Our Write U« Today
Advertising
rates are REASONABLE____
GLAS NARODA 12
% % %. r/
List "slovenskih delavcev v Ameriki.
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO FO&n NARAVNOST KM SVOJ DOM (liiilMj M(U fe| praznikov).
ZA $6.-NA LETO NAD 309 IZDAJ
^•r.biCPHONK: UH*l*ea 3— 124*
Boter«! u Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. Y.. under Act of Congress of March 3rd. 1879.
No. 137. — Stev. 137.
NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 12, 1940 — SREDA, 12 JUNIJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIII.
P A RIZ PRED OBLEGANJEM
"Pariz bo lahko porušen, nikdar ne predan!"
Angleži uničili ital j anske zaloge v Libiji... Duce hrabri Italjane
Sedmi dan "bitke Francije" so Francozi svojo o-brambno črto v centrumu umaknili do Marne, to je do kraja, kjer je bil naval nemških čet vstavljen s taksiji leta 1 91 4 in zopet s pomočjo Amerikancev leta 1918.
S tem je prav blizu nevarnost, da bodo Nemci pričeli oblegati francosko glavno mesto. Svoje zadnje obleganje je Pariz doživel leta 1 870. Pariz bo lahko porušen, ne pa predan
Parižani naglo grade po ulicah barikade v bridkem pričakovanju, da vse bodo v kratkem bili boji od hiše do hiše. Včeraj je bil Pariz zavit v oblake dima, ki je prihajal od požarov, ki so jih zanetili nemški bombniki v predmestjih. Po ulicah begajo in se gnetejo begunci.
Uradno prihaja zatrdilo, da bodo Francozi prej pustili, da Nemci Pariz porušijo, kot pa ga jim predali.
VROCl BOJI NA ZAPADU IN VZHODU
Na zapadnem delu fronte so v teku ljuti boji, ko skušajo Francozi potisniti nazaj Nemce, ki poskušajo prekoračiti Seino na pontonskih mostovih. Na ekaterih krajih pa so Nemci črto že prebili ter so skozi vrzeli poslali svoje oklopne oddelke proti Parizu.
Na vzhodni strani fronte so se Francozi umaknili do reke Retourne, ki se izliva v Aisno južno od Rethela.
DVE FRANCOSKI ARMADI UNIČENI
Berlin še vedno molči in ne pove, kje se nahajajo nemške prve napadalne čete. Toda Nemci trdijo, da ste bili uničeni dve francoski armadi 400,000 do 500,000 vojakov.
ITALJANI NAPADLI MALTO in SOMALIJO
Iz Rima poročajo, da so italijanski bombniki včeraj napadli Malto, angleško in francosko Somalijo v Afriki, toda natančnih podatkov ni o kakem laškem uspehu prvi dan vojne. Vse izgleda, ko da bo Mussolini vrgel vse vojaške sile na Sredozemlje, da bo Sredozemsko morje v resnici postalo "Mare nostrum*"—naše morje.
Fronta ob francoski meji je mirna, kajti Italjani ne napadajo, Francozi pa čakajo, da Lahi prično. Vojaški poveljniki \so odpotovali iz Rima
Na Mu.-solinijevo odredbo so morali vsi vojaški poveljniki odpotovati iz Rima, da bo odprto mesto in vsled tega ne bo izpostavljen bombardiranju iz zraka. Grof Ciano je takoj odpotoval na svoje mesto kot poveljnik zračne sile.
ANGLEŽI UNIČILI ITALJANSKE HALOGE
Neko poročilo iz Caira pravi, da .so Angleži zelo zmanjšali italjansko vdamo silo v Afriki. To so dosegli, ko so njihovi bombniki bombardirali italjanske postojanke v Libiji in Eritreji ter letališka in skladišča bencina ob Rdečem morju.
V teli krajih se nahajajo največja laška letališča, od koder je mogdče napadati francoske posesti, Egipt in angleški Sudan.
BREZ VROČIH BOJEV NE BO ZMAGE
Jurfranji italjantfki listi niso prinesli nikakih poročil o dejanskih bojih in so samo zatrjevali veliko varnost Italije za Nemčijo, ker iitaljanska armada zadržuje mnogo frncoskih divizij, da ne morejo v boj proti Nemcem. Ravno tako mora o-stati tudi močno angleško vojno brodovje v Sredozemskem morju.
Rimljani pa že opažajo prve znake vojne, kajti bombniki se z velikim ropotom dvigajo v -zrak in odlete v neznane kraje; tedaj Rimljani prihajajo k oknom in zvedavo gledajo za aeraplani.
Rimski list "II Messagero" »vari Italjane, da naj ne pričakujejo zmage brez vročih bojev.
Jugoslavija utrjuje severno mejo
Balkan čaka na razvoj dogodkov vsled vstopa Italije v vojno. Z največjo napetostjo pa pazi, kaj bosta storila Moskva in Ankara.
Najbolj pazita na Italijo Jugoslavija in Grška, kajti obema preti italjanska nevarnost iz Albanije. Vendar pa,v Albaniji ni opaziti niČ več italjanskega vojaštva in tudi se zanikuje včerajšnje poročilo, da bi bila Italija poslala v Zader in na Lastovo kaj vojaštva.
Jugoslavija še dalje utrjuje svojo severno mejo, toda vse svoje meje utrjuje že dalje časa. Glavne ceste so zavarovane s pastmi za tanke in z žično o-grajo. Po poljih delavci naglo pospravljajo pridelke.
Proti tujezemcem
Clan Delavskega urada pravi, da bi bilo krivično spravljati delavstvo v zvezo s "peto kolono/* — Gonja proti tujezemcem ima svoj izvor še v predvojnem času.
Edwin S. Smith, član Delav--kega urada, je rekel, da se je (ob izbruhu svetovne vojne. — zopet začela gonja proti ame-jSvoj izvor ima še v prejšnjih riškemu delavstvu. Razni via-,časih in sicer v dobi, ko se je dni krogi, pa tudi krogi izven [začelo delavstvo zavedati svo
Energije zagrebške radijske postaje
Zagreb, 1. junija. (Avala). — (Zagrebška radijska postaja začne v kar najkrajšem času obratovati s povečano izvorno energijo tako, da se bo izlahka slišala po celi banovini Hrvaški in vsej Jugoslaviji. Skoro preide ta radijska postaja popolnoma v banovinsko last, ker so pogajanja za prevzetje z dosedanjimi koncesijonarji domala (popolnoma in v obojestransko zadovoljivost dokončana.
Premestitve jugoslovanskih veleposlanikov
Beograd, 1. junija. (Avala). — Z ukazom kraljevih namestnikov in v imenu kralja je dosedanji veleposlanik kralje-"vine Jugoslavi je v Bukarešti na Romunskem Jovan Dučič i-menovan za veleposlanika v Madridu na Španskem. — Za novega veleposlanika Jugoslavije v Bukarešti je imenonian na mesto Jovana Dučiča Aleksander Avakuniovic. Avakuniovi-' } ' doma iz Zomuna ter je opravljal razne službe v inozemstvu, ki spadajo v ipodročje zunanjega ministrst va, kakor tudi v ministrstvu samem.
Zopet so zavladali nalivi v Jugoslaviji
Beograd, 5. junija. (Avala). — Huda vremena z nevihtami in nalivi trajajo še naprej zlasti v severnih delih Jugoslavije. Včeraj je bila huda nevihta s plaliami tudi v Beogradu in okolici. Mnogi potoki so narastili in nekatere reke, a posebno o-koli Požarevca v Srbiji, kjer je povodenj zasegla veliko fconi-plekso zemlje, posejane z žitom, uničila ves .pridelek in napravila mnogo škode. — Kakor poročajo iz Sofije, je tudi na Bolgars'kem hudo deževje in utrgi oblakov so povzročili velike poplave v dvanajstih bolgarskih oblastvih.
Jugoslovani v Belgiji niso trpeli pomanjkanje
Beograd, 6. junija. (Avala). ■— Po dodatnih poročilih, do-šlih ministrstvu za zunanje zadeve o jugoslovanskih državljanih, bivajočili v Belgiji, se obveščajo prizadete jugislovan-ske družine, da -so vsi jugoslovanski državljani iz Bruggesa in Antwerpena v dobrem položaju in da se jih je večina že zopet vrnila na delo.
vlade, spravljajo delavstvo v stik s "peto kolono". Njihov • namen je očividcu. Delavcem zavidajo njihove uspehe, ki so jih po dolgoletni borbi izvoje-vali v boju z delodajalci. S .siiinničenjein jkn skušajo sedaj škodovati.
Smith je predaval na narodni konferenci za zdržavljan-ske svoboščine.
Dejal je, da je v deželi pre-
jih pravic ter si je izvojevalo mar>ikako dobrino.
Preganjanja in >umičeiija, ki so bila ob času svetovne vojne na dnevnem redu, se pod nobenim pogojem ne sine jo več ponovit t.
Iz Cristobala poročajo, da se je začela v kanalski coni splošna ofenziva proti "peti koloni T\
Vsi inozemci, prebivajoči \ Panami, se bodo morali prija-
Francozi naročajo jeklo za granate
Izvedelo se je, da je Francija naročila v Združenih državah od 200 do 300 tisoč ton jekla, ki ga bo rabila za izdelovanje granat.
Naročila so ddbile razne a-meriške jeklarske družbe, toda vsem je bilo zabičeno molčati
o obsegu naročila. To je izza izbruha vojne največje francosko naročilo jekla.
Blago je treba čimprej dostaviti. V kakšni obliki bo jeklo poslano iz Združenih držav, se ne ve.
Tudi naročila za letala in druge potrebščine prihajajo iz Francije in Anglije v čedalje večjih množinah.
AMERIKA BO POMAGALA ZAVEZNIKOM
Predsednik Roosevelt je naročil, da so natančno popisane zaloge vojnega materjala, ki bi ga bilo mogoče prodati zaveznikom. Ves vo'jni materjal bo na upanje dan industrijalcem, ki ga bodo nato prodajali zavezni'kom.
Julijana prišla v Kanado
Holandska iprestolonaslednica princema Julijana je včeraj dospela v Halifax s svojima dvema hčerkama na bolandski bojni ladji. Generalni governer Lord Athlone je princesi ponudil stanovanje v governer ski palači v Ottawi.
cejšnje število špijonov, s tem [viti ter jih bodo stroko zasli-pa še ni rečeno, da so spijoni (šali. Pri Panamskem kanalu oziroma člani "pete kolone"'ne -me biti zaposlen noben i-v-i inozemci. Krivično bi bilo nozemer torej inozemcem odrekati državljanske svoboščine, s katerimi je bila Amerika vedno tako radodarna.
Gonja proti inozemcem iu delavcem v splošnem se ni začela ob izbruhu sedanje, niti jportiran.
V Panamo je mogoče priti inozenuui le s posebnim dovoljenjem. Dovoljenja so kratkoročna. Obiskovalec, ki ne zapusti dežele v določenem času, bo najprej zaprt, potem pa de-
PROTI "PETI KOLONI" V JU2NI AMERIKI
Po centralno- in južno-ameriških republikah bodo tujezemci pod najstrožjo kontrolo. — Argentina skuša s strogimi postavami zajeziti proti državno delavnost.
Republika Costa Rica v Centralni Ameriki, ležeča med Nicaraguo in Panamo, se je začela z vso vnemo zanimati za delovanje pete kolone v latinski Ameriki.
V Golfito, v bližini pacifične oibali ter samo -30 milj vstran od Panamskega kanala, so odkrile oblasti zalogo ročnih granat in pušk, vsled česar je bila straža ob Panamskem prekopu takoj ojačena.
Costa Rica je uveljavila naj-
V	Argentini bo vkratkeni vzakonjena vladna predloga, ki bo baje zadala usoden udarec "peti koloni". Podaniki bojujoči h se držav ne bodo mogli postati tekom sedanje vojne argentinski državljani. —
Predsednik bo imel pravico razpustiti vsako tujezemsko društvo ali organizacijo ter uvesti strogo kontrolo nad časopisjem.
V	argentinskem mestu En-
obsežnejše varnostne odredbe, -re Rios, ki je tik ob meji Uru-
Nekemu nemškemu pilotu iz Punta Arenas je bila odpovedana služba. Vsi osumljenci so noč in dan pod policijskim nadzorstvom.
V Mehiki je Garcia Tellez, tajnik za notranje zadeve, odredil popis vseh inozeincev v večjih mestih, da mu bo lažje ugotoviti tiste, ki so se priselili nepostavnim potom. Inozemci, ki potujejo, po Mehiki, se morajo na poti v vsakem mestu registrirati ter pojasniti namen potovanja.
guaja, je vprizorila policija pregledovanje nekaj domovih, kjer so se vršila "sumljiva zborovanja."
Haile Selassie v Londonu
I:z svojega poletnega bivališča v Bath je dospel v ponedeljek v London Haile Selassie, ki je bil do leta 1936 aibe-sinski cesar. Mislili so, da bo kaj povedal o vsitopu Italije v vojno, pa ni hotel o tem z nikomur razpravljati.
Splošno mnenje...
Van Nuys in tretji termin
Demokratski senator Fre-deriek Van Nuys iz Indiaue je rekel, da na demokratski konvenciji v Cliicagu ne bo oddal svojega glasu za tretji termin predsednika Roosevelta.
Ce bo delegaciji že vnaprej naročeno, da ne sme za nikogar drugega glasovati kot za predsednika Roosevelta, — je dejal,
—	sploh nočem biti delegat.
—	Demokrat je v državi In-diani bodo imeli dne 25. junija konvencijo in pri tisti priliki bo odločeno, kako naj delegati glasujejo.
—	Jaz sem proti tretjemu terminu, — je rekel Van Nuys,
—	toda ne zaraditega, ker pride kot kandidat za tretji termin v poštev predsednik Roosevelt, ampak bi bil proti slehernemu, ki bi hotel vtretje kandidirati.
—	Demokrat je imajo precej zinožnih mož, ki pridejo vpo-štev kot predsedniški kandidati. Jaz bi z veseljem oddal svoj glas za Paula V. MoNutta, J. A. Farleya, Cordelia Hulla ali Johna Nanee Gamerja.
Za konvencijo v Chicagu je že vse pripravljeno. Vse kaže, da delegati ne bodo imeli druge izbire kot glasovati za predsednika Roosevelta, kajti noben drugi kandidat bi ne dobil večine.
Roosevelt u je že zdaj zajamčenih več kot polovica glasov.
Senator za oborožitev .
Ob priliki *74. obletnice Rutgers univerze v New Brunswick, X. J., je govoril bivši pennsv Ivanski zvezni senator George Wharton Pepper. Rekel je, da se morajo Združene države za obrambo primemo oborožiti, s tem pa še ni rečeno, da se mora lotiti prebivalstva "vojna blaznost".
—	Naša dolžnost je, skrbeti za primerno obrambo, — je dejal. — Nikakor se pa nas ne sme lotiti vojna blaznost. Amerike ne smemo izpremeniti v oboroženo taborišče in iz posameznikov ne smemo napraviti brezsrčnih avtomatov. Za-upanje naj se ne izpremeni v
isiimičenje, ljubezen naj se no izpremeni v sovraštvo. Če so ideali demokracije toliko vredni, da se borimo zanje, morajo biti tudi toliko vredni, da jih ott) vsakem času ohranimo.
Knox za takojšnjo pomoč
Na konvenciji Narodne zveze ameriških trgovcev, ki se vrši v Milwaukee, je govoril znani chicaški izdajatelj listov Frank Knox, ki je leta 193ti kandidiral na republikanskem tiketu za podpredsednika.
Dejal je, da morajo Združene države zaveznikom takoj izdatno pomagati, kajti če tega ne bodo storile, bodo v gotovi meri zakrivile izdajstvo.
—	Zaveznikom je treba pomagati z vsem mogočim, edi-nole z vojaštvom ne. Zaradi plačila si ni treba preveč beliti glave. 8 tem, da pomagamo zavezni'kom, pomagamo pa tudi sami sebi. Devetdeset odstotkov vseh ameriških preti-
(Nadaljevanje na 3. str.) *
tt
GLAS NARODA
(VOICE Of THE PEOPLE)
99
by Sloeeale PobUAtag fiwinnj. (A Corporation). { J. Lupaba, Sec — Place of business of the of above offkwrs: 210 WEST 18th STREET,
NEW YORK. M. X.
47th Year
"Olu Narode" is ieeued every day except Sundays end holiday*. — Subscription Yearly 96.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list ca Ameriko in Kanado $8.—; za pol leta $3.—; aa Četrt leta »1J50. — Za New York sa celo leto 97.— ; za pol leta $3.00. Sa Inozemstvo za celo leto 97.—; za pol leta 93.80.
"GLAS NARODA" IZHAJA -VBAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
"GLAS NARODA." 21« WEST 18th STREET. NEW YORK. N. Y. Telephone: CHelsea S—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
UST r tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjali potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
PONUDBE MUSSOLINUU
Že dalje rasa je vedela ameriška javnost in najbrže je vedela tudi itnljan?ka javnost, da je predsednik Roosevelt zastavil vse svoje moči, da zadrži Italijo, da ne (ji vstopila v t-edanjo evropsko vojno. V ta namen je italjanskemu diktatorju Mnssoliniju poslal več poslanic.
Da je "bil v diplomatskem občevanju z Mussolini jem, je predsednik prignal v svojem govoru v Charlottesville, Va., ob priliki graduiranja na tamošiijem vseučilišču.
To diplomatsko občevanje je bilo skrajno zaupno in tajno, dasi je bilo sem in tam o tem nekaj sušljati. V Charlottesville pa je predsednik odgrnil zagrinjalo tajnosti ter odkrito povedal, v kakih odnošajih je bil z laškim diktatorjem.
Predsednik Roosevelt je rekel, da se je pred nekaj tedni ponudil Mussolini ju, da bo angleški in francoski vladi predložil njegove želje za poravnavo italjanskih zahtev do Anglije in Francije.
Predsednik Roosevelt je Mussolini ju zajamčil, da bo za slučaj, ako ostane Italija izven vojne, ixposloval od Anglije in Francije zagotovilo, da boste zvesto izpolnili vsak sporazum, in poleg tega še zagotovilo, da bo Italija imela na prihodnji mirovni konferenci isti glas in isto dblast, ki 'bi jo imela, ako bi bila v resnici v vojni.
Mussolini pa je zavrnil Rooseveltovo ponudbo in zavrnil tudi njegovo ponudbo v avgustu.
iilede Korzike, Tunizije in Sueza, katere kraje zahteva Italija za st»bc, ni 'bilo nikakih pogajanj — kajti Mussolini je imel že pripravljene druge namene in načrte.
In v sled tega Mnssolinijevega obnašanje je predsednik v svojem govoru izrekel proti Italiji ostre, obtežilne l>e-sede, ki so nekaj nenavadnega v ameriški diplomaciji in še bolj nenavadne iz u»t ameriškega predsednika—besede:
"Deseti dan junija, 1940, je roka bodalo, ki ga je drža la^ zasadila svoji sosedi v hrbet."
To je obsodim, kakoršne Italija še ni slišala.
IzJuffpslQvije
ZA KAJ SE JE BORILA SRBSKA VOJSKA V SVE-/ TOVNI VOJNI.
X "Politiki" je napisal di-vizijski general i Dragomir »Pandurovič članek "Jugoslovanski dull fHbske vojske v svetovni vojni." V članku či-tarno med drugiim:
-<Srbija ni «la v svetovno vojno samo zato, da zed i ni pod svojo krono vse -srbske pokrajine, temveč da osvobodi in zedini vse Srbe, Hrvate in Slovence ter ustvari skupno jugoslovansko državo. To je bil cilj; ki je Ibil vodilna misel srbhke vojske, pri vseto njenili vojnih operacijah. Srbski vojak je nosil preko vseh boji&č in skozi vse borbe v svojem srcu globoko vero v jugoslovansko ntisel, ki vBebnje neomajno zaupanje v moč svobo-
STRAHOTE
VOJNE
■ i1 ■
ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
if.« • r*
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
de in povezanosti bratov po krvi in jeziku. Z jugoslovansko lilislijo v duši so umirali deset tisoče srbskih ljudi. Vsi so bili prežeti ene same misli, treba je zittagati, razbiti Av-stro-Ogr^ko in stvori t i Jugoslavijo, brez katere ni človeka dostojnega življenja ne za Srbe, ne za Hrvate, in ne za Slovence. V znamenju jugoslovanske misli je bila stvorjena tudi osnova Uanašnje jugoslovanske vojske, ko so bili uvrščeni v redove srbske vojske jugoslov. prostovoljni polki. In ko je jugoslovanska vojska prebila solunsko fronto, je no-sHa na konicah svojih zmagovitih praporov osvobojenem« in zed i njen emu narodu eno samo misel jugoslovanskega narodnega in državnega edim-»tva. Ko se je ustvarjala nova Jugoslavija, se je Rrbska vojska uirtaknila v ozadje, ker ni imela v vseh letih svojih borb druge želje in zahteve, kakor da se izvede njena jugoslovanska zamisel."
Zločin mnladega 1 razbojnika.
X Petrinji se je moral zagovarjati pred sodiščem mta-denič Mi jo Kola rit- iz vasi Pre-loščice pri Sisku. Kolarič je letos na Veliko noč ukradel pri kmetu Hajdinjaku. blagajniku kmetijske zajednice 7000 din Na begu hiše je v kuhinji srečal taščo Hajdi-n-jaka, Mando Hrenovo. Starka ga je opomnila, da ga je videla pri tatvini. Tedaj je mladenič potegnil nož in starki prerezal vrat. Obsojen je bil iia 20 let ječe.
Mlado ženo je kupil, pa ga je ' na poti zapustila.
Ahmed Afluuetovič, kmečki sin iz Letovice v južni Srbiji, je doživel veliko razočaranje. Kakor mnogi njegovi 'rojaki je tudi on šel za zaslužkom. S prihranki je kupil lepo 17 letno Emiino Skuljičevo. Praznovali so zaroko. Ko pa sta se nato 'peljala Ahmed in Emina skozi Beograd, je Emina poiskala zavetja pri policiji. Ahmed je zaman rotil, naj mu ženo vrnejo. Pa so mu dopovedal i, do Emine nihče ne iuo-re p rini liti, naj gre ž njim, ako sama noče. AJuned se je toliko bridko razjokal za EnVino. pa tudi Jza zapravljenim denarjem. Emina pa se je vrnila v domači kraj.
Nesrečna ljubezen premožnega I gospodarja.
V Sv. Križu, nedaleč oU Vi-rovitice je premožni gospodar Josip Spondrecht nedavno vzel k sebi 18 letno služkinjo Margito Kramerjevo. Margi-ta je bila zelo lepa pa ji je Spondrecht brž začel dvoriti. Obljubljal ji je zlate gradove in je postala njegova žrtev. Nedavno večer je prišel vinjen domov in je začel Margito zlorabljati. V obrambo je Margi-ta segla po sekiri in ga nekajkrat tako udarila, da je pozneje v bolnišnici umrl.
' Z je djo so ga hoteli « < zas^pta,-' ,
Stari posestnik Jožef Berke v JSalovcih v Pretamurjn živi sam v svoji skromni hiši. Jed mu nosi na dom brat ali pa dobri sosedje. Če ga ni doma. puščajo jed po navadi na oknu. Nekoč je našel na oknu lonec | s kislim zeljem in svinjskim mesom ter 8 decili/tra žganja. Ko je pokusil zelje, te mu je takoj videlo sumjljivo. Kasne-| je mu je postalo slabo, in je 1 omedlel. Žganje, ki ga je iz-j lil na tla, je postalo zeleno.
Meso so vrgli psu, ki je potem čez 2 uri poginil in živino-zdravnik je ugotovil, da je bil zastrupljen. Posestnik Berke jkoj ni mogel uganiti, kdo mu je stregel po življenju, kasneje pa je preiskava ugotovila, da je bila to najbrž neka stare jjša ženska, ki je bila nanj jezna.
Pod težo žita porušena
1	hiša.
'Nedavno se je v Kuzminu nenadoma porušila hiša kmeta Branka Karastavkoviea. Gospodarja ni bilo doma, pač pa so (bili v hiši njegova žena in štirje otroci. Zaradi velikega trušča je prihitelo na kraj nesreče prebivalstvo vse vasi ter so kmetje takoj pričeli reševati domače. Pri nesreči je bil ubit 7 letni gospodarjev sinček. Menijo, da »?e je hiša porušila zaradi teže velikih količin pšenice in koruze, ki so bile naložene na poUstreŠju.
Sedemdesetletnik poj de za)'
< 10 let v ječo.
^Kazenski senat v Bjelovaru je obsodil na 10 let ječe 70 letnega Antona f1ieka, ker je le-tois v februarju dvakrat udaril svojega sina Franca z bat i no po glavi, da je sin izdihnil. Sin je bil šel gledat neko že-nitovanje in se je vrnil vinjen Uomov. Zato j^a je oče dva-
PESMARICA **GIasbene Matice"
Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Peter Zgaga
IZ ZASE1JE
Pravijo, da je navada žele-j Slovenec ni na Primorskem zna srajca. Cesar je bila ltali- U to je na svojih rodnih tlel, ' ja vajena že odnekdaj, je sto- dobil državne službe če ni l,ij nla tn.li sedaj. _	,veše poleg slovenskega tudi
krat tresnil in potem je rekel sosedom;: "Storil sem, kar sem hotel in se prav nič ne ke-safln.,,
Obleko, v kateri lahko hodiš po kopnem in po vodi,
je izumiil bivši višji natakar Fran jo Furijan v Zagrebu. Neslavno je predvajal svoj izum na Savi in k njegovim poskusom se je zbralo mnogo občudovalcev. Furijan je oblečen v svojo savsko obleko stopil v vodo in se je v njej imenitno obdržal. Kmalu so njegovi eksperimenti postali velika senzacija. Obleka je iz gume in i'mpregniranefira platna in Fr. Furijan jo je napol nil z zrakom iz lastnin pljuč. Pravi, Ida lahko v takšni obleki plava 14 dni na vodi in da bo zdaj reševanje ljudi na morju In rekah docela preprosto. Ta obleka je boljša od reševalnih pasov, veljala pa bo G00 do 700 din. Furijan je prijavil svoj patent in išče denarnih niogotcev, ki bi ga podprli.
Učitelj, ki so ga pretepali Turki.
Ozreti se nam je tr«ba samo nemškega in italijanskega je-dobrih petindvajset let nazaj. >ika, dočim so bila Italijanu
vsa vrata odprta.
Po nekaterih primorskih krajih so bili sodniki in dav-karji, torej ljudje, ki morajo
Tri države—Nemčija, Avstrija in Italija, — so bile trdno povezane med seboj.
Naša ljuba zaveznica Ita-
jlija, - so govorili v Berlinu biti'v neposrednem stiku" z do" «n na Dunaju. _ Xasi ljubi za-;„lafini ,,živalstvom, trdi Ita-veznici Avsnja m Nenieija, — lijani
(so nenehoma poudarjali "v Hi-j In Italijani so bili v najvaž-
"m/ ... . „ v..	jnejših avstrijskih vladnih de-
Avstrija m Nenieija — po- partmentih. Pa še več- \v-sebno pa Avstrija, - sta svo-;strija jp |K)veriIa .r;uInjo iz.
vzticzali,;redno važne bohinjske železni
ji ljubi zaveznici kjerkoli sta ji mogli.
Frančiča. P«) uboju se razbežalo.
je vse
Otroka je rodila, ga poljubila in umorila.
V vasi Boroviti pri Glini je Evica I^ončarjeva ro lila nezakonskega otroka. Porod je bil težaven. Ko je prišlo dete na svet, ga je nesrečna mlada mati "poljubila, potem pa zadavila. Takoj nato j«* poklicala očeta Stanka in odločno zahtevala, naj gre povedat orož-
;cc ter predora med Podbrdom in Bohinjsko Bistrico italijanskemu inžinirju grofu Ciconi-jn. V veri, da mora izkazovati usluge svoji zaveznici, je u-glajala pot italijanski "peti koloni".
Med zavezniki ter Avstrijo in Nemčijo je leta 1914 izbruhnila vojna.
Namesto, da bi se Italija pridružila Avstriji in Nemčiji brez vprašanja in brez pomisleka, ju je prav po kramarsko vprašala: — Koliko pa dasta * Vprašala je pa tudi pri njunih sovražnicah, pri Franciji in Angliji, koliko sta priprav-
nikom, kaj je storila. Oče jo']j(.nj dati ubogal in k Evici je prišla sod-] In tako se je nad leto dni vr-na komisija, ki je nezakonsko ,ramotna mešetarija.
so zavezniki ponudili
•mater zaslišala. Evk*a je vse priznala in izjavila, da mirno
Ker nekaj vet-
je pustila Italija
pričakuje kazni. Kose ozdra-fAvstrijo in Nemčijo na cedilu
vi, pri le pred sodišč«
V Kumanoverm je praznoval 40 letnico prosvetnega dela upokojeni učitelj Teofil Karu-džič, eden izmed najbolj zaslužnih delavcev južne Srbije.
Po rodu je 1 y, (laličnika. v	i - •.	^^ ^^
1 zgodnji mladosti je imel ne-	J<'	^vez-j^ega Laha od Soče in so ga v
prilike s Turki ki so ga potemzadnjem letu vojne pognali da-stalno za-ledovali
SPLOŠNO MNENJE..
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ter lopnila po njima.
Stvar pa ni šla tako gladko, kot si je rimska gospoda predstavljala. Slovenski in hrvatski fantje, ki so ravno tako sovražili Lahe kakor Avstrijo, so trinajstkrat zapodili pozre-
CORTEZOVA OPOROKA.
Afaglcf&i zgodovinar Conway, ki živi v Mehiki, in si je prJdofbil sloves kot specialist za dobo, ko so Španci zasedli Mehiko, je objavil Izvirno Cor-tezovo oporoko,, ki jo je ta podpisal 11. oktobra 1547 v Se-vilhu. Leta 1927 jo je v nekem tamkajošnjem arhivu odkril pater Mariano Cuevas.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA ^S^JEDNOTA

Ustauovljeun 'J. aprila 1894., lnlcorporlraoa 12. Januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem t mestu Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Glavni urad v kastnem domu: 351 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%
K. S. F Jednota Ima nad 35.000 članov in tiaole v odraslem In mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 183
SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA OBSTANKA NAD $7,400,000
GESLO K. S. K. JEDNOTB JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD!"
Če se bočeS zavarovati pri dobri, poJHenl in solventnl podporni organizaciji, zaruruj se pri Kranj ako-Slovenski Katoliški Jed noti. kjer ae lahko zavarujefi za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. 8. K. Jednofa sprejema ▼ svojo sreuo člane ln članice od 10. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. Zavaruje« ae lahko itd $250 do $5000 posnirtnine.
V	Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" aU "BB". Mesečni pri»i»evek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasl zavarovalnina z vsakim dnem nara-ftfia. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 imsmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svota izplačano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ ae lahko ta $2.00; $1.00 in SOc ni dan ali $6.00 na teden. Asesmenr primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrat sa varovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko ure j mejo prlnadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini
Nad 70 let start člani in Sanice so prosti vseh nadaljnih aa«t-mentov.
Jednota ima svoj lasten Ust "Glasilo K. S. K. Jertwte", ki lzna-Ja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član ln članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) prt K. S. K. Jednotl kot pravi materi vdov in sirot Be nisi Član ali članica te najstarejše slovenske podporne organizacije, potrudi se ln pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti druStvo, spadajoče h K. g. K. Jednotl. Kjerkoli Se nimate drnStva, padajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; t-e-ba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna po. Jasnlla in navodtta pišite na glavnega tajnika:
ZALAR, 351 N. CHICAGO STREET, JOLIET, ILLINOIS
Xekor jo dobil ril turških inašrovalcov 125 udarcev in so mu izbili 14 zo1>. Bil jo tudi va' obsojen na smrt. Kot živa pri«"a torškejra nasilja prod balkansko vojno, jo Toofil Karadžin kljub ]>ro-stanim tegobam tudi v visokih le-tih še vedno Ml in tudi šo
vedno klelujo za 7iro«vetni dvis? svojih ožjib rojakov. .
120 let je stara.
V vasi Poloj pri Slavonskem Brodu živi 120 let stara G joka Za lir, o kateri pravijo, da je najstarejša ženska v Jujrosla-viji. Trna KO let starepra i»oleli-nega sina in skrbeti mora še zanj Sebe in sina preživlja r tem, kar naberaei pri dobrih ljudeh. V zakonu je rodila 11 otrok, toda ostal ji ie samto še sin Imbro, star že 80 let.
'Žrtev ljubosumnosti na veselici.
!tz Bjolovr.ra poročajo: V vasi Konmacib-Brestiču jo bila nedavno domača veselica v hiši Luko Sosveeana. Ljubijo Ho bili doibre volje, ker so dosti pili. Naenkrat pa je prišlo do krvavoara obračunavanja. T van Pranr*' jo napadel Adama Zivka, kor je ta plesal z njes^vo ženo Marijo. Franc ie io že nekaj časa sumil, da je Živko -z njegovo ženo v ljubav-nih zvezah. Adamu Živku pa ie priskočil na pomoč brat Tvan in sta z motikama ubila
I — Ako X«»inčija izvojuje to poletje naglo vojno, ji hotno z |ozirom na ohrani ho stali skoro ■golih rok nasproti. Odlašanje pomoči zaveznikom je odlašanje naše lastne (»ri-pravljenosti.
"Zaveznikom je treba pomagati!**
V 1 lines Veteran Ilospitahi
-ojne poj iloli v laško ravan.
Ko je bilo že A v rije konec, in so se naši ljudje vsega naveličani vrnili domov, so pri-capljali Lahi za njimi z belo zastavo ter zasedli naše najlepšo kraje.
V petindvajsetih letih so jo marsikaj izpremenilo, edinole značaj italijanskih voditeljev je ostal nespremenjen. No, pa saj nima v Italiji nihče več he
v Chicagu je šest sto veteranov, ki so poslali predsedniku Roo-	odkar jo satrl tam zad-
sevoltu prošnjo, naj dežela z "jo i>kro svobode "Mussolini ter
vsemi >re<lstvi, ki so ji na razpolago, pomaga zaveznikom. — Z vsemi sredstvi, — pravijo veterani, — edinole z vojaštvom ne!
Veterani izrekajo vse priznanje zaveznikom, ki tako hrabro branijo demokraeijo.
LEPA PRILOŽNOST
Želim dopisovati in se seznaniti s Slovenko v starosti od 30 do 42 let. Pisma je nasloviti na: ŽBNIN, o. of Glas Naroda, 216 W. 18th St., New York, N. Y.
'"t i - r»>if
SREDIŠČE ZA SLOVENSKE MONOGRAFSKE FMAČK. — P Mite sa eealft. J. MARSIGH, INC. mm. it Street . New Tart
NAJVEČJI DRŽAVNI PRAZNIK
4. July
SE BLIŽA ZA NAROČNIKE
IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, ki so nm razpolago na&im naroC-nikan po ogadni ceni. Mara* kateri ieli iaaeii za doa ranta to ob priliki
narodnega praznika.! ' #
OPIS ZASTAVNE SKUPINE
Zastava: 5 čevljev dolga ln 3 čevlje Široka; Izdelana le najboljšega blaga (cotton bating) in obrobljena ter ročno vezena, barve najbolj trpeSne; vse zvezde so Šivane na obeh atraneh.
Drog: iz trdega lesa, pobarvan. 7 čevljev dolg. in sestoji iz dveh delov. — Ročaj in vrv.
Naročite pri: SLOVENIC PURLISHING CO. SIC W. 18th Street Now York
PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA LISTA
$2.50
(Val poflljainl strofiki pUčaaL)
zasužnjil vos italijanski narod.
Ko je v Hitlerju veloveeen.-i naoijska pošast začela brezobzirno uničevati demokracijo, kolikor je je še ostalo v Evropi, ko jo pogoltnila slabotno Avstrijo, podjarmila visoko kulturen eeški narod, ko jo nemška soldateska unieila po. lovieo Poljsko, zasedla Dan>ko in Norveško, planila na Belgijo in vdrla v severno Franei-jo, jo Mussolini gledal in oa-kal.
Čakal, <la mu Francija i.i An ari ija, oslabljeni in jioniža-ni vdanost no naipolnita njegovo zemljclaeno golt, eesar pa edini 'pomembni demokraeiji, ki sta še ostali v Evropi, nista hoteli storiti, nakar 'je po sta ri brigantski navadi bliskovito potegnil štilet izzji pasa ter ga zasadil Angliji in Franciji v pleea.
Toda tudi ta glolx>ka rana bo nekako preboljena, in bo prišel eas, ko se bo strnilo vse, kar pošteno čuti in misli, vse, kar ljubi svobodo ter zna cediti pridobitve civilizacije.
Borci te nove armade bodo rekrutirani vsepovsotl po svetu, tudi trpeči in izmozgovani nemški in italijanski narod bosta prispevala svoj delež.
In vzvišena naloga te armade bo rešiti enkrat za vselej svet nm^solinijevega brigant-stva» hitlerske stekline ter njima podrrtmih kug.

JJUG05L0VANI SO DOBRI PATRIOTJE
Jugoslovani v Kanadi ljubijo svojo staro domovini, zavedajo se pa tudi dolžnosti napram novi domovini, ki jim daje vse ugodnosti in prilike za življenje.
V Kirkland Lake se je vrši- če se bo vojne udeležila, bo lo veliko domorodno slavje, ki storila to izključno le na stražo se ga udeležili tudi tam- ni zaveznikov. Kar je pa Ju-kajšnji J ugoslovaui.	'go-lovanov v Kanadi, morajo
Kot govornika sta nastopila ostati z dušo in srcem Kanali. H. Jame-, predsednik Rde- di zvesti, pa naj se zgodi v čega križa, in Dan Worden, ki Evropi karkoli hoče. je zastopal Citizen Ward Ef-i ,, . T	.	,
fort Committee.	tCoL ',ames Je P^lavljal
Mrs. Katarina Teineljenovič	J«KO*lovanskili dru-
je v angleškem jeziku ,jo»lra-,!teV 111	posebno
vila goste ter jim zatrdila, da!JC }m P^alil Jugoslovanske
gouce in pevce, ees, da mora
NOVA ANGLEŠKA POVELJNIKA
so tamkajšnji .Jugoslovani stoodstotno lojalni. V splošnem
■biti že ponaravi dober narod,
izjavo angleškega ministrskega predsednika Chuiiohilla, da1 se bo Anglija borila do konca, in ida o končni zmagi prav nič ne dvomi, ker bi je zve>ta izdatne pomoči od kanadskega dominija.
rt J lavno pažnjo posveča seveda Kanada gradnji leta! in vežbanju novih pilotov. Zračna sila. ki jo upa Kanada pro-ducirati v razmeroma kratkem ("asu, ho v borbi z Nemčijo odločilnega pomena.
'.Kamniški narod je nad vse požrtvovalen ter se ne bo plašil nobenih ovir. da doseže svoj cilj.
•Večina kanadske industrije je v vojni službi, Tovarne obratujejo noč in dan s polno paro. Kanadsko prebivalstvo je pretežno anglosaškega izvora, ki ima p rirojene simpatije do | bratov onkraj morja.
se brigajo za svoje domače za- ^ ljuh .^'».bo Na o !e nakrat-deve, zavedajo se pa v polni ?<rtal P®*«'1* Rdečega kri-meri tudi dolžnosti napram za .in P™m1 navzoče naj po
,tw	i . • •	možnosti prispevajo bodisi v
svoji novi domoMiii.	t,	'	,,
i	• • i t i' denarju ali pa v blagu.
Lep govor je imel Ivan Kil i J 1	^
snovič, ki je poudarjal, da -e; 'Mr. Worden j«* pozival nav-i Kralj Jurij pri
Jugoslovani v Evropi ne mo- zoče, naj pri vsaki priliki po-"
rejo ničesar dobrega nadati ol -udarjajo svojo zvestobo na-
hitlerizma, fašnzma in komuni-'prani Kanadi in naj zanpajo \
zma, 1 oliko manj se pa morejo stvar zaveznikov.
navduševati za te 44 izme" Jugoslovani v Kanadi, ki so prišli sem služit si svoj kruh. Po njegovem mnenju J-ugo-
Nevarnost, ki preti zaveznikom, bo mogoče zmanjšati, če bo vsak državljan, pa naj bo te ali one narodnosti, ^oril
slavija ne bo šla v vojno, toda svojo domorodno dolžnost.
VEC ORGANIZACIJ PREPOVEDANIH
Komunisti, naciji in fašisti nastopajo pod raznimi imeni. — Za kršilce je določena stroga kazen. — Komunisti agitirajo proti vojni.
Kanadčanih
/Te dni ista angleški kralj in kraljiea obiskala vojake prve kanadske divizije ter sta bila v njihovem glavnem stanu nad pet ur.
Justični minister Ernest La pointe je predlagal, naj parlament prepove večje število političnih organizacij. Njcgov predlog je bil soglasno sprejet. Kdor bi bil oziroma bi skušal postati član teh organizacij, bo najstrožje kaznovan.
Med pre|K»vetlanimi organizacijami so: komunistična stranka v Kanadi, kanadska Delavska obrambna liga, Liga za mir in demokracijo ter Liga mladih komunistov.
Prepovedane so tudi razne finske, polj>ke in madžarske organizacije, ki so nastopale pod povsem nedolžnimi imeni, dočim so naskrivaj propagirale nacijskc, fašistične ali komunistične ideje.
Komunistična stranka v Kanadi je bila že pred dvema tednoma prepovedana. Trije
Trideset tisoč parov čevljev na teden
Kanadske tovarne so tako pospešile svoj obrat, da lahko izdelajo na teden :J<>,(MX) parov čevljev za armado, mornarico in člane letalskega zbora. Res, da je moderna armada mehanizirana in da se vojaki večinoma vozijo, morajo navzlic temu imeti dobro obutev.
Vsak par eevljev, ki ga izdelajo v Kanadi za vojaške s vrhe, mora biti iz samega u-snja ter je vsak par -proti natančno pregledan.
eeja tovarna za če v I je je v Montrealu. 350 dela v
njeni uradniki so bili obsojeni mo<] katerimi je skoro po
na večmesečno ječo, ker so z letaki pozivali Kanadčane, naj <-e ne udeleže vojne.
"NOVI SOVRA2NIKI USTVARJAJO NOVE PRIJATELJE!"
Tako se je izrazil ministrski predsednik Mackenzie King z ozirom na preteči vstop Italije v vojno. — Ce bosta Anglija in Francija poraženi, bo novi svet nadaljeval borbo.
i lami pom a ga-
•Prejšnji teden je govoril po radio kanad-ki ministrski preUsednik Mackenzie King ter ojkozoril Kanadčane, da k*e bo vojna najbrž razširila in da bo razširjenje vojne prineslo zaveznikom nove sovražnike.
■"Toda nič zato," je poudaril. e nas bodo ogrozili novi sovražniki, se bo wtevilo naših prijateljev povečalo. Staro , ... prijateljstvo bo utr.j,„o, in ob ^'f™] strani starih prijateljev nam bodo novi priskočili na pomoč.
da bo 7 vsemi la zaveznikom. .
Mackenzie King je ponovil besede angleškega ministrwke-ga predsednika Churchilla:
t" Predstavljamo si najiiujc, kar bi se moglo zgoditi, da bi namreč Nemci porazili Anglijo in Francijo. Tudi v tem slučaju še ne bo vse izgubljeno, kajti če se to zgodi, bo novi
loviea žensk, izdela na dan šest sto parov čevljev. Obuvalo za mornarico mora biti ne-premočl jivo ter je impregni-rano z raznimi olji. Čevlji za letalce so dosti lažje ter so iz telečje kože.
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teli krilirnili časih j« vsakemu rilufelju dnevnih Tesli potrebni ta priročni ATLAS, ki -a pošljt*-m» na>im naročnikom po najnižji ct'iii. — Narorite ga še danes!
General sir John (i. Dill, ki jr bi! imenovan za novega šefa angl*'-k«-a general sir Edmund Ironside, ki je bil poklican s fronte v Anglijo, poveljstvo za obrambo dežele.
genera!nega --t.ili.i la prevzame vr!mv
Kanada napovedala Italiji vojno
Poslanska zbornica je napoved že odobrila:
vkratkem jo bo odobril tudi senat. — "Musso- Posredovalni odbor lini je sličen jastrebu.**	končal zasedanje
Kanad-ka poslanska zborni magana nasilje in krivim. V -redo, 7j. junija j«- poprečji je v ponedeljek soglasno o- Mussolini se je spustil kol ja- dovalni odliora za poravnav dobrila predlog ministrskega jstreb na svojo žrtev in skuša !delavskega predsednika Mackenzie Kinga, ismrtni boj narodov izrabiti naj Kamela napove Italiji \oj-|.<vojo korist, no. Mackenzie King je imeno val Mussolinija "ja>treba, ki tako dolgo čaka, da žrtve ob-nemore, nato se pa vrže imajo."
Resolucija poziva angleške ga kralja Jurja, Jiaj takoj proglasi vojno .-tanje med Kanado in Italijo.
Poslanska zbornica je (bila zavita črno v znak žalovanja za kamidskim obrambnim mi -nistrom Rogersonu ki -e je z letalom smrtno ponesrečil.
Istočasno je bilo naznanjeno. da bo začela Kanada v družbi angleške in franeo-ke vlade takoj graditi »Ive velike mu liicijski tovarni, ki l»o>ta veljali dvajset milijonov dolarjev.
Tristo tankov za
Anglijo
poni pri Tcek Iluglio Mine v Kirklami l«ike končal svoje tretje zasedanje.
u.ibor je »voje poročilo izr ..' I delavskemu <ie .u tmeiitu . < H-law i.
• -
lAH-.r OtOBID tUH O* lit tH| HCllt «uma - ncr.m - uu - n—jn mm
Velikost y2 x ltU intev
velikih struni;
!•:• rviirii li x.riiilj*-vi<lov tnjlli <!r;-:iv in :» »>ml>'viiiur Z«lr. •Iržnv in »star ruililnih ilr-fcir;
1."» sTftornili slit p*>|M>]t)onm «>-
ziiajV-nih: Z;itiiiitivi svetovni N.-i Tiovi jši zi-mljenM k:iie c**!l svet ir? tudi:
UAZI»KI.ITKV IN if JSKE MKl»
Nr.Mrl.K» IN ICI SI.IO 1TAI.I.IANSKO OSVOJITKV Alr 11 ANI J K
PKIKIJtV'ITKV '"'Kill »SIjDVA. ski: k NKMrMi
NOVA FIN'S K'VI JI "SKA MKJA
Cena 25 centov
svoto v znamkah po It oz. - '"»-nla.
C.šljite
Posebnost:
IIAMMONDOV ZEMI-IEVID. KI SAM SEBE rOPRAVLJA
KTPON, ki sa <l..liite z atlasom in ko ^a izintlnite in i»ošljete k
iz'Injatrljn z«-ml j ev i da. Vam <laje pravi«-o, <ia «1* >1 ii t o diwlatne zemljevide z novimi mej.>mi vojsknjo-r-ih s,- držav, kakor bodo preme-nj»*ne |»o sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
" GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y.
Prepoved tujih društev
I'red no j<* justični minister izdal to naredbo, je kanadska policija. prei>kovala delovanje t«-11 društev in je svoje poročilo predložila justičnemu iniul--I ru.
Med razpuščeninii društvi s»»
IMelJ nove sovražnike prišteva Italijo, ki se je pridružila Hitlerju, za novega prijatelja pa Ameriko, o kateri je upati.
*'Vsaka kanadska utrdba bo podala drugi Calais, vsako kanatVko pristanišče pa drugi Dunkirk. Kanadski narod bo branil do zadnje kaplje krvi svojo svOIhmIo in svojo zemljo pred naci.^kini tiranstvom.
KANADSKA ARMADA POD ANGLEŠKO KONTROLO
Pri obrambi angleške obali bodo igrali Kanadčani važno vlogo. — .Zbornica je navdušeno ploskala govoru ministrskega predsednika.
Kanad-ki minislrpki pred- lek kanadskih čet je bil poslan sednik W. L. Mackenzie King v Zapadno Indijo, je nedavno iajavil v kanadski 'Ker je v Hrtlerjevih načrtih poslanski zbornier, <la jp bilo nedvomno tudi napad na An-vfiled zadnjih dogodkov -po-glijo, bo zadela kanadske vo-trebno, podrediti kanadsko ar-jake težka, toda častna naloga mado amgleškim vojaškim ob-braniti angleško obal. z lastem.	'Poslanci so po govoru mini-
(FCanadska mornarica soklelu- -strskejera predsednika navldu-je t aaglejško v angleškem vo-šeno ploskali, dovju, docim vrši nekaj angle- *Za ministrskim predsedni-škili ladij patrohio službo ob kom je govoril R. B. Hanson, kanadski ofcali. Močan odde-voditelj opozicije ter precital
Juliana na poti v Kanado _ Zgodov ina, - je rekel
V Washington, glavno mesto {Mackenzie King,—ne p«»Zna 110-Združenih držav, je dospelo jbene večje nesramnosti kot j > pordočilo, da se je odpeljala jjc storil Mussolini. Vstop Ita proti Kjinadi nizozemska pre Kje v vojno bo podž^sil v Ka->tolonaslednica .Julijana s svo- midčanih odločnost, stati trdno j^j iM|:, najmodernojšeira tipa
jima odevma hčerkama, Bea- ob .<trani Velike Britanije in I __'
trico in Ireno.	Francije, dokler ne bosta pre-1
(Kanad-ki mnmieiiski mini--ter 1>. ( \ Howe j«« naznanil, da ;-o z;:čeli <in,» 8. junija izilelo-vati v Kanadi tri-to tankov za angleško arnuido. Kanadsk vlada je obvestila angleško
Vsled odredbe kanadskega ju-tičnega ministra Krne-ta Lapointc j«' bilo pi cp^vetlanili večinoma nemška društva, pa HI organiza-'i.i. ki poslujejo v
Kanadi. A'-le«l te oiire«U)e j-' prizadetih več društev tujih njirodov, ki žive v severnem ilt-lu Ontariji in zlasti v okolici vlado, da je sprejela tozndev- Kirklami Lake. no n:m»čilo in da bodo tanki v
tudi društva drugih narodnosti. Med jugoslovanskimi društvi je bilo razpuščeno samo lirvat>ko društvo, ki j«» ]>oslo-valo ]»o«l imenom Crojitiou Cultural Association.
logletlnem čiu^u zgrajeni. Tan-
DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
DIN.---$ 2.30
DIN.---$ 4.40
DIN.---$ 6.50
DIN.---
DIN.---
$ 8.50 $10.25
V DINARJIH
DIN.---$20.—
DIN. — — _ $39.—
V LIRAH
100	LIR---$ 5.90
200	LIR---$11.50
300	LIR---$17.—
500	LIR---$28.—
1000	LIR---$55.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, tem ve« samo v dinarjih oz. lirah, hto velja tudi n vse druge evropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : POTN1&KI ODDELEK t
216 West 18th Street, Ifew Tork
Aretiran ščuvač
P i Fort Erie. Ontario. -«» aretirali .">0 letnega Roberta Andersona, prodajaVa zemljišč iz Buffahi. X. Y.
Do I že ga, da je širil napačne govorice o položaju na fronti, hoteč s tein odvrniti kanadsko mladino, .la bi ne <topahi v armado. S svojim govorjenjem je baje tudi razžalil ; n-gleškega kralja. Pri njem so našli nekaj komunističnih letakov.
Kanadski oorambni minister ubit,
Ko je bil acroplan prisiljen pristati blizu Newtonville, so! bili ubiti obrambni minister. Xorman McLeod Rogers in trije? letalci. Rogers je bil na ]>o- j tu iz Toronto iz Ottawe, da bi I govoril na skupnem sestanku Canadiau Club in Empire j Club.
Priče pripovedujejo, d;\. je aeroplan treščil v močvirje i:i je takoj pričel goreti.
■tli II11''!»'Ilir m liliII'I'll ......um III—u—
••GLAS NARODA" ADVERTISE ii
"V BLAGI SPOMINj
Tužnega -ra naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je /a mpenicijo maja 1!»4'>> umrl —
Joseph Savor
Xi Te več v krogu Tvojih uajmilejših. Otlšel si za v» > in tako daleč, da Te liikdo ne more več videti.
1'maknil si se vsem težavam. ki Ti jih je prineslo življenje.
Zapustil si Svojo družino, ki sedaj na hladnem ognjišču s potrtim duhom in zlomljenim srcem žaluje za Teboj.
Bil >i marljiv in pošten, pravičen in razumem. Toda črna zemlja Te je privlekla k *ebi.
Xaj Ti bo lahka zemlja, ki Te je odtrgala od Tvojih milili, dji o«Vpočiješ >voje U-
trajone kosti.
Za Teboj žaluje Tvoj brat —
M. Savor, Box 525, Xoranda, Que., Kanada
V starem kraju pa žena Marija in 15 let stara hčerka ter dve sestri, dva brata v Girard, O., in ena sestra v Wil-
lard, Wis.
m:
ii!!iTtR*"tittt[i;!i itntnin ti! n dHmn uiutt7^ >: m uu, t uii t itmiiBinBHUBMRrri
(gozdar Anton
Roman: Spisal L. G. — Za 4'Glas Naroda" priredil X. X,
^■UHaaillflUMiJniD 2 3 BlttiBilCIO^IiiiiMIIHllllllliy
' iMedtem je postalo za kočo veselo. Pavleta in Cajnarrco so 'bili naščuvali. Jeze se peneč, je piskaLa starka:
Kaj praviš? Kaj govoriš! Da sem bila jaz kriva, da pred dvajsetimi leti nisva stopila pred oltar! > Jaz da sem bila kriva? Ne, nc, motiš se! Lažeš!"
44 Mir mi daj!" je za mrmral nekdanji nočni čuvaj. .
« t4Xe, ne, jaz sem bila veklno pametna ženska! Vedno sem znala ceniti vrednost zdravja. Ti si pa klada in klada si bil. Najmanjše stvari si ni>i upal. v Zdaj ti je labko žal."
Pavle je nekaj časa poslušal Cajnaričino jadikovanje, nato ?e je pa z glavo zagtebel v travo in zastokal.
iStaiki se je razburjenje takoj poleglo in začela je s prijaznejšim glasom:
4\No. zdaj menda >am sprevidiš, koliko moram trpeti zaradi tebe! Co si pa sklenil povzročeno Škodo popraviti, nimam nič proti teiim Tukaj je moja roka."
' IPavle se je z drznil ter mukoma vstal. Namesto da bi se pobotal ž njo, je le zarenčal: : (
•	4'Mir mi daj! Za božjo voljo te prosim, daj mi že enkrat m ir!"	4
Prijel je krošnjo ter jo omahujočih se korakov začel vleči prot« svoji koči. Starka je za<"udono zijala za njim. In ko je zaslišala smeh svojih mlajših tovarišic in tovarišev, se je i ozko zadrla:
. 4 4 (emu pa se smejete? Nobenega vzroka nimate za smeh. Danes ni seveda ni«* / njim, toda do jutri se bo prespal. Jutri ho ves drugačen.'*
Monika je opazila Fronca, ki je držal roko nad očmi in nenehoma gledal proti gorovju.
•	44Hej. kaj pa vedno zijaš?"
44T. gledam. Saj menda smem.! Se mi idi, da se bo vreme »preletelo."
44Xe bo se ne. Saj ni nikjer nolxmega oblaka in skale ►e blešče kakor sieb*ne. Poglej Zakleto goro! Taka je, kot da bi se v solnou kopala. Da, to sem te hotela vprašati: Zakaj pravijo tisti gori "zakleta?"
440, to se je zgodilo pred davnim, slavnim časom. Najmanj pred tiso;* eti! Cajnarico vprašaj, ona je bila takrat že planšarica."
Naglušna starka je slikala omeniti svoje ime.
, 44Kaj si rekel?" t
440 Zakleti gori nam povej," ji je zatrobila Monika na uho
•	4V>, to je čudna zgodba. Tam, kjer je zdaj pozimi in poleti sneg, je bila pr-d več stoletji najlepša planina. Najlepša goved se je pasla po nji, in mleka je dajala, da sama ne vem, koliko."
Iz koče je prišla Marija. V mučnem razburjenju in nemiru ni slišala, o čem so se razgovarjali pri mizi. Oči so ji preplašeno blodilo, o
"Da." je nadaljevala Cajnarica. 4<na tisti planini so bili trije plan^arji. Eden je bil bogabojoe, dva sta bila pa strašanska grešnika."
44 Da slabi so vrdno v večini," je zamrmral Fronc. "Oh, kaj vse sta počela zlobna brata. S sirom sta pokrila <treho ins kroglami iz masla sta -e kegljala. Tako sta bila ošabna! f'o je prijel kakšen revež k njim. sta mu dala kamenje in vodo za večerjo. Slabo bi nni bilo, če bi se zanj ne zavzel dobri brat. ki nlu je ponoči prinesel kruha, sira in mlekn. Nekoč je pa prišel k njim možak, strašno suh in dolg možak, in oči so tira žarele kakor žerjavica."
44Takšen bi bil <lol>er za Cajnaričino zdravje," je zlobno pripomnila Monika.
"Tudi njemu sta dala kamenja za večerjo, ponoči je pa nastal i»iš in grom. Bliski so švigali, zemlja se je odprla in pogreznila oba hudobna brata. ' Tretjega je pa zakleta kra-Jjica rešila. Kajti ti-ti tujec je bil sam hudobec" je pripovedovala Cajnarica. • 44In ko je zagrmelo," je lie rekla, nato pa -mahoma utihnila kajti v daljavi je že drugič počilo. Bil je strel, ki ga je oddal divji lovec proti gozdarju Tonetu.
Prazno verne planšariee so utihnile in se spogledale. To *o snuitra'e za slabo znamenje. Marija je vstala in onitdinila. Padla bi bila, če bi ;ie ne bil Fronc prestregel.
T4Kaj ti je, Marija!"	i .
"Slabo mi je," ie dahnila in naslonila glavo na bratovo ramo.
44Kaj pa je vendar z Marijo!" je preplašeno vprašala Monika.
f Ninič!" je mrmral Fronc. 44Dekle je nekoliko plaši j i vo." In obrnivši se k sestri, je nadaljeval. *4Da, da, te poljem v sobo. Tam boš nekoliko legla, pa bo bolje."
•	Odšla sta proti koči. Cajnarica jo pa nadaljevala: 44Xa planini je začelo snežiti in snežilo je noč in dan.
Snetf pa jo od takrat ni več skopnel. Taka je ta zgodba."
•4To naj bo za vse dober nauk," se jo zamislila debelušna Monika. • 44Mogoče ne kaže goniti izpred praga. Jaz bom )e vsakemu postreg'c, kUor me bo prišel prosit. Večerjo mu bom dala in prenočišče."
i "(o jo re-, so boni jaz še nocoj oglasil pri tebi," jo je smeje pogledal postaven planšar s sosednje planine.
I *4 Tebi bo pa d aba predla, če prideš," ga je precej prijazno zavrnila.
(NekaMšna čudna mora je padla na prej tako veselo d ruž-bo. Brez l>esodo in slovesa so se razšli. Na zapadu je še žarelo solnce, toda koča je bila že v senci. Na pragu je sedel Krone, se nemirno oziral naokrog in prisluškoval proti spalnici. V spalnici je pela sestra uspavanko. Toda njeni glasovi so bili boli stoku in joku »podobni, kakor pa petju. Smrtno bleda jo prišla iz koče in zašepetala: 4Spet je zaspai, hvala Bogu!"
Brat je molčal in zvedavo motril sestro. Ona so ni mogla več premagovati. Krčevito ga je zgrabila za ramo, rekoč: 44Zdi se mi, da bom strahu umrla."
44Tako! Tako! Mislil •zaraUi drugega strela! Nikar se ne boj. Andrej je pretkan lisjak. ^ Danes je nedelja, si je mislil, in vwi lovci so na strelivu." Suho se je zasmejal. • "Pa se je nekoliko zmotil! In ti se boji«! Ne, ne, nikar se ne boj! Andreju se ne bo tako naglo kaj zgodilo."
i (Nadaljevanje prihodnjič.)
Važnost švedskega železa za Nemčijo
•V svetovni proizvodnji železa zavzema Švedska peto mesto. Ker pa Švedi saniii le malo oil svoje proizvodnje potrebujejo, večino železa izvažajo. V zadnjih 'letih izkop vedno bolj naraišča. Leta 1928 je znašala proizvodnja 14 milijonov ton. Večino železa na-kopljojo v lap jonski pokrajini Malenberg. Golivare, Kiruma-vaare in Luosavaare. Ruda je tako dobra, da obsega do (58 odst železa in je ena najboljših na vsem svetu. Medtem ko po količini rude Švedi produ-clrajo le 9 oUst. svetovne proizvodnjo, pa po količini železa dosegajo 14 odst. in 50 odst. evropske proizvodnje.
Tri četrtine švedskega ze'e-i za gre v Nemčijo 17 odst. odi ostale četrtine kupi Anglija, o-stalo pa Belgija, Holandija in Amerika. Švedska sama krije nad 50 odst. nemške potreb-! ščine po železu. Nemčija sama, sedaj, ko je v poso-ti Avstrijo, nakoplje toliko železa, da krije ž njim okrog 30 odst. svoje potrol>e. Toda njeno železo je bolj povprečne vrednosti. Razen na Švedskem je Nen^čija do šolaj kupovala svoje železo v Franciji, v Al-žiru in na Španskem, toda ti trgi so ji sedaj zaprti.
(Zaradi tega je švedsko železo za njo živi jen-koga pomena. Do -odaj ga je dobivala po morju. In sicer iz norveškima pristanišča Narvika. ki je zaradi zalivskega toka vse I loto prosto ledu. V poletnih mesecih jo prevoz "mogoč tudi iz švedskega pristanišča Luloa v Bolniškem zalivu. Toda to pristanišče jo prosto ledu le od srede ma ja do srede decembra. Sedaj pa angleška blokada rosno ogroža prevoz po morju iz Narvika. Ostala bi torej le še pot po železnici, ker pa je zelo drago in združeno z zelo velikimi tehničnimi težkočami. Ako bodo Angleži blokirali Narvik, potem bo Nonečija šole od juniia dalje mogla zopet dobivati dovolj železa preko Botni^koira zaliva.
Tz Rn-ije Nemčija ne moro pričakovati veliko žoh zne rudo. iSovjetija jo sicer mnogo nakoplje, več kot 27 milijonov ton na leto. toda vso to ogromno množino porabi za sobe in je p resi vojno letno izvažala komaj 500.000 ton. Cdedo preskrbe z železom, je v seda-
Velika gresnica
Mora**, vas seznami• s Ta-jo. Pr.-do.«': nog» ima in pre-drobno glavo — takšna jo, kakor rastlinica, ki jo zrasla na previsokem stebelcu. V obraz je ozka in prozorna. Kadar dvigne majhno glave k .-veti ob i, se vam zdi,: še malo, pa se bo vsa Taja utrnila v nji. Vendar Taja ne s»rpda. Lahko bi jedla, karkoli bi hotela in kolikor hi ji srce poželelo, pa ne more. V t eni primeru kaže nemara tista višja, izravnalna praviea svojo moč. Taja, ki ima vsega v obilju, nima teka, drugi otroci pa, l:i so lačni, n indijo jela. Toda to nikomur no more biti v tolažbo.
Taja jr- prav za prav Tat jana. Kakor hitro pa j^ znala govoriti, so jo prekrstila krat-kosti v prid in sebi v olajšavo. Sedaj je Taja. Tako jo kličejo vsi, ki jo ima jo radi.
''Lahko noč Taja." je reklo mama in jo je neskončno rab Io poljubila na čelo. .
Za Tajo je že pozno. S<a-rin>ka urica na belo preple>ka-nem predalniku j«- pravkar od-d robi I a v topli somrak devet udarcev. Mima, ki se sklanja nad svet'o otroško postelj. je že v nočni srajci. Takšne rožnato, prozorne, do tal segajoče srajce imajo nemara samo še angeli v nebesih, kraljice v začarani deželi in vile v >kriv-mStno tihem gozdu — jo la hip svečano In presunjono ponudila Taja. Toda nobena teh prikazni ne moro vonjati tako sladko in toplo, kakor mama.
44Boš spala?"
144Mlim," jo zacepetala Taja.
•Mama jo ugasnila luč. Od-
nji vojni Nemčija mnogo na slabšem, kakor pa jo bila v zadnji svetovni vojni. Tedaj jo namreč imela v svoji posesti prebogate železne rudnike v Alzaciji in Lore 11 i in je razen tega zasedla takoj prvo tedne tudi vse izvrstne rudnike v severni Franciji. Teh virov pa selaj nima na razpolago.
Novcu
VELIKA
KUHARICA
po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kako*- še tako gostobesedna reklama.
Na ve# kakor 700 straneh je strnila odiitna in priznana avtoric« vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdelana nad vse pregledno. Izbira reeeptov Je lsirpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DEIX). KI GA IMAMO NA TEM PODROČJU Oprema knjige je razkoina. Nešteto Jo s'Jk v besedilo, S4 pa > novih barranih tabel, ki jih Je naslikal Dragotin Humek. ....
Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti z a zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi >*ili Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA
feiaJl Je ami natisk knjige v vseh pak tudi tehnltno popolnejši od vseh
sedaj znižana.
Velja
s5.
a knjigi ml.)
NaroČite pri
KNJIGARNI: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street - New York, N. Y.
gS3 GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JI KNJIGA SA VASI
Pla jo ,toda vrata za seboj je pustila na stožaj odprta. Kaj-pa, ta pokončni razsvetljeni pravokotni k vrat, ki vodijo v materino sobo. nikakor no dopušča, da bi tema dobila kaj oblasti nad Tajino nočjo. S svoje postelje vidi Taja naravnost na materino l>elo odvrnjeno posteljo. Od tod vidi. kako pipi je rožnata luč svoje mefliko žarko na njeno lahko povešeno temno glavo in kako mama stiska črne obrvi, ko zvečer v postelji bere knjiiro. Mania bere In je v drugem svetu — ne sliši to takoj, če jo poklič<|š. Ampak to jo vseeno. Važno le, da jo sploh tu v bližini. Važno jo. da lahko zaspi; ta čas. ko dremavo in ljul»eče izpred napo zaprtih vek zreš nanjo. Važno jr. da še v polrim oltčntiš sladko po-mirjenje, ki ga izžarevajo to-plota njene prisotnosti. nožni in medli soj rožnate luči. tUi-iva okoli materino 1101110 sklonjene glave . .
Toda nocoj kljub temu Taja no 111010 zaspati. Taja še nima osem let. Mnosri. ki z njo vred obiskujejo prvi razred, so kajpada še mlajši — toda do-pov<-;lali ~<> jim vsem. d:i so irre^ili. Tako je. Taja je grešila in neko doIoT-eno število sedenr'!«-tnih deklet je grešilo podobno. Zato jih v šoli pripravljajo na prvo spoved, da so svojih grehov prav in čirto izpovedn. Tajin svet je bil tlo-sl«'i svet ljiil»ezni, o'ivi lno ]>a •e bilo potrebno podučiti jo. da je on. -t ran njuhozni še neki j t- kšnega, kakor večno pogubljenje.
Taja si jo pofoirnila odejo Še preko nosa. Sedaj je videti od nje samo teman čop razmrše-nih las in dvojo zbeganih oči. C!rešila je in ni vedela, da greši. To je približno tako strašno, kakor če imaš težko bolezen. pa so mirno sprehajaš naokoli. Nu, sedaj vsa j vo. ila je irrošniea. Negibno leži v topli postelji z neko čudno navado so imusi sama sebi in -i zaspano izprašajo vest.
•Grobi so nvili in veliki. To si ni težko 7i pomni t i, saj imamo tudi malo in velike črko. Težjo jo razločiti, kateri so smrtni in kateri ne. Na primer: če samo enkrat nagajaš, jo to šolo majhen greli, pravi cospod katehet. — (V kljub ponovnemu opominu še in no nngajaiš. si kajpada že pmrten "Teh nakopljoš na ubosro 'dušo. Tn Taja si mora s prestraše-
nim vzdrhom priznati, da beleži vii" takšnih smrtnih grehov sebi v škodo. Co bi torej sedaj umrla. !šo preden je pri spovedi dobila odvezo, bi prišla naravnost v pekolj. tjakaj, kjer se v lastni tof šei etnarijo na večnem ognju ubijalci, razbojniki in tatovi.
Taja se počuti važno. Tudi kradla je že. Očetu jo oni dan ukradla kisel bonbon iz papirnate vrečice., ki jo je vso po-mečkano bil pozabil na nočni oiiiark-i — materi pa -o je še lansko j«-sen zlagala, da ni utr-irala lirijške 7. malega drevesa na balkonu, tik-te hruške, ki jo je seveda utrgala ona in nihče drugi: grešnica Taja.
Hujših grehov se Taja ne more iloniiditi kakorkoli vrta po svojem >pominu. Toda za dobro spove 1 je potrebnih pet reči. Taja jih zna na pamet: izpraševanje vesti. ke>anje. trdni .-kf ep. r-poved, zadoščr-vanje. Sedaj je torej na vrsti kosanje.
Žalo-t in stu»l ivad storj*ini-mi irrehi imenujemo kosanje. Taja ve. ka j je žalost. Žalost je nekaj takšnega, da ti gre na jok pri tem. Žalost je. če reče nuima stihini .krliajiM^im h1 gK-0111: 4'Taja. takšne punčke nintiin rada.'* Tedaj -e ti stisne srce in vse naokoli je mraz in teuui. To je še hujše, kakor >olze. Toda sedaj ni teme, ne v srcu, 110 kjerkoli. Mama čita knjigo pod rožnato lučjo in od nje gresta svetloba in toplota po >obi in po Ta-jinih občutkih. Tn ta toplota bo ostala, četudi luč ugasne.
i40 moj Rolt. žal mi je, »la sem grdšila. Žal mi io z:ito, ker »oni z grehi zaslužila tvojo kazen —" dr Ira ]>olgla-no Tnia. Tn vendar ji jo še vedno lahko pri duši, v njenem srcu in žalosti, č ravno jim je bil gospod katehet vsem kar na jstrožji' zabičal, da so morajo ob teh besedah resnično raz-žalostiti. Brez žalosti ni pravom kesanj-i.
.^fania je dvignila glavo.
■Tz Tajino postelie vstaja v noč klavrno stokanje in vrsta gla-nili vziilihov.
,<4Kai je. Taja, za božjo voljo? A'!i ti jo nvir slabo?"
*"Ne, morem in ne nnorom biti žalostna." za javka grešnioa mrod solzami. <4Oh. mamica, kaj naj stori nt dn bmp žalostna?"
"Saj res kako bo žalostna" pomisli mamica, *'kor nima nobenega greha ..."
Nova zaloga ..
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JI RAČ
Mlatil koroški SIvrniK' zelo jasno in zaiiimivu iMtpisuje življt-nje kmetov in rn«larj»*v.
cena $ 1.—
JUTRANJA ZVEZDA
Iz mnglršrine prrv<>del P. M. C K KM (.(> J
Koman se vrši v Egiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni mul velikimi ovirami in nevarnostmi.
cena $1.—
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski phutelj jM>|>1-suje čudovit svet med žarknstjo južm^ga solnca in senco hladne severne n<»ri.
cena $ I.—
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIEWK Z
Pisatelj jiopisnje idjajno zmago Indijskega kralja Jana Std»ie>ke-ga nad Turki pri Hotinu in s tem <MtvotM>jenje Poljske. S to zrnato Je Idla konr-.-ina turška sila. katero s« toliko tr|ie|i tudi si« -venski kraji.
cena SI.—
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZlPANfiC
Najboljši iu še liveči si«»venski (tesuik iMMlaja s to zbirko zojiet nekaj umotvorov. Pesmi so |N«^ve«Vne ujeg«>vi ženi Ani.
cena $ I .-
ZNANCI
Spisal RADO .Ml KM K
Poznani liumorist v tej knji-Ki kaže razne zna«'-aje ter knji-g«» sam označuje k«>t '"Povesti in orisi."
cena S 1.25
JARI JUNAKI
Spisal RADO MI RNIH
Knjiga vsebuje 12 kratkih. RtneSoh iK»vesti in Im» vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo.
cena $ 1.— ROŠLIN in VERJANKO
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je poleg Josipa Jurčičji naš tiajltoljši pri]>o-veilalni pisatelj, v tem romanu iMtpisuje življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca.
cena $ 1.—
JARA GOSPODA
Spisal JANKO KERSNIK
I.epSe izvesti. kot je J ara taos|MMla, skoro ni mogoče najti.
_cena $1.—
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svojm romanu živo in zanimivo {»opisuje življenje na deželi.
cena $1.75
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER DUMAS Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. S trni iS vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se bo igral kos življenja. In t tem slavnem romanu se res igra velik kos zelo zanimivega življenja.
_cena .50c
ZADNJI VAL
Spisal IVO ŠORLI
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini.
cena $ 1.—
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. CO. 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.