam najbolj zveste ;nas nikoli puste, saj še spijo zraven 1 že namreč na stranici post desni strani. Trobentač je zatrobil nam bodo ugasnile. Se še v drugič kaj oglasil. Pozdrav vsem čitatelie veni j e John Krachn Co. H 340 Inf. Čamp ctu Battle Creek iz kraljestva mravelj J? Cenjenemu občinstvu, posebno gostilničarjem na¬ znanjamo, da smo otvorili novo podjetje, ki je prvo te .vrste med Jugoslovani v Ameriki. Postavili smo na trg nealkoholičen ZELIŠČNI GRENČEC FLORA Isti vsebuje zdravilna zelišča, importirana iz evrops¬ kih planin. Zeliščni grenčec Flora upljiva blagodejno na pre¬ bavne organe. CENE ZMERNE! KAKOVOST PRVOVRSTNA! POSTREŽBA TOČNA! DOBITE V VSEH GOSTILNAH! Novak Bros 827 \VINNEBAGO ST. iMiiiiiiimiiiiiiiuiiaiiimiHiiiiimmimiiiiiESEiEiiiimiiiiuuiiiiimEiiiimiimiiiiiiiii!!] Razprodaja f Ker se preselim na West Allis, = moram do konca decembra t. 1. E razprodati vso zalogo zlatnine in E ur po nižji ceni, kot se dobi v to- g varnah. Prepričajte se„ kar me js bo veselilo in si oglejte ter vpra- E šajte za cene. § Anton Grandlich § 309 — lst Ave § ' 'iiHtiniuinmiEiniitiiimuminfiiuiiiiHiKuunniHmiiinniiiiniiiiniiiEiiiimEiiiin ^iiiHumu miiimii iiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiK — š% \ W E 1 Kupite zlatnino P R E C I O U S S T O N E S S I LV E R W A R E T OI LET SETS E LG I N WATCH ES ter razvese- jj lite sebe in 1 prijatelje! | I HENRY J. OBERST ■ ..im.....m...■ s^uoimtiiijiUEiiMUiHiniiniiuniumininnniimininuiimniiiniimmiiiiiimii^ S Cenjenemu občinstvu naznanjam, da priredim domačo ^ zn | zabavo s koncertom | | N A SVETI VEČER 24. DEC. IN NA SVETI DAN 25. DEC. | S kakor tudi 5 1 N A SILVESTROV VEČER in NA NOVEGA LETA DAN | ■»« Na starega leta zvečer se bo postreglo vsem gostom s | | to Plhn čajem kakor tudi s prostim prigrizkom. | Na razpolago bo vse dneve zabave fini prost prigrizek. | Sviral bo “Hrvatski tamburaško društvo SRIEM”. S Vse mrojakom, znancem in prijateljem se toplo pripo- = 5 l0 čam in obenem zahvaljujem vsem rojakom, ki so me po- ^ | se ti]i na ZAHVALNI dan v tako lepem številu. . 1 Ferd. Koren [ 5 426 NATIONAL AVE | 'hiiHiuiimiiiiiiiiiisiiiinimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiimni. Neki prorodoslovec je napisal besede: “Mravlje predstavljajo naj starejši civiliziran “rod” na svetu.” Mnogo stoletij, predno je živel prvi človek, so gradile mravlje v južni Afriki 14 čevljev visoka stanovanja, podjarmljale sužnje, molzle svoje krave ter vodile pro¬ ti sovražnim rodovom dobro vo¬ dene vojne. Preko grobov tisočev narodov, so one vzgajale nove ro¬ dove ter s trdim, vstrajnim de¬ lom gradile dolga pota pri svo¬ jem pionirskem delu. Napram drugim žuželkam za¬ vzemajo mravlje tako stališče, kakor da bi bile prišle iz popol¬ noma drugega sveta ali planeta. Mravljam ne sveti nobeno soln- ce, one ne poznajo ne dneva, ne noči, nobenega glasu in nikake govoiice. One so slepe, gluhe in neme. Brez spanja in veselosti, delajo neprestano v enem svetu večnega molka, v neizmirni temi. Kraljestvo mravelj sestoji po ve¬ čini iz “neomoženih” babic. V vsakem kraljestvu pa živi ena kraljica, ki je mati vseh skupaj. Poleg nje živi v vsakem kraljest¬ vu ali državi kralj, ki pa ima ja¬ ko malo za “govoriti” poleg tiso¬ če “babic”, katere opravljajo vsa dela. Kralj in kraljica kažeta že po svoji zunanjosti plemenito po¬ kol j en j e: ona sta večja in nosita po navadi perutnice. Kraljica ni nikakor podložna kralju. Ako ji kralj ne ugaja, se prav nič ne pre greši proti dvorni etiketi, ako ga pretepa, ščiplje in ponižuje še na druge načine. Ako pa je srečna v svojem zakonu, tedaj mu izkazu¬ je ljubezen s tem, da ga boža in gladi po glavi ter mu ostane zve¬ sta. Gorje pa oboževatelju, kate¬ ri se predrzne ji usiljevati svojo ljubezen. Njegova smrt je goto¬ va.. Kralji so pri vseh rodovih nadvse nesposobna in nevedna družba. Pri njih je želodec vse, možgani nič. Oni ne pomagajo nikdar krmiti mladičev; le redko- kedaj, kadar je vsa družba zapos lena pri kakem opravilu, se malo potrudijo.»Toda vzlic temu, da so kralji popolnoma brez vsake ko¬ risti v družbi, jih vendar neumna množica masti in razvaja. Kralj živi kratko, toda nadvse udobno življenje. Delavke ga lomijo in snažijo ter skrbe v vseh ozirih, da je njegovo brezpotrebno živ¬ ljenje kolikor največ mogoče u- dobno. On pa vse te dokaze uda- nosti in ljubezni vzame s popol¬ nim kraljevim dostojanstvom,ka kor nekaj samo na sebi razttfnlji- vega. ► Kakor se je pokazalo do sedaj pri vseh razisokvanjih, ima vsa¬ ka mravlja poseben vonj na sebi. Vsaka družina pa ima enak vonj, tako da se člani lahko spoznajo med seboj. Ta vonj pa se razširi •na vsak predmet, s katerim pride mravlja v dotiko. Na glavi ima vsaka mravlja dve tanki tipalni- ci, podobni lasu, kateri se nepre¬ stano gibljete. Na teh dveh ti- palnicah je na koncu od štiri do štirinajst dolbin in vsaka izmed teh predstavlja poseben nos.čud- no pri tem je, da imajo prvi štir¬ je nosovi posebno nalogo, oziro¬ ma zmožnost. Prvi nos na koncu tipalnice služi v to, da najde mravlja svoj dom oziroma svoje kraljestvo. Ako se mravlji odre¬ že ta nos, ne ve več, kje je doma in zaide vselej v tuje države.Dru¬ gi nos služi v to, da spozna miav- lja svojo družino, oziroma krog, v katerega spada. Ako se jo oro¬ pa tega nosu, tedaj ne pozna niko gar več in sovraži svoje sorodni¬ ke prav tako, kakor druge tujce. Tretji nos služi v to,da najde ve¬ dno pravo pot. Brez nosu št. 3 je mravlja popolnoma brez moči in se izgubi tudi v bližini svojega doma. četrti nos služi v to, da najde jajca v gnezdu in svoje mladiče. Ti nosovi so tako popol¬ ni, da so oči mravlji brezpotreb- ne kot na primer pticam ribje plavuti. Znano je, da so mravlje popol¬ noma gluhe. Pid preiskušnjah, ki so jih neštetokrat prirejali pri¬ rodosloven so enkrat na primer postavili tik mravljišča klavir in VELIKI! BAZAR| prirede I ZEDINJENI SLOVEnO j 22., 23., 23., in 25. decembra § v Harmonie dvorani I Obvestilo rojakom v Milwaukee | West Allisu in okolici S Vsem rojakom naznanjam, da sem se preselil v svoj novo moderno urejeni fotografski atelje, kjer zamorem E vsakomur postreči boljše in napraviti krasnejše slike,ka- E kor mi je bilo mogoče popreje, ker sem si nabavil obe¬ nem najnovejše priprave. Imam dovolj prostora,da lah- § ko fotografiram hkratu cele skupine kot društva, ženite- E vanja itd. E “Z večjim naročilom znaten popust. E ZA BOŽIČ DOBI vsakdo krasen stenski koledar z lastno E SLIKO. | Rojaki, pridite in oglejte si moj najnovejši atelje ter E se prepričajte o mojem delu in cenah. Zakaj bi ne šli k E rojaku, ako ste boljše postreženi kot drugje? Zahvaljujem se vsem, ki so me upoštevali na starem = prostoru ter se jim še v nadalje priporočam. FRANK SKOK | EDINI SLOV. FOTOGRAF | 485-52nd Ave vonjal Nat’l Av | ilmmmimmmimmimiiimmiiimmfiHimmmiimiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiEmiiiii NAZNANILO SLOVENSKIM in HRVAT. MOTORISTOM S tem naznanjam vsem motoristom, da sem se preselil iz 513 National Ave na vogal 2nd Ave in NATIONAL AVE. . Albert H. Zif|oy vo§|al 2nd Ave in National-av poznan kot ZIGOY’S TIRE SHOP Rojakom na West Allisu in okolici se priporočam za izde¬ lovanje in čiščenje oblek vseh vrst. J| o h n R e z e ¥ obrtni Krojač 5122 National Ave., West Allis, Wis. VSAKOGAR SE ZADOVOLJI in DELO GARANTIRANO Telefon VVest Allis 456-L. udarjali na tipke,toda mravlje so ostale mirne, kakor popreje; to jim ni delalo gotovo nič več šu¬ menja kakor rast trave. Potem pa so vzeli dotično gnezdo ter so ga postavili na klavir in pričeli i- grati; tedaj pa so pri prvem zvo¬ ku postale mravlje nemirne in zbegane. Isti vspeh so dosegli,ko so postavili mravljišče na konec dolge mize ter na drugem koncu kake tri čevlje oddaljeno, poteg¬ nili narahlo s šivanko pi-eko mi¬ ze. Kako natančen Čut imajo mravlje, dokazuje sledeči poiz¬ kus nekega prirodoslovea: Mrav¬ ljišče so postavili na konec 14 čevljev dolge klopi; na drugi ko¬ nec pa so izpustili iz pasti iz dva¬ najst palcev visočine pšenično zrno. Takoj so postale mravlje nemirne in zbegane. To dokazuje da živalice “slišijo” skozi svoje noge. V njih temnem domu je se¬ veda tudi bolj važno, da slišijo stopinje sovražnika, kakor pa žvižg parnega stroja ali petje ptic. Narava pač vedno preskrbi to najprej, kar je neobhodno po¬ trebno in drugo še le pozneje. Ci¬ na ni dala mravljam sluha, toda dala jim je pa občutljive noge in teh celo šest. Mravlje so najmočnejše živali na svoj način. One lahko žive ce¬ lo več mesecev brez hrane. Zaprli so več mravelj v stekleno posodo brez hrane. Mlajše živalice so po¬ mrle po sedmih dneh; starejše pa po štirinajstih. Ena izmed njih, ki je bila posebno močna, pa je živela celo 102 dni. Voda je tudi mravljam bolj potrebna kakor hrana. Brez vode pomrjejo kma¬ lu. One žive lahko tudi pod vodo dalje časa. Nekatere so zdržale celih sedem dni. Ako izgubi mravlja eno nogo, ij to ne dela nikake preglavice. Ako se ji vzame dve nogi, te a žival še vedno po 6 tednov okiog. Ena kraljica je živela dva tedna brez zadnjega dela života, ne da bi bila izgubila radi tek tek. To¬ da vse to je prekosila živalca, ki je živela celih 41 dni brez glave. Malo telesce brez glave je tekalo pet tehnov okrog, na kar je spo¬ znalo, da je življenje brez glave vendar brezpomembno ter da je smrt boljša. Pri preiskovanju mravljinega ži¬ vljenja so tudi prišli do prepri¬ čanja, da te živalice imajo čut in da mislijo, ljubijo in sovražijo. One občutijo bolest in radost. Mravlja kaže svojo nagnjenost do druge s tem, da jo gladi s svo¬ jim tankim ježičkom, krmi in bo¬ ža ter se stiska na njeno stran. Svojo sovraštvo pa kaže s tem, da ščiplje svojega sovražnika, vlači na vse strani in vrže napos¬ led na gnojišče, ki ima v vsakem domu poseben prostor. Tudi se pripeti mnogokrat, da iztrga svo¬ jemu sovražniku ud za udom od telesa. Da se je dognalo, kak spomin imajo te živalice, so napravili sledeči poizkus: Vzeli so dve mravljišči, živalice v prvem so dobile dobro postrežbo. Dajali so jim muhe in druge žuželke, kate¬ re pač mravlje ljubijo. Drugo gnezdo so razdejali in stanovalce izkadili; uprizorili so pravo anar¬ hijo v njem. Potem so se bližali prvemu gnezdu, katerega stano¬ valci so postali kmalu zelo krot¬ ki in so brez strahu lazili po ro¬ kah. Stanovalci dragega gnezda (Dalje na zadnji strani) SLOVENIJA Iz kraljestva mravelj. (Nadaljevanje iz 4. strani.) pa so ostali boječi in nezaupljivi. Odklonili so vsako dobro jed in se niso hoteli sprijazniti s člove¬ kom, ki je razdejal njihov dom in jim pokazal sovraštvo.Eno kralj¬ ico so vzeli iz njenega doma, predno je zlegla vsa jajca. Po 52 dneh, ko so mladiči že vsi odrast- li, so jo dali nazaj v njen dom. 0- ,na je takoj spoznala svoje otro¬ ke in jih je pričela gladiti in kr¬ miti. V drugem slučaju so od¬ stranili kraljico od njenih mladih za 72 dni. Ko so jo dali nazaj, je niso hotele mravlje spočetka spre jeti in spoznati; nekatere.so jo ce lo napadale. Toda to je trajalo samo kratek čas. Potem je prišlo spoznanje. Koliko veselja so ka¬ zale. Vse je bilo okrog nje. Vsaka je skušala, da ji izkaže svojo lju¬ bezen in udanost. Celo gnezdo je bilo kakor v vrtincu, štiri so jo gladile s svojimi jezički in ena je splezala v svoji radosti na hrbet kraljice. Ta dan je vladalo veliko veselje v državi. Ako se upošteva, da se mravlje ki ne spadajo v eno državo, takoj spopadejo, kakor hitro pridejo med seboj v dotiko, se mora na¬ slednji slučaj imenovati posebno čuden. Vzeli so namreč nekaj mravelj iz enega gnezda, ki se je nahajalo pod kamnom ter jih po¬ stavili v drugo posebno gnezdo, kjer so živele veselo naprej. Tri leta pozneje, pa so nekaj teh dali nazaj v prejšnje gnezdo, od ko¬ der so jih vzeli; spočetka so jih mravlje sprejele jako sovražno; toda le za kratek čas. Kmalu so jih spoznale in jih sprejele med sebe. Po natančnih poizkusih se je tudi dognalo, da obdržujejo mra¬ vlje med seboj sodbo. Večkrat se je opazovalo, da so se zbrale mra¬ vlje v krog. V sredini se je naha¬ jal zločinec, kateri je vedno sku¬ šal, kako bi zamogel uteči, toda zaman; veriga okrog njega je bi¬ la neprodorna. Ko so stale, živali- ce tako v krogu okrog ene ure in pol, je bila sodba izrečena in zlo¬ činec je bil umorjen takoj na mestu. Tujce sovražijo mravlje kakor nobeno človeško pleme. Pogosto se vrše med raznimi plemeni strašni boji, kateri so bili že več¬ krat opisani. Pri teh bojih je vse v redu; vojna se vrši takorekoč strategično. Mravlje enega gnez¬ da prodirajo v rednih bojnih čr¬ tah naprej proti nasprotnemu gnezdu. Zmagovalec ne pozna po¬ tem nobenega usmiljenja. Vselej, kadar so prirodoznanci imeli pri¬ ložnost opazovati tak boj, so vi¬ deli, da so mravlje zmagovalke pomorile vse, kar je bilo nespo¬ sobnega za delo, med tem ko so druge peljali v sužnost.Zasužnje- ne mravlje so potem opravljale najtežja dela in so morale skr¬ beti za med cele države. Prema¬ gano mravljišče so zmagovalke vedno razdejale, toda še le potem ko so odstranile vse vrednosti iz njega, kakor med in jajca. Jajca so deloma zavžile, deloma pa so iz njih izvalile mladiče, kateri so bili potem tudi sužnji. Vzgoja mlade mravlje je kon¬ čana v treh dneh. Prve tri dni, ko se izvali mladič, hodi okrog po državi in si “ogleduje” vse natan ko; četrti dan pa že postane po- polen državljan, na kar prevza¬ me svojo delo. Uče se torej jako malo. Kar spoznajo v teh treh ' dneh, to imajo za k njim spada¬ jočo in njim prijazno, vse drugo pa jim je sovražno. Mravlja je ze lo nazadnjaška; v tem je podob¬ na starokrajskemu kmetu. Kar pozna, je dobro, česar pa ne po¬ zna, pa je na vsak način slabo; vsaka novotarija jim je neljuba. Ako se hoče torej prijateljstvo skleniti z mravljo, se mora to zgo diti v prvih treh dneh njenega življenja. Pozneje so vsi poizkusi zaman. Večkrat so skusili ter da¬ li mladiče iz raznih držav v eno gnezdo. Vselej so postali isti pri- jatelji med seboj. To se je zgodi¬ lo v prvih treh dneh njih življe¬ nja. Kakor hitro pa so jih dali skupaj po treh dneh, pa ni bilo več mogoče vzbuditi prijateljst¬ va med njimi. čudno je sovraštvo mravelj do tujcev. Vsakega, ki se bliža njih domu, napadejo z divjim sovrašt¬ vom, ga umore in vržejo na gno¬ jišče v kotu mravljišča. Vsaki tu¬ jec, katerega vonj ne poznajo, se napade in umori. Skusili so neka¬ tere živalice s tem, da so jih dr¬ žali dalje časa brez jedi, na kar so jim dali tujo živalico k njim I ter obenem njim najljubšo hra¬ no. Vselej pa so se sestradane mravlje vrgle poprej e na sovraž¬ nika in ga umorile, na kar so še le pričele z vživanjem hrane. Mravlje so med seboj najboljši tovariši in tudi najboljši gospo¬ darji v svetu žuželk. Njih delo je neumorno. Svojo stanovanje čis¬ tijo celo leto neprestano. Vodo no sij o v svojih ustih. Ta voda se ra¬ bi za piti; kaor tudi za snaženje. One imajo poseben prostor, kjer jedo in velik greh bi bil, ako bi se rabilo ta prostor tudi obenem za stanovanje. Vsako nesnažnost znosijo, kakor je bilo že omenje¬ no na poseben prostor na dnu mravljišča. Ker porabijo razme¬ roma veliko vode, imajo vselej za kopan poseben kotel, kjer se na¬ haja voda za čiščenje. Ako se mladiči ponesnažijo, se jih umije in skoplje v kotlu. Glavna hrana mravelj obstoji iz muh in drugih žuželk. Ako pri¬ manjkuje teh, tedaj vzamejo tu¬ di odpadke sadja in drugih jedi Tudi mastno meso ljubijo, med tem ko suhega ne marajo. Vsaka mravlja dobro razloči dobro hra¬ no od slabe. Ako se jim da meso ali druga jed, ki je pomešana s strupom, odberejo previdno po¬ prej e strup, na kar še le vživajo hrano. Pri nekaterih vrstah mra¬ velj, ki se nahajajo v Mehiki, je navada, da pitajo skozi poletje del svojih tovarišev z vsemi kor isti v kože severnega jelena. Stanujejo v šotorih, katere ime¬ nujejo “tcun”. Oni, ki imajo na¬ vado, da ostanejo dalje časa na enem kraju pa žive v podzemelj¬ skih votlinah, katere imenujejo “jurte”. Kakor drugi prebivalci pragozdov, tako imajo tudi ti ro¬ dovi velik strah pred civilizirani¬ mi ljudmi; posebno se boje urad¬ nikov, kateri so po njihovem mnenju samo za to, da kaznujejo in strahujejo ljudi; ta strah je bil pri stari ruski vladi zelo opra¬ vičen. Tartari. NA PRODAJ GROCERIJA po nizki ceni. FRANK RAZPOTNIK 838 Kinnickinnic Ave NAZNANILO Otvoril sem prvo slovensko mesnico NA NORTH SIDE ter se priporočam za obilen en dobrimi jedmi, da postanejo ze¬ lo debeli; iste potem po zimi ali v deževnih dneh pomore in zavžije- jo. Tako nam kaže življenje mra¬ velj veliki čudež narave, obe¬ nem pa lahko črpa človeška druž¬ ba iz tega marsikak koristen nauk, ker te živalice prekose člo¬ veka glede reda in družatme or¬ ganizacije. -o- Tartari igrajo veliko vlogo v Sibiriji. Oni žive v vaseh ter se bavijo poleg lova tudi s poljedel¬ stvom. Do časa, ko je slavni ko¬ zaški hetman Jermak podjarmil Sibirijo, so bili Tartari gospodar ji te dežele, kakor tudi onega de- ,la južno vzhodne evropejske Ru¬ sije. Tartarsko glavno mesto v evropski Rusiji je bil Kazan, ki je še dandanes glavno središče mohamedanskega življenja v tem delu države. V Sibiriji pa je bilo mesto Sibir, ki se sedaj ime¬ nuje Tobolsk, sedež tartarskih knezov. Potem, ko so Tartari se prostovoljno podvrgli ruski nadvladi, jim je zagotovila ista versko svobodo. Tako predstav¬ ljajo še sedaj Tartari s svojimi šegami in čudnimi izjemami državo v državi, ker se popolno¬ ma ločijo od Rusov. Mnogoženst¬ vo, ki je sicer zoper rusko posta¬ vo, se mirno trpi od vlade, kate- ra je primorana, da zatisne eno oko v tem vprašanju. Sicer pa ni mnogoženstvo zelo razširjeno, ker je le bogatejšim mogoče drža ti več žen. V mestih Selmipala- tinsk, Barnaul in Kurgan se na- laja veliko število Tartarov, ki so zelo premožni in ki poseduje¬ jo hareme, ki so polni krasnih deklet. Tartarom so podobni Kirgizi, ki so tudi mohamedanske vere. Ta rod se ne peča s poljedelst¬ vom; živi prosto po stepah brez stalenga bivališča ter se preživ¬ lja z živinorejo. Oni posedujejo- velikanske črede konj, velblodov in ovac ter žive v šotorih, katere imenujejo “aule”. obisk. Anton Novak 2903 North Ave ROJAKINJE na WEST ALLISu TRI LETA V SIBIRIJI V zadnjih letih se je pisalo ne¬ verjetno mnogo knjig o Sibiriji. Vzlic temu pa je večina ljudi,ka- terLsi predstavljajo ta del ogrom ne ruske države kot strašno de¬ želo, v kateri umira ali bolje re¬ čeno, je umiralo na tisoče jetni¬ kov in pregnancev. Vendar pa je Sibirija veliko več kakor dežela jetnikov. Sibirija se lahko ime¬ nuje kot del sveta, ki je ločen od drugih po svojih posebnostih in veliki oddaljenosti od civilizacije kjer je še neizmerno velik del še nepreiskan in nepoznan. Veli¬ kanski deli so še vedno porašče¬ ni s pragozdom, v katerem je si¬ birski medved gospodar poleg divjih svinj v neštevilnih moč¬ virjih. Poleg teh se nahajajo v teh gozdovih neštevilni jeleni, risi in druge roparske zveri. Po nepreglednih pustinjah se klati¬ jo črede volkov in vse še obdaj e krasota čiste nedotaknjene nara- Sibirija je slabo obljudena. ve. Neštevilni rodovi žive v njej, ki pa se morajo polagoma umikati globoko v pragozde pred prodira¬ jočo civilizacijo. Na severozapadu živi rod Osta- kov. Ta rod je del prvih prebival¬ cev severne Azije in spada k mongolskemu plemenu; sami se imenujejo Kandoha. Ost jaki iz¬ umirajo zelo hitro. Razne bolez ni, med temi najbolj črne koze, jih more kar na debelo. K temu je prišlo še žganje in ker se zad¬ nje čase zelo mešajo s pravimi Rusi. Drugi rod, kateri pa je že do malega skoraj popolnoma izumr je Wogul.Ti rodovi so malikoval¬ ci samanistovske vere; oni so no¬ madi, to je da nimajo stalnega bivališča, temveč se šele iz kraja v kraj, preživljajoč se z lovom in ribolovstvom; njih domača žival je severni jelen. V svojih šegah in navadah spominjajo na Lape in Samoj ede. Oblačijo se tudi' ka- žensko društvo Sestre Slove¬ nije št. 9, J. P. Z. Sloga je skle¬ nilo, da je pristopnina za NOVE članice PROSTA za nekaj časa, ker se bo ta plačala iz društvene blagajne. Sedaj imate priložnost pristopiti v našo sredo z malimi stroški. Za pojasnila se obrnite na Mary Bačun , tajnica 477 _ 53 r d Ave, West Allis. SIM@i€ CLOfllM© £<0> o 302 Grove St., med S. Pierce in Nat’1. Predno kupite moško ali zimko obleko, čevlje itd. obrnite se na to našo veliko PRVO SLOVENSKO TRGOVINO kjer dobite to najcenejše. Fr. Klančnik poznan že kot star gostilničar se nahaja sedaj na 520—2nd Ave (vogalGreenfield) Telefon Hanover 1825-R FOTOGRAFIJE Za ženitbene slike se obrnite na L. HAGENDORF FOTOGRAF Sedaj na 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Kroegerja (Dalje prihodnjič) Umrl kot berač. Prvi iznajditelj tiskarskega stroja za stavljenje črk, J. W. Page je umri v Chicagu v veliki revščini star 76 let. Po njegovi smrti so našli, da ni niti imel do¬ volj denarja, da bi se ga dostojno pokopalo in se je sklenilo, da se pošlje truplo na razpolago medi- cincem. Predno pa se je to izvr¬ šilo, so se našli stari prijatelji, ki so darovali potrebno vsoto za do¬ stojen pogreb. Page bi bil lahko živel kot miljonar, ako bi ne na¬ pravil pomote, katera je uničila v trenutku ves njegov trud dolgih let. Ko je izumil tiskarski stroj, se mu je ponudilo takoj dva mi¬ lj ona dolarjev za iznajdbo. Page pa je ponudbo odklonil, ker si je vtepel v glavo, da mora še nekaj izpremeniti na stroju, predno ga pusti na trg. Pričel je delati na¬ prej v revščini ,da izpopolni stroj Bil je že skoraj gotov, ko se po¬ javi na trgu druga slična iznajd¬ ba. Mergenthaler je izumil stroj, ki je bil sličen njegovemu in ga prodal takoj, kar je uničilo iz¬ najdbo Page-ja. -o- OTVORITEV GOSTILNE Rojakom, prijateljem in znancem naznanjam,da sem prevzel gostilno, kjer zamo- rem vsakomur postreči v njegovo najboljšo zadovolj¬ nost vsaki čas. J. Sušnik 1804 GREEN BAY AVE Telefon Lincoln 3002 Lepa prilika za Slovenca, katerega veseli začeti kak biznes. Imam za oddati v na¬ jem lep store in stanovanje na 30. Street in Fond du Lac Ave. Vprašajte pri JOE GRIVEC 3004 Fond du Lac Ave Podržavljenje železnic. Ker ni hotela roditi več otrok Louis Buxbin v Chicagu je u- bil svojo ženo, ki je mati osmih otrok, ker se je branila imeti več otrok. Potem se je podal na poli¬ cijsko postajo, kjer se je sam na¬ znanil. Od otrok je najmlaj še staro komaj tri mesece in vendar je ta zver silila ženo, da mora ro diti še več otrok; žena je bila ze¬ lo bolehna. Veliko število otrok jo je napravilo za pravo sužnjo. -Ker je videla, da bode še večjemu številu otrok popolnoma podleg¬ la in ker je vedela, da ne more niti teh otrok pošteno preživeti, se je vstavila možu, nakar jo je ta umoril. WEST ALLISKE KUPNE PRILOŽNOSTI Fiat s petimi sobami, vse moderno, greje vroča voda. Lot 35x120. Cesta že tlakovana. $3,400 Cottage s 6 sobami z vsemi izbolj šbami; furnace za gretje, lot 67x180 . $2,400 Hiša 7 sob, furnace za gretje lot 60x120 ....... $5,750 Akri zemlje na lahke obroke, $50 naplačilo in $6.50 na mesec,; Nobenih obresti za 12 let. 20 minut od west alliških tovaren, THE H S N K L E Y GO. Vogal 53rd & National Ave. Telefon West Allis 75. Vlada se je pričela resno bavi- ti z vprašanjem podržavljen j a vseh železnic. Promet je po celi državi jako pomanjkljiv in mno¬ go razsodne j ši možje pri vladi, posebno predsednik Wilson, so prepričani, da je edina rešitev v tem, da se podržavi železnice. Lastniki pa so se na vso moč vstvili tej nameri vlade.Takoj ko je zadeva prišla na posvetovan¬ je, so sklicali skupaj zastopnike velikih železnic, kateri so odkri¬ tosrčno povedali, da so na vso moč proti podržavi j en ju železnic. Gospodi je takoj začel mrziti pa¬ triotizem, kakor hitro je prišla nevarnost, da se omeji njih mi¬ lj onske dobičke.Nasprotstvo last nikov bode pač oviralo ta korak vlade, toda ako bode vojna tra¬ jala dovolj dolgo, se ne bode več vprašalo te gospode, kaj jim je prav in kaj ne; zgodilo se bode, kakor se je zgodilo v vseh evrop¬ skih državah, ki so v vojni. Sila je pač močnejša od volje. OGLAS MI VABIMO delavca, da vloži svoje prihranke v to banko ter mu za¬ gotavljamo največjo varnost in postrežbo. Marshall filsley IBank South Side Branch 374 NATIONAL AVE !ii!!iE!ii!iiii!im!!mHiiiiums!isn!!i!muismEEnmi!iis3imiii9itir.mnEiminummu J. P. Dennett, uradnik Wiscon sin Chair kompanije v Port M'ashingtonu je razkazal naše¬ mu zastopniku tovarniške pi’os- tore in izdelke, ki se tukaj izde¬ lujejo. Ker dela več Slovencev tej tovarni, bo gotovo marsikoga zanimalo, kaj se izdeluje v tej tovarni. V prvi vrsti se izdeluje PROSTO 25 ŠTEMPSOV Z VSAKIMI NAKUPOM ZA $l.oo Izrežite in prinesite ta kupon! 1 LEVY‘S, 409-11 Nat‘l Ave Dajemo trgovske stempse GOSTILNIČAR! SLOVENEC! HRVAT! Uljudno Vam sporočam, da prodaj em poleg izvrstnega žganja tudi staro naravno domače VINO in sicer BOLJŠE BLAGO in za NIŽJO CENO,, kot Vam jih ponujajo tuji a- gentje, ki letajo okrog naših GOSTILNIČARJEV in trgovcev hoteč dobiti od njih naročil. Predno kupite blago od tujca, vprašajte mene za ceno. Telefonirajte na moj dom in takoj Pridem k Vam, da se pogovoriva. Prepričali se bodete, daste na dobičku, ako naročite blago pri meni. — Pa zapomnite si tudi, da Vas tujec pozna samo takrat, kadar ima od Vas ko¬ rist—dočim Vam je domačin vedno na razpolago. FR. FRANČIČ, edini slovenski prodajalec žganja na debelo Telefon stanovanja Hanover 4048-Y, pisarne Han. 4780-L NUSlfflEiSAiniSMCf v mestu limfi 1 =E . Mn °g° Slovencev posluje z nami in ima pri nas hr*' mine vloge. Ako še niste naša stranka, Vam naj služi to j== kot povabilo, da postanete! ..nuni!!!.in« i ‘rock- erje” in jedilne mize in v zvezi s temi še mnogi drugi leseni pred¬ meti, kot leseni deli za gramofo¬ ne, nadalje posebni motorji, gna¬ ni od peresa za gramofone, tako- zvani “revolution motors” Obe¬ nem se dela krasen furnir,daven- port postelje naj novejše iznajd¬ be ter takozvane “pea canning machine”, ki dela škatlje za kon¬ zerve za sočivje lij* Port Washington je ker zen kraj in zelo zdrav, *■ ^ ob obrežju jezera ir ^ preveč vročine. . J Ako želi kdo kako P 0j 3 J13 glede dela, naj se obn 11 - ^ 5 , J- P. Dennett, Id vam b °/' jjl ijem ustregel. Delo se ved 11 ko dobi za moške. c ij< »t le, s, s K: