in vetja s poštnino	Q T AI[ 1H ftT Q \[ J Posamezni listi dob«
vred in v Mariboru s	llliBll/irVilkllVI se v tiskarni in pri
pošiljanjem na dom	J^J J^J \J jj (J J\ J^ gospodu Novak-« m
za celo leto K 5,—	velikem trgu po 10 A. it pol leta „ 2.60
za četrt leta	^Bjk ŠSNM MF^ V^ B
jiaročnina se pošilja ■ ■	■ H B I H H H n II HB II ■ listi „pravništvu t tiskarni ■■■■■■ B B B B B 9 H§| S ■
■	B B ^^m B B B B mm B^M
||	II a\ lil II 11 n
—H H	H H ■ H H H H H H L^B H H če se enkrat,
Mažniki H H	H H ■ B B B B B H ■B B ■ M
VI	M0 Vw MI V dfa Jb A Vil
Mrijo bat brez p«- ^^	-
safcne naročnine.	T • . -> . -< ■ i • -i —•*■—
*	List ljudstvu v pouk in zabavo.
Štev. 11.
Listek.
Nekaj črtic o bučelah.
Že nam trka ljuba spomlad na duri. Narava se polagoma oživlja. Marsikje se že oglašajo vesele ptičice. Izpod grmovja boječe molč spomladanske cvetlice svoje glavice. Komarji in mušice veselo plešejo v sulnčnih žarkih svoje kroge. Povsod se vidi novo življenje. Vse se giblje in hiti na delo. Najži-vahnejše pa je pred ulnjakom. Bučelice, te božje stvarice, ki so počivale celih 6 mesecev, hite na delo, da si v teku leta zopet napolnijo s sladkim medom celice, ki so jih med dolgo zimo skoraj do cela izpraznile.
Mnogo se je že pisalo o bučelah. O bu-čeloreji so se izdale male knjižice, pa tudi časniki so nam prinašali o njej marsikaj zanimivega. Tako nam je «Slov. Gospodar» podajal pred 10 ali 12 letucele članke, v katerih nam je prav na tanko orisal celo življenje in delovanje, ki se godi v panju. A mislim, da ne bo odveč, ako tudi jaz podam nekaj črtic o bučelah, ker so se mi te živa-lice v teku 15 let, kar se bavim ž njimi, čez vse priljubile.
Trdimo pač lahko, da si je človek že hitro v začetku, ko se je stalno naselil, izmed
V Mariboru, dne 17. marcija 1898.
drugih mu potrebnih živalij, vdomačil tudi bučele. Bučele in med nam omenja že sveto pismo. V svetem pismu beremo večkrat o divjem medu, namreč o medu, ki so si ga bučele nanosile v drevesne luknje ali v raz-pokline na pečevju; vendar pa smemo sklepati, da so Judje in tudi druga ljudstva v Aziji že imela bučele udomačene.
Mnogo podatkov imamo, da so se Grki bavili s bučelorejo. Staro mesto Atene so bile glavni kraj bučeloreje. Postavodajalec Solon, ki je živel od leta 639. do 559. pred Kristusom, je dal v svojih postavah za Atene tudi določila o bučelah. Gorovje Himet na vshodnji strani Aten, kjer raste mnogo dišečega zelišča, je slovelo že nekdaj in slovi kajpada še tudi dandanes zavoljo izvrstnega medu, ki ga tam bučele znašajo. Aristomah, trinog v Argu na Peloponezu od leta 271,—229. pred Kristusom je bil sloveč bučelar. Sploh so bile bučele Grkom svete živali, katere so smatrali za duše umrlih, ki so zopet prišle iz neba na zemljo. Bučele so jim bile znamenja sreče, blagoslova, pridnosti, snažnosti, reda in domoljubja. Kako so Grki bučele čislali, se sklepa lahko tudi iz tega, ker najdemo na neki vrsti grškega denarja zraven žitnega klasja tudi te živalice vtisnjene.
Mark Terene Varo, rimski vojskovodja in pisatelj, ki je živel med letom 116. in 27.
Tečaj XXXII.
tolikim bridkim izkušnjam in od dne do dne rastoči nevarnosti za naš obstanek še vedno preveč brezbrižnosti in malomarnosti! O slovenske lahkomiselnosti! Citajočim v tujih nam nesovražnih knjigah, da smo Slovenci dobrosrčno veselo ljudstvo, nam taka sodba do-pada in nas napolnjuje ponosom, ali ne mamimo se sami, marveč zavedajmo se, da smo lahkomiselni, ter spoznajmo, da* nam je sodeč le hotel biti mil. Lahkomiselnost je menda naš najhuji greh, in na to stran, na katero grešimo največ, imamo paziti najbolje.
Kaj nam je dalo povod k tej jeremijadi ? Ako se ozremo iz mariborskega mesta proti severu in severozahodu, gledamo sicer prijazne Slovenske gorice in zeleni Kozjak, ali iz te zale podobe krili grozno žalostno očitanje, ki velja nam, ker smo te kraje precej zanemarjali, ne brigaje se za duševno blaginjo ljudstva, ki v njih biva. V mislih imamo, kar je slovenskega nad Dravo in zahodno od južne železnice; fare: Maribor, Spodnja in Zgornja Sv. Jungerta, Sv. Jurij, Svičina, Luče, Sv. Duh, Sv. Križ, Kapla i. t. d. Šole so v teh krajih deloma trdo nemške, deloma dvojezične, ker pa je razumeti tako, da je učni jezik le v prvih treh letih slovenski. Stariši še govorč med seboj slovenski, z otroki pa že samo ali vendar najraje nemški, to pa le vsled zaslepljenosti, in ker otroci nemški raje govorš nego slovenski. Mnogi otroci slovenskih sta-rišev pa že slovenski več ne znajo, ker jih stariši niso marali učiti. Ti-le pravijo: «Čemu bo otroku slovenski jezik, če pa jaz v uradu in pri gospodi ž njim nič ne opravim!» Zanimivo, a seveda žalostno je po teh krajih
pred Kristusom, o katerem se trdi, da je bil najučenejši Rimljan, pripoveduje v svojem tri knjige obsegajočem delu, v katerem popisuje poljedelstvo in sploh kmetijstvo, da so se Rimljpni tako močno bavili s bučelorejo, da so nekateri bučelarji dobili v jeseni okoli 3000 klgr. medu. Bogati meščani so imeli zunaj mest cele vile pozidane samo zavoljo bučeloreje. Kolumel, bogat Rimljan sredi prvega stoletja po Kristusu, ki je imel svoja posestva blizu Rima, popiše na tanko, kako se mora z bučelami ravnati, da se dobi od njih dobiček. A bučeloreja ni v starem veku cvela le samo pri Grkih in na italijanskem polotoku, ampak tudi na Španskem. Dokaz temu nam je nekdanje staro mesto Apiarij, kar bi po našem toliko bilo, kakor mesto bučel. Kakor na Grškem gorovje Himet, tako je na Španskem slovelo mesto Apiarij zavoljo izvrstnega medu.
Iz tega sprevidimo, da so se z bučelami bavili že stari narodi. Med so rabili mesto našega sladkorja, potem kot zdravilo znotraj in zunaj, najbolj pa zoper očesne bolezni; tukaj menda medeno vodo, s katero so si oči izmivali. Iz medu so si pa delali tudi nekako pijačo, ki je menda nekoliko podobna bila naši medici. Ta pijača starih je bila menda na enak način pripravljena, kakor nam jo Valvazor v eni svojih knjig, v katerih popisuje vojvodino Kranjsko, riše. Val-,
Kaj hoče Thunovo ministerstvo ?
Zadnjič smo na tem mestu navedli imena novih ministrov ter k sklepu rekli, da se bo Frinc grof Thun trudil za resnico in pravico, skrbel za red ter gledal na to, da avstrijske postave zopet dobijo veljavo. Danes pa hočemo o programu ali namenu novega ministerskega predsednika nekoliko več spregovoriti. Ni še sicer on govoril v državnem zboru, ker se ta snide šele prihodnji ponedeljek, a o tem, kaj da on hoče, pišejo «Narodni Listv» dne 9. marcija nastopno:
«Nova vlada si bo z ozirom na mate-rijalne potrebščine tostranske polovice prizadevala doseči obnovitev pravične nagodbe z Ogersko. Z največjo vnemo bo izpodbila vsak poskus ekstremnih strank, ki bi hotele preprečiti parlamentarno rešitev nagodbenega vprašanja. V to svrho je pripravljen grof Thun posluževati se sredstev, ki se bodo sicer nekoliko razlikovala od postave Falkenhaynove,. a imela večji uspeh. Pridobitev '¡1 era-ft«*»^ veleposestva se smfctra za razrušenje nemške solidarnosti. V reševanje večjih načrtov se vlada sicer ne namerava spuščati, pač pa bode označila določno svoje stališče, kadar bo to nujno potrebno.
Češko vprašanje bode skušal grof Thun rešiti vsaj v toliko, da se najde nekak mir med obema narodnostima. Kar se tiče čeških zahtev, je novi ministerski predsednik voljan izpolniti večinoma vse, kar je obljubil grof Badeni. Z največjo vnemo bode nastopil proti vsaki poulični politiki.
Vprašanje glede deželne avtonomije grof
Thun še ne bo rešil, vendar pa hoče skrbeti za to, da se odkažejo deželnim zborom vsa ona dela, ki so začrtana v državnih osnovnih zakonih. Skrbeti hoče nova vlada za finan-cijelno zboljšanje posamnih kronovin ter se ozirati na njih potrebe. Vlada bo vsikdar skrbela za materijalno zboljševanje kmečkega in obrtnega stanu, njena glavna naloga pa bo v tem, da bo krepila v prebivalstvu di-nastično čut in dinastično zvestobo, to je čut in zvestobo do cesarske hiše.»
Kaj ne lep program na prvi pogled 1 Škoda, da se pa na sv. vero nič ne ozira. Dokler se ljudstva avstrijska z vso vnemo ne bodo poprijela verskih resnic in kršč. pravičnosti, ne pridejo do miru, ne do blagostanja, do pravega avstrijskega domoljubja pa ne oni elementi, ki gledajo črez mejo v Nemčijo ali ki sploh hočejo prevreči ves državni red.
Thunova vlada obljubuje, da bo vsikdar skrbela za gmotno zboljšanje kmečkega in obrtnejga stanu. Mi bi pristavili, da naj vlada tedno* gleda na vse delavske stanove, in to se naj brž ko brž zgodi. Kmetje so se že več ali manj navolili vednih obljub. Gospoda visoka! Naj kmet vendar že skoro vidi in čuti, da vam je res kaj mar za ta najtrdnejši- steber države!
Grlejmo vendar na mejo!
Kamor se ozre, toliko narodnega dela, ki čaka krepke volje, da človek ne vč, česar bi se naj lotil najprej. Kako bi pa tudi drugače bilo! Sovražnikov, in sicer mnogo močnejših od nas, nebroj, v nas samih pa vkljub
hoditi zlasti tedaj, kadar so otroci na potu v šolo. Tam prihaja krdeloe otrok s slovenske strani. Prijazno je ogovoriš, a slovenski; otroci te začujeni gledajo, pogledavajo sebe, se počasi odmikajo, potem pa grohotom spuste v beg, kakor plaha divjačina. Kateremu Slovencu bi ne stopile solze v oči! Na svoji zemlji, med svojci si, in ne razumejo te, in otročadi je jezik starišev, jezik slovenski v zasmeh! Tu imamo zastaviti vse moči, da se to predrugači; kar je našega, mora v istini biti, ali postati naše, naj velja, kar hoče. Zadnji čas je, in velik trud bode stalo, da izderemo iz krempljev sovražnikovih našo lastnino. Vrhu tega se gre za mejo, velik kos meje; če ne storimo nič, izgubili smo ves Kozjak, lep del Slovenskih goric in okoli 20.000 duš.
Kako pa tem razmeram priti do živega ? Le dvoje imamo: berilo in živo besedo. Po naših mislih bi, začeti z bralnimi društvi, bilo brezuspešno. Ljudje ne marajo in ne vedo slovenski čitati; družba sv. Mohorja šteje v teh krajih neznatno število udov. Mogoče, da, recimo gotovo, da bi še marsikateri čital, ko bi ga čtivo ne stalo denar; o političnem gibanju Slovencev, o naših težnjah pa tukaj ni duha ni sluha. Vrednost ima le nemščina in po gostilnah in hišah imovitejših nahajajo se nemški časniki najbolj strupene vrste, kakor: «Tagespost, Grazer Tagblatt, Marbur-gerZeitung»; «Slov. Gospodarja» iščeš zastonj. A kako potreben bi bil; ne poznamo berila, na koje bi smeli staviti toliko upanja, kakor na ta časnik; ali ponujati bi se moral ljudem zastonj, potem bi ga brali. Dovoljujemo se predlagati to-le misel oziroma prošnjo: Mnogo naročnikov dobiva «Slov. Gospodarja» že v petek; kaj, ko bi ti, prečitavši ga, ga ne polagali na stran, da ga jame pokrivati večni prah, ampak pošiljali v kraje, kjer je huda narodna suša. Da pa bodo blagi rodoljubi vedeli kam pošiljati in da ne bode prišlo v ta kraj preveč, v drugega pa nič, naj blagovolijo uredništvu po dopisnici naznaniti, da dajo svojo številko «Slov. Gospodarja» na razpolago. Uredništvo se bode prihodnje dni v dotičnih farah pobrigalo za hvaležne odjemalce in vsakemu rodoljubu po jeden naslov naznanilo.
To bi bilo potem že nekaj, ali za te kraje ne dovolj. Tukaj je treba vsekako še žive besede in sicer, da jo slišijo opet in opet; čim trše železo, tem huje ga je kovati. Na vsak način se mora za mariborski okraj osnovati politično društvo, katero se bo imelo v svojem delokrogu z vso vnemo oprijeti misijonarskega posla. Vun, mariborski gospodje, vun med ljudstvo! Kurja polt bode
vazor pravi o omenjeni pijači, ki se naredi iz medu in vode, — mora se namreč med v vodi tako dolgo kuhati, da se do določene mere zgosti — da ostane, kakor vino več let neskvarljiva, je rumena ko zlato in ima v sebi tako moč, da je že marsikaterega vrgla na tla, ako si jo je par kupic privoščil. Med so rabili stari tudi za balzamiranje mrličev.
Dandanes je bučeloreja že razširjena po vseh petih delih sveta. V Ameriki in Avstraliji dolgo časa niso imeli bučel. Tja so jih vpeljali iz Evrope. Indijanci jih imenujejo muhe belih ljudij, ker so jih namreč ljudje belih lic, torej naši prinesli. Trdi se, da v Avstraliji tudi sadno drevje ni rodilo, dokler niso imeli bučel. Čeravno se to vidi sprva neverjetno, vendar mora biti na tem nekaj resnice, ker pomologi ali sadjarji trde, ako je cvetje spomladi prepolno medu, ga ta zamori, da ne pride do sadu. Je že lahko, da pripomorejo bučele k rodovitnosti, ako posrkajo iz cvetja med.
Najbolj se dandanes bavijo s bučelami na Ruskem, Ogerskem, Italijanskem, Francoskem in Nemškem. Tudi pri nas se ukvarjajo nekoliko s bučelorejo, pa žali Bog, še le premalo. Kaj naj bi se storilo k temu, da se povzdigne tudi pri nas bučeloreja? Teh vrst, dragi bralec, nisem pisal le za priprostega bučelarja, in tudi kaj se on briga za imena,
vas že minola, kadar ste v vodi, ali le va-njo! Kako vam bode postalo toplo in pregrelo vse kosti! Osnujmo torej politično društvo za mariborski okraj, ki bode pridno prirejalo shode v najnevarniših krajih.
Pa ne čakati! Kako dolgo še naj opre-zujemo? Da bo prepozno? To bo kmalu, če po nekod že ni. Rešimo torej, kar se še rešiti da!
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar ne pojdejo letos na južno Francosko, kjer biva zdaj svetla cesarica. — Te dni se napoti ministerski predsednik grof Thun s finančnim in trgovinskim ministrom v Budapešto, obiskat barona Banffyja. — Parlamentarna komisija desnice ima sejo dne 18. marcija.
Češko. Razni mladočeški poslanci so imeli te dni shode, na katerih so označili svoje stališče nasproti novi vladi. — Minister Kaizl je odložil poslanstvo, bode pa zopet izvoljen.
Štajarsko. Gradec je bil v nedeljo zvečer v spomin 48. leta razsvetljen. Nemce torej demokrači popolno «komandirajo». — Liberalni veleposestniki so se izrekli zoper Thunovo ministerstvo, ker se boje Wolfa, ki je oni dan govoril v Gradcu.
Koroško. Slov. deželni poslanci so se v istem smislu izjavili za slov. vseučilišče, kakor naši štajarski. — Celovec v nedeljo zvečer ni bil razsvetljen, pač pa Beljak, kjer so si prusaki in socijalisti iskreni bratci.
Kranjsko. Predsednikom katol. političnega društva je zopet izvoljen vrli poslanec Povše. — V nedeljo je poslanec Ivan Hribar priredil v Ljubljani volilski shod, kjer je mnogo zanimivega povedal za spravo.
Primorsko. Škof Šterk je prepovedal slovenske pridige pri Sv. Jakobu v Trstu. — Ces. namestnik Goess je te dni obiskal več odličnih Slovencev, med temi tudi škofa dr. Mahniča.
Ogersko bode slavilo, kakor je sklenil državni zbor, dne 11. aprila s slavnostno skupno sejo 501etnico ustave in takrat se bo izročilo svetlemu vladarju tudi udanostno pismo. Dan 11. aprila pa ostane narodni praznik.
Vitanje države.
Rim. V večno mesto je došel nemški kardinal Kopp iz Vratislava. Nekateri menijo,
ki sem jih zgoraj omenil, ker so mu tako vsa neznana! Namen moj je bil, da bi zanimanje za bučelorejo vzbudil tudi v nekoliko višjih krogih, namreč pri gg. župnikih, nad-učiteljih, učiteljih, in sploh pri vseh izobražencih, ki imajo zunaj mest kakšna selišča ali posestva. Ako se enkrat ti z vso navdušenostjo poprimejo bučeloreje, se bodo potem tudi drugi nižji od njih učili in navduševali. Naše podnebje in kraj pa tudi prijata buče-loreji. Sadno drevje, lipa, kostanj, detelja, ajda, fižol in mnogo drugih nebrojnih rastlin ima v sebi mnogo medu, da si ga bučele po njih drage volje lahko nabirajo.
Da bi se bučeloreja tudi med ubožnejšo ljudstvo upeljala, temu bi bogatejši bučelo-rejci najlažje pripomogli. Ne bi trpel nobene škode, ako bi to ali ono prav rodovitno leto podaril ubožnejšemu sosedu za pleme panj bučel in bi si zgovoril, da mu jih povrne, kedar se mu pomnože. Kdor bi se skazal tako ljubeznivega, je lahko zagotovljen, da ga sreča zapustila ne bo. Vsakdo torej naj pomaga po svojih močeh bodisi z besedo ali z dejanjem, da se pri nas zopet napolnijo ulnjaki, ki jih žali Bog dandanes toliko praznih stoji.	J. Š.
da se bo o važnih političnih rečeh pogovarjal s sv. očetom.
Angleško. Ministerski predsednik Sa-lisbury je obolel; zato bo zanaprej vnanjo angleško politiko vodil tajnik Balfour. — Vlada bo zdatno pomnožila vojaštvo.
Nemško. Katoliški centrum se še ni izrekel za povečanje vojne mornarice, ker se bavarski poslanci temu ustavljajo. — Staremu Viljemu se v Valhali na Bavarskem postavi spomenik, in takrat pride tja baje tudi cesar Viljem.
Rusko. Car je zaukazal, naj se 90 milijonov rubljev porabi za nove vojne ladje. — Poslanec Pavlov je v Pekingu od kitajske vlade zahteval, naj se najem Port-Arturja reši v Pekingu, a ni ničesar opravil.
Špansko. Ta država tiči v groznih dolgovih. Od 745 milijonov dohodkov je treba plačevati za dolgove 532 milj. — Ali nastane vojska med Špansko in s severoameriškimi Zedinjenimi državami? Mislimo, da ne, dasi so poslednje še posebej 50 milj. dolarjev namenile za vojaštvo.
Vzhodna Azija. Ker si Rusi prisvajajo Port Artur na Kitajskem, zato se Japonci na vso moč pripravljajo na vojsko. Ako se Rus in Japonec spoprimeta, bode Japoncu pomagal Anglež.
Cerkvene zadeve.
Knezoškofu Jakobu v slovo!
(Iz Ljubljane, koncem svečana).
(Dalje.)
Dolgo smo molili duhovniki in verniki leta 1884. za novega škofa: od januvarija notri do decembra. A naše molitve niso bile zastonj, Bog nas je uslišal. Dobili smo kot višjega pastirja najboljšega moža, moža po Srcu božjem, duhovnika globoke učenosti in pobožnosti, a tudi izredne diplomatske nadarjenosti. In kar je največ; dobili smo res pravega dušnega pastirja, skrbnega, ljubeznivega očeta. In ta mož nam je bil prev-zvišeni naš knezoškof dr. Jakob Missia. Prejeli smo v njem in po njem mnogo več, nego smo upali, da, reči smem, mnogo več, nego smo sploh upati mogli. Našli smo v njem sploh vse, česar smo potrebovali! Hvala Bogu za ta dar! Tekom teh 13 let, odkar nas je vladala in vodila njegovega višjepastirska roka, smo skusili, kaj se pravi — dobrega škofa imeti. To ni le moje zasebno umenje ; to je odkritosrčno mnenje tudi premnogih drugih tovarišev mojih; da, trdim lahko, da je to splošno prepričanje vseh dobrih katoličanov na Kranjskem.
V dokaz navajam le nekatera dela prev-zvišenega gospoda knezoškofa, po katerih se je versko in sploh družabno življenje v ljubljanski škofiji silno dvignilo.
Pred vsem preporod v duhovščini sami. Knezoškof Missia je takoj izprevidel, kako silno ovira uspešno dušnopastirsko delovanje pomanjkanje duhovnikov. Zato je jel sprejemati v semenišče ne le maturante, temveč tudi abiturijente brez mature. Takoj prvo leto se jih je oglasilo nad 20, dočim jih je poprej štel vsak letnik komaj 10—12, včasih celo pod 10. Leta 1881. jih je bilo samo 5 posvečenih, in leto pozneje samo 6, in to za tako veliko škofijo! Za Pogačarjevega vladi-kovanja je bilo v semenišču navadno okoli 50 bogoslovcev v vseh štirih letnikih, kmalu po Missijevem nastopu pa jih je bilo že čez 100. In to niso bili slabi bogoslovci. Cela vrsta abiturijentov, ki so maturo z odliko dovršili, stopili so v semenišče, kar se je poprej malokdaj zgodilo. Pet bogoslovcev so poslali v Rim v «Collegium Germanicum», kjer so, oziroma bodo postali doktorji bogoslovja in modroslovja, in sedaj že jako blago-vito delujejo v domači škofiji. V zadnjih letih je 16 duhovnikov doseglo doktorat bogoslovja, oziroma modroslovja ali prava. So pa še nekateri, ki bodo še promovirani v par letih.
Število duhovščine pa je v teh 13 letih tudi zelo naraslo. In duhovniki so vrli dušni pastirji, čeprav jeden ali drugi ni prinesel seboj mature v žepu, ko je stopil v semenišče. Saj nam skušnja dan za dnevom očitno kaže, da duhovskemu stanu ne manjka toliko učenih in nadarjenih mož, temveč veliko bolj ponižnih, gorečih, delavnih, skromnih dušnih pastirjev, ki se ne zanašajo toliko na svojo glavo, kolikor pa na božjo milost in pomoč.
Tudi bogoslovske študije so se preosno-vale. Uvedla se je zadnja leta tudi filos. fija, za katero se je ustanovila posebna stolica.
V ohranitev in gojitev pravega duhov-skega duha med duhovniki je uvedel, oziroma priporočil prevzv. knezoškoi duhovske bratovščine: «Associatioperseverantiae sacerdotalis», bratovščino duhovnikov častilcev presv. Reš-njega Telesa, in pred par leti je navlašč za domačo škofijo ustanovil duhovsko bratovščino presv. Srca Jezusovega. Večkrat na leto se zbirajo nje člani sedaj pri jednem, sedaj pri drugem tovarišu, navadno ob godovanju
—	po nekaterih dekanijah celo vsak mesec
—	in se razgovarjajo o raznih dušnopastir-skih in drugih javnih zadevah, v kolikor se njih tičejo. Po jeden ali po dva imata predavanje, in na podlagi tega se vname razgovor. S tem pa je zvezana tudi skupna adoracija v cerkvi. Oh, koliko dobrega se doseže po tej poti, kako lepo se goji družabno življenje med stanovskimi tovariši! Tukaj se seznanjajo, drug druzega osrčujejo, tolažijo, tukaj so drug drugemu skrbni dušni pastirji. Sam Bog je res vdihnil našemu ljubemu višjemu pastirju to srečno, blaženo misel!
Jednako blagodejno pospešujejo pasto-valne konferencije dušnopastirsko delovanje. Vsako leto se snidejo duhovniki v posamnih dekanijah po dvakrat, ali vsaj po jedenkrat, kjer kaplani, ki so bili v zadnjih šestih letih posvečeni, čitajo svoje naloge, po katerih se vname potem razgovor. S tem se nadaljuje znanstvena naobrazba dušnih pastirjev.
Kakor pa je skrbel vzorni naš knezoškoi za duše sebi podložnih duhovnikov, tako je skrbel tudi za njih telesne potrebe. Duhovsko podporno društvo podpira zbolele duhovnike, in za onemogle se je pred par leti postavila krasna, velika duhovska bolnišnica «Leo-ninum» v Ljubljani.
Da bi se razširilo in utrdilo pravo versko življenje tudi med ljudstvom, uvedel je razne nove bratovščine, n. pr. družbo treznosti, apostolstvo molitve, bratovščino sv. družine itd.; pospeševal je kar najbolj tudi že staro bratovščino presv. Rešnjega Telesa. Koliko dušnega veselja je priredil s tem svojim vernikom, pa tudi duhovnikom, to si lahko mislimo.
Velikansk korak se je storil naprej v boljšo prihodnjost zlasti še z ustanovitvijo raznih novih samostanov. V tem pogledu se je tekom kratkega vladikovanja sedanjega knezoškofa za našo deželo storilo več, nego se je storilo poprej celo stoletje. Vem dobro, da jih je mnogo, ki menijo, da samostani v sedanji dobi niso več primerni, nimajo več pravega pomena. A sv. oče Leon XIII. je pisal kmalu po svoji izvolitvi za papeža ko-linskemu nadškofu, da njegovo srce ne bo utolaženo in pomirjeno, dokler bo v strašno nevarnost duš gledal cerkvene redove in družbe razkropljene.
Samostani so človeštvu še sedaj oni dobrotniki, kakor so bili nekdaj, in naj se to taji, kolikor se hoče. Samostani so ognjišča pravega katoliškega življenja, odkoder se mora ogenj prave vernosti in gorečnosti širiti dalje na okoli. In tega načela se drži tudi naš vzorni knezoškof.
L. 1884. so se naselile v Ljubljani šolske sestre sv. Frančiška Serafskega, kjer so prevzele zavod «Collegium Marianum» za vzgo-jevanje dečkov. Kmalu potem se je isti red naselil v Repnjah na Gorenjskem, kjer ima zavod za deklice.
Leta 1886. so se naselile uboge šolske sestre de Notre Dame v Šmihelu pri Novem
mestu, kjer imajo štirirazredno ljudsko in štirirazredno vzgojevalno šolo za deklice. Par let pozneje so se iste sestre naselile tudi na Notranjskem v Trnovem, kjer imajo štirirazredno dekliško ljudsko šolo.
Usmiljene sestre, ki so bile sicer že poprej v Ljubljani, prevzele so v zadnjih letih v oskrbovanje tudi otroško bolnico in Leo-ninum v Ljubljani; naselile pa so se v Kočevju, v Kamniku in v Idriji, kjer oskibujejo šole, oziroma bolnice.
L. 1889. so se naselile karmelčanke na Selu pri Ljubljani, malo pozneje pa magda lenke v Radelci pri Krškem. Pred par let: s<~- prevzele sestre od sv. Križa zavetišču «Josephinum» v Ljubljani. Tekom tega leta pa ustanove ljubljanske uršulinke nov samostan svojega reda v Idriji, kjer bodo vodile ljudsko šolo za deklice.
Lazaristi, ki so se leta 1883. naselili v Ljubljani, imajo sezidano novo hišo v Kočevju; 1889. pa so se jezuiti zopet naselili v Ljubljani in lansko jesen so se preselili v svoj nov samostan, s katerim bo sčasoma, če ljubi Bog da, združena slovenska katoliška gimnazija.
Leta 1893. so se naselili usmiljeni bratje v Kandiji pri Novem mestu, ki jako uspešno delujejo v blagor dolenjskih bolnikov. Letos bodo samostan zelo razširili in sezidali novo cerkev tik bolnišnice.
Nov frančiškanski samostan na Brezjah pri Materi božji se že zida in bo v par letih dovršen. Leta 1885. so se naselili trapisti v Landspreisu na Dolenjskem, a so žal čez par let že odrinili, ker niso mogli shajati. Letos pa se naselijo na Kranjskem njih redovni bratje cistercijani, ki požive staroslavno stiško opatijo na Dolenjskem, katero so pred 112 leti morali zapustiti. Za salezijance, ki bodo prevzeli vzgojo sprijenih mladeniče v, se pripravljata samostana v Ljubljani in v Št. Vidu pri Stičini.
Iz tega vsakdo lahko uvidi, kako velikansk korak naprej je storila kranjska dežela po trudu prevzvišenega knezoškofa. Kakor je pred stoletji prihajal blagoslov božji na Slovence po samostanih, tako bo prihajal tudi v prihodnje, tako smemo upati.
(Dalje prih.)
Sv. Jožefa cerkev pri Mariboru.
Pred blizu 1900 leti je Bog v nebesih dve osebi izbral k posebno veliki časti, ena teh bila je Marija, mati Jezusova; druga je bil sv. Jožef, rednik Jezusa, našega Zveličarja. Kakor prečista Devica, kraljica nebes in zemlje, po besedah sv. Alfonza vse zamore, enako je tudi sv. Jožef takorekoč vsegamo-gočen pri Bogu. Zatorej piše lepo sv. Terezija: «Drugi svetniki nam zamorejo le v eni ali drugi sili pomagati, sv. Jožef pa nam zamore v vsaki sili na pomoč prihiteti, ako ga srčno častimo in na pomoč kličemo».
Tega so tudi verni kristjani dobro prepričani in zatorej se radi zatekajo k sv. Jožefu in ga v vsaki potrebi pomoči prosijo. To se vidi lahko tudi v cerkvi sv. Jožefa pri Mariboru; od tistega časa namreč, kar so «misijonarji» to cerkev prevzeli in kar se redna božja služba obhaja, zmiraj več ljudstva sem zahaja sv. Jožefa častit in ga v raznih potrebah na pomoč klicat. Pa to svetišče, če ravno je že precej popravljeno in zlepšano, še vendar mnogo popravila zahteva. Kot sedanji prednik te cerkve sem že koncem pretečenega leta v «Slov. Gospodarju» milih darov za prenovljenje te cerkve poprosil in, hvala Bogu, nekaj sem vendar dobi!. Bog naj na priprošnjo sv. Jožefa vsem darovalcem tisočerno povrne vsako najmanjše darilce tukaj na zemlji in enkrat v nebesih!
Potrebe pa so še razne in zatorej se še enkrat obrnem do vseh častilcev sv. Jožefa s prošnjo, naj za nova okna in obhajilno mizo še kaj pomagajo. Obhajilna miza bo do 4. ali 5. nedelje po veliki noči dogotov-ljena in okna do binkoštij, pa denarja nimam, da bi poplačal.
Sv. Jožef je bil dober krušni oče Jezusu in Mariji, preč. Devici, upam torej tudi jaz, da bo on za svoje svetišče tukaj pri Mariboru dobrotnikov našel.
Vsa darila tudi najmanjša, naj se pošljejo ali name ali pa na slavno predstojništvo cerkve sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru.
Fran Javšovec, superijor.
Gospodarske stvari.
Sadeži naših vrtov.
Ta naslov se bode morda marsikomu čuden zdel, češ, to vsi dobro znamo, kaj nam treba nasejati na vrtu. Vendar to mnenje je napačno, ker ravno na vrtih so naši kmetje pozabili napredovati, ker marsikje sejejo in sade le starikavo in slabo seme, katero ni vredno rodovitnosti zemlje, katera se bi z dobrim in izbranim semenom desetkrat boljše poplačala. Ob enem s tem zanemarjajo vzgojo boljših vrst semen, ker večinoma za temi še ne povprašujejo. Od soseda do soseda se povprašuje v sili za seme, da se dostikrat dobi — smet — ne vreden dela, kateri ne raste, ali če raste, je to v podobi hoste!
Mali košček zemlje — vrt, bodi obdelan čim najbolje! Slišal sem rek modrega kmeta seveda po drugih, — ki je pred petdesetimi leti tako le sodil: «Za vrt in kapus nikari štediti, temuč izbirati najboljšega gnoja». To trditev je podprl z besedami: «Od njiv dobimo pridelke po jeden- ali k večjemu dvakrat na leto, iz vrta in kapusa pa jih nosimo vsaki dan celo pol leta!» Upam, da bode vsakdo pritrdil tej sodbi starega kmeta.
Če je torej umno, kolikor moči dobro obdelati in pognojiti vrt, bode še pametneje, da ga obsejemo in sadimo le z najboljšimi vrsti semen, katere nam dajo najboljši užitek. Saj je menda že povsod znana razlika semen in sadežev, katerih semena so si po rodu in obliki podobna, po sadu pa se ločijo kakor dan in noč. Dalje pa se mnogokje pogreša ali zanemarja marsikatera potrebna vrsta so-čivja, katero umne gospodinje čez vse hvalijo in rabijo, dočim drugje ne znajo za nje. Da se takšne, najnavadnejše vrste sočivja bolj razširijo, bodi o tem tudi nekaj besed.
Vrt po našem mnenju pa ni samo za korist, ampak tudi razvedrilo ljudem. Gosposki ljudje imajo na vrtih celo drobne hišice, tega kmetu ni treba. Ali kdo pa bode zameril nedolžno veselje — posebno deklicam —, da vsako gredico obrobijo z raznimi cvetkami? Ne vzame to veliko prostora, časa tudi malo za pletev itd., ali veseli pa vsakega ogledovati tako okinčan vrt. Zlasti ob nedeljah se marsikatero dekle — mesto v slabej družbi — prav prijetno zabava s svojimi ljubljenkami
—	cvetlicami. To sem hotel povedati prej, predno si prostor na vrtu razdelimo, da ne porabimo vsega prostora, cvetlicam na škodo.
Najlepša oblika vrta je pač štirioglata. Na sredi jedne strani so vrata, od teh pa glavna steza počez od nasprotne strani. Enako se napravi široka steza počez od nasprotne strani, da napravi ta nekak križ. Prav prijetno je za oko, ako je v sredini tega križa
—	sredi vrta majhna okrogla gredica, katera bodi posvečena najlepšim cvetlicam. Sredi njih radi napravijo na malem drogu pritrjeno stekleno barvano glavico, v kateri se enako v ogledalu blišči vsa cvetna krasota.
Tako imamo vrt po stezah na štiri dele razdeljen. Sedaj pa si vzamimo v skrb, kakšne sadeže hočemo imeti od vsake gredice. Mimogrede omenjam, da se vsak del vrta razdeli v podolgaste gredice, katere ne smejo biti široke, da plevice od ozke steze lahko dosežejo vsaj do sredine gredice. Po gredah se sploh ne sme stopati, ker slabotna vrtna zelišča potrebujejo pred vsem rahlo zemljo.
Glavni pridelek vrta je gotovo solata, katerej zato privoščimo največ gredic. Ali pazimo, da še enkrat rečem, da si oskrbimo
seme žlahtne vrste, katera ima skoraj neza-beljena boljši okus, nego marsikatera vrsta, dobro pripravljena kar poka med zobmi in je malo boljša od orehovega listja. Seme izbirati, tu ne štedimo za par novcev, kadar pa izvrstno vrsto dobimo, skrbimo si jo ohraniti! Žalibog se namreč v trgovini nahaja mnogo starega in pokvarjenega semena, s katerim ni drugo nego škoda časa in denarja. — Da je solata dolgo časa za užitek, treba jo sejati v raznih presledkih. Prvič kadar zemlja več hudo ne zmrzuje, drugič nekaj tednov pozneje in tako naprej, poslednja še lahko o kresu, katera dobro služi na jesen. Sploh se na razliki sadežev vrt ne more in ne sme ves na jedenkrat obdelati. Nekaterim sadežem se v spomladi mudi, drugi pa ne morejo preje rasti, nego je zemlja dobro ogreta. Vsak pa zahteva vselej z nova prerahljano zemljo, da mu cime lažje poženejo.	(Konec prih.)
Sejmi. Dne 21. marcija pri Sv. Barbari blizu Oplotnice, v Arvežu, Zibiki, v Studencih pri Mariboru, pri Sv. Barbari v Halozah, v Celju in Rogatcu. Dne 23. marcija v Imenem (za svinje). Dne 24. marcija na Bregu pri Ptuju (za svinje).
Dopisi.
Iz Gornje Savinjske doline. (Nemški pozo vi.) «Ali smo že na Pruskem?» tako smo se povpraševali mladeniči, ko smo dobili za letošnji vojaški nabor pozovnice, na katerih ni niti jedne slovenske besede. Kedo še more reči, da Slovenci ne nazadujemo v narodnem oziru? Vsako leto nas bolj po-neničujejo. Odločno moramo reči, da kaj tako nečuvenega gornjesavinjski lantje nismo pričakovali. Med nami ni ne jednega Nemca, in vendar popolnoma nemške pozovnice! Gospodje pri okrajnem glavarstvu se pač zelo motijo, če mislijo, da smo tukaj sami trdi Nemci.
Za letos povemo tem gospodom le toliko, da imamo še dosti slovenske krvi pod svojo kožo; to naj si okrajno glavarstvo dobro zapiše za ušesa! Le škoda, da ni dovolj časa, da bi listke poslali nazaj in zahtevali slovenske. Toda tolaži nas upanje, da bode še drugo leto vojaški nabor; in takrat hočemo pokazati, da se z nami ni treba šaliti in nam pošiljati neumljivih pozovnic; kakor hitro jih prejmemo, «maršrale» bodo lepo nazaj, in odločno bodemo zahtevali slovenske.
Kdo daje toliko izvrstnih vojakov našemu svetlemu cesarju, kakor ravno slovenski kmet? Zato pa tudi zahtevamo, da se ravna z nami kot Slovenci, da se nam dajo naše pravice, katere nam gredo po postavi! To za letos. Vse za vero, dom cesarja!
Fantje.
Z Rerašnika. (Občinske volitve in Deutschmann.) Od nekdaj so Remš-ničani bili vrli narodnjaki in stali celo v tistih časih, ko je še nemškutarstvo v tem okraju pašalsko gospodarilo, vselej v narodnih vrstah kakor skala. Volitve v občinski odbor so bile navadno mirne; kajti tukaj smo vsakemu smeli brez pomisleka težavno butaro naložiti. Le jeden po sili Nemec je bil siten, a ta je veljavo izgubil. Od tiste dobe pa, ko se je Deutschmann, rojen Marenberžan, na Remšniku naselil, ni več miru. Po vsej sili bi bil rad občinski predstojnik in tako zvonec nosil nemške kulture. Že pred leti je javno v gostilni govoril: Celi odbor z župnikom vred ni pet krajcarjev vreden. A takrat se je z mogočnim tajenjem zatožbi odtegnil. Potem si je prizadeval ljudstvo zase pridobiti, ponavljajoč staro liberalno frazo: Taki ne sodijo v občinski odbor, kateri z gospodi držijo, le taki, ki učitelje in dukovnike črez ramo gledajo. Tudi si je brusil jezik radi snaženja šole, rekoč, da on vse to opravi veliko ceneje, da bo občinsko pisarijo sam prevzel in ne bo toliko stroškov itd.
Kmalu po volitvi odbornikov, pri koji sta dva močna pristaša na srečo odpadla, in spoznavši, da ne bo on izvoljen predstojnikom, je nekoč pri Bastlu razsajal, imenoval Remšmčane «hekrlbube» in «švindlarje». Tudi udje volilne komisije so mu bili «Schwindler», za kar se bo moral pri sodišču opravičiti. Pri volitvi predstojnika je ujel komaj dva glasa. Izvoljen je bil pa pošten narodnjak Peter Gregi, sedanji Bastl, sin vrlega narodnjaka Aleša Gregl-a, gostilničarja pri cerkvi, kojega geslo je bilo ob času, ko je bil več let predstojnik: «Občina in cerkev skupaj napravi zbirališče kristjanov». Slava Remšničanom, ki niso marali za tujca, kateri jih je hotel novo modrosti učiti! Volili so Petra Gregl-a predstojnikom Jože Kralj, Aleš Koren, Blaž Koležnik, Jože Koležnik, Pongrac Petrus, Miha Milhberger, Janez Ve-zonik in Jurij Zmavc; za svetovalca pa Miha Milhberger-ja in Jožefa Kralja. Živeli, naši možje!
Iz Oplotnice. (Kdo bo novi župan?) Dozdeva se, «hob ih mih», Pepetu Kos-u, da bo naslednik r. Kunaja, da bo postal župan oplotniški! Za njegovega županovanja bo bojda cesta do stare farne cerkve, kakor tudi do nove dobro nadelana — gladka bo, ko po mizi. Ako bi se pa vendar kaj blata napravilo, ga bo dal brž s ceste postrgati ter na kupe spraviti, se vč pred šolsko poslopje, kjer se bodo šolski otroci v blatu pogrezovali, kakor se je to godilo oni teden.
Pod prihodnjim (?) «mogočnim» županom, ♦ hob ih mih» Pepetom Kosovim moral se bo sedanji občinski pisar, Štefan Crešnjar, prej ko prej umakniti, ter svojo službo Ko-sovemu sinu. «meine Pepi» prepustiti. Pri učiteljstvu se bo tudi marsikaj pod «umnim» vladarstvom «hob i h mih» Kosovim spremenilo. Slovencem sovražen Slovenec Ma-lenšek bo «hočeš, nočeš, moraš» v pokoj, a na njegovo mesto prišel bo, «hob ih mih», Pepi Kosov zet, Slovencem nasproten Pirh. Naj bi se vse to v kratkem zgodilo, prav srčno želi i «hob i mih» Pepi Kosova «druga polovička», govoreč kaj rada: «Zdaj bo pa tak naš tatek «purgarmajster», — saj mu se pa tudi najbolj šika».
Iz Celovca. (Šolska debata v tukajšnjem deželnem zboru.) Povodom sklepanja o šolskem fondu (zalogu) je bila dne 5. febr. v tukajšnjem deželnem zboru kaj zanimiva razprava o šolstvu na Koroškem. Prvi je govoril posl. Ghon o šolskih kuhinjah za uboge otroke, ki morajo čakati na popoldanski pouk, ter nasvetuje, naj skrbe za takšne zavode dotični okrajni šolski sveti. Deželni predsednik pl. Fraydenegg omeni, daje ta nasvet, katerega je predgovornik že poprej v neki seji predlagal, takoj predložil deželnemu šolskemu svetu, in da je slednji že ukrenil potrebno. Nato razpravlja o šolstvu zelo temeljito in obširno slov. posl. Grafenauer, trdeč, da se mora sedanja šola popolnoma preustrojiti; sedanja šola namreč ne doseže svojega namena, ker ne stoji na podlagi pravega duha; otroci se vzgojujejo v nevarnem liberalnem in v novejšem času naravnost v socijalno demokratiškem duhu. Zato je treba šole preustrojiti na podlagi krščanstva. Vera je največja humaniteta, in le v taki humani-teti se morejo ljudje v resnici vzgojevati. Vera je potrebna, je postava božja, vodilo, po katerem se mora človeštvo ravnati. Dokazuje iz zgodovine, kako srečno je bilo ljudstvo, dokler je verovalo; kakšna beda pa vlada dandanašnji povsod vzlic mnogim šolam, ker so ravno brezverske. Vihar, ki preti uničiti sedanjo človeško družbo, je edino možno pomiriti le s tem, da se v šolo uvede versko-nravni pouk. Pravico in vero ljudstvu, Judom pa slovo! Govornik utemeljuje nadalje šestletno šolo, kateri naj sledi štiriletna nedeljska šola.
Nato govori govornik zelo izvrstno o jezikovni izobrazbi. Ne zahteva se odprava nemškega jezika iz šol v slovenskih krajih, temveč najpreje izobrazba v materinščini, potem šele na podlagi materinega jezika pouk
v nemščini. V sedanjih šolah se ne naučijo otroci nemščine, kakor bi to zahtevale dejanske razmere za Koroško, temveč nauče se le nekaj na pamet, ker pouka ne umejo. Dobro zavrne krivo mnenje, češ, slovenski otroci že itak z doma znajo slovenski jezik, s tem, da istotako znajo tudi nemški svoj jezik z doma; potemtakem so za Nemce šole nepotrebne! Toda šole imamo zato, da se v njih naučimo pismenega jezika. Slovenci zahtevamo, da se naši otroci učijo najprej v slovenskem pismenem jeziku, da ga dobro umejo, potem bo tudi pouk v nemščini uspešnejši. Krivice se delajo otrokom, da so se odkazale slovenščini zadnje ure v učnem redu, da nimajo otroci več veselja za pouk, ker je duh že utrujen. Na tak način je ljudstvo primorano gospodarski, nravno in narodno propadati. Zares se moramo prašati, smo li v Avstriji ali na Turškem?
Predbaciva se nam, da ni slovenskih učiteljev. Kedo je temu kriv? Nihče drugi, kakor učiteljišče, kjer se ne goji zadostno slovenščina, in se učiteljski kandidati navadno ponemčijo; če se pa še kateri čuti Slovenca, se pa ne upa tega očitno pokazati vsled nenaklonjenosti od zgoraj. Učitelji se ne smejo pošiljati med ljudstvo kot. odtujujoč živelj in kot orožje za gotove namene, temveč da vršijo častno svoj pravi poklic v verskem in narodnem oziru. Uzrok brezbožnega uči-teljstva je iskati v učiteljišču, kjer se poučuje v Dites-ovem in Darvin-ovem duhu, ki je strup za človeško družbo. —
Kako hinavsko pa znajo nemški nacijo-nalci zavijati, to nam spričujejo besede posl. G ho na (ki je menda črez noč postal iz Savla Pavel), ki se doslovno glasijo: »Poslanec Grafenauer je rekel, da imamo vero za osebno stvar; to ni res, mi smatramo vero za odgojo potrebno, kot stvar za ljudstvo. Mi zahtevamo versko odgojo« (to priča verski pouk na realki!), »mi hočemo imeti svoje otroke verne in nravne, hočemo, da se učijo moliti, hočemo, da Boga molijo; ne poznamo nič žalostnejšega in nič nesrečnejšega, kot človeka, ki se ni učil Boga moliti. Duhovniki naj gledajo, da zavlada v šoli boljša verska odgoja; mi ne moremo k temu nič druzega pomagati, kakor dovoliti sredstva (?); kadar se gre za verske stvari, smo gotovo zmerom zraven« (da proti glasujete!). Nadalje prav nesrečno zavrača posl. Grafenauer-ja, češ, da ljudstvo ne zahteva nikjer šolske preustro-jitve v verskem in narodnem oziru, temveč da so to le želje takozvanih ljudskih voditeljev, in pravi, da je ljudstvo popolnoma zadovoljno (?) s sedanjo šolo.
Milost, knezoško! pravi, da so besede predgovornikove zelo lepe, a tega predgovornik ni povedal, kakšne težkoče delajo duhovniku posvetni učitelji, ki s svojim brezverskim ukom podirajo, kar pozida kateket. V sedanji šoli najboljši duhovnik ne more nič opraviti. Gledš jezikovne naobrazbe se strinja s posl. Grafenauer-jem. Posl. L e m i š pravi, da se nacijonalci ne bojujejo zoper vero, ampak zoper slabe služabnike božje. Kdo mu to verjame ? Deželni šolski nadzornik dr. P a 11 a hvali uspeh na dvojezičnih šolah in dotične učitelje. (Jih še pač premalo pozna!) Pravi, da vlada ne more zadostno ustrezati slovenskim zahtevam radi pomanjkanja slovenskih učiteljev; tolaži Slovence, da se v ta namen kmalu ukrene potrebno na učiteljišču. Piškavo pa zavrača trditev, da se na učiteljišču goji brezverstvo, in trdi, da se sam trudi, da so učitelji verni. Ne more pa se sprijazniti s šestletno in sledečo štiriletno šolo, o kateri slednji trdi, da ni nič vredna in da je ljudstvo samo noče. Milost, knezoškof še naposled odgovarja Lemišu, ki je očital duhovnikom, da ne storijo v šoli svoje dolžnosti, da ustreza kolikor le mogoče šolskim zahtevam; da pa to ni povsod mogoče, krivo je pomanjkanje dušnih pastirjev. Nato se je razprava končala.
Iz Vojnika pri Celju. (Kdo ima teško sapo?) Veste, kdo? Naš nemški župan M. Stallner. On je ves vnet za na-
predek tukajšnje nemščine, pa le pravih Nemcev mu manjka. Zato jih je pa treba napraviti. Tak narejen Nemec je Zottl, kateremu je blizu Žalca tekla slov. zibelka. Od samih slov. kmetov in delavcev živi v svoji šta-cuni, pa on hoče biti s Stallnerjem in še nekaterimi drugimi steber prisiljenega nemštva.
Ti ljudje vedno trobijo: »Nemščina, nemščina, o sladka beseda!« Sirote, vi ste podobni sraki, ki se je nališpala s pavovim perjem. Vsi, kateri bodo hodili s Stallnerjem in s Zottlnom in z njunimi pristaši, bodo neke spačene zmote. Nemci bi radi bili, pa niso. Njihov »kuheltajč« jih ne more pre-roditi. Slovenci se bomo pa takih spačkov tudi ogibali, ker mi le čislamo take ljudi, ki se materinščine ne sramujejo.
Da bi nemštvo spravili na noge, so si Stallnerjevi pristaši ustanovili nemško šolo. Zakaj pa jim bo? Nemških otrok v trgu ni. »No, če nemških ni, bomo pa slovenske otroke v njo lovili in imeli tako izvrstno Jabriko za Nemce«, si misli nemškutar. Nekateri pošteni tržani in tudi kmeti so šli na limanice. Pa mnogo jih je že spoznalo, da nemška šola za slovenskega otroka ni. V nemški šoli se mladina več razposajenosti, kakor kaj dobrega nauči. »Lumparije« se otroci med seboj naučijo; kako »lepe v srce segajoče« nauke šolarjem nemški učitelj daje, tega slovenski šolar ne razume!
A Stallner je ponosen na tako nemško šolo s slovenskimi otroki. In ko so se poleti »nemški« šolarji olišpali z nemškimi znamenji, da bi obhajali šolsko veselico, kako je veselja poskakovalo srce Stallnerjevo! Pa glejte, veselje se mu v žalost spremeni! Šolski ogleda, č. g. A. Vodušek, župnik vojniški, opozori zbrane otroke, da ne smejo nositi takih znamenj. Zdaj prihiti Stallner nad njega, da bi se za nemško mladino poskusil. Stallner se je tako vedel, da bi ga bil šolski ogleda lahko tožil. Pa mislil si je, boljše, -da potrpim krivico.
Ali ravno ta dogodek porabijo nemčurji, da bi škodovali gosp. župniku. V občinski hiši napravijo zapisnik, kako se je vse vršilo. Potem pa trobijo s tem neresnično sestavljenim zapisnikom po vseh nemških časopisih, kaka krivica se godi tukajšnjemu nemčurstvu in pa nemškemu Stallnerju.
Stallner tudi toži gosp. župnika pri sod-niji, akoravno bi se nasprotno bilo lahko zgodilo z mnogo večjo pravico. Sodnijska obravnava je pokazala, da bi bil Stallner obsojen, ako bi ga bil gosp. župnik tožil. ■Gosp. župnik je bil pri sodniji oproščen in za popolno nedolžnega spoznan. Zdaj vemo, na kateri strani je resnica. Ta stvar pa, da Stallner pri tej tožbi tako obsedi, ga nezmerno jezi. V minolern deželnem zboru je več kaj povedal zoper vojniške Slovence. Pa mi vemo, kaj ga tišči, zakaj tako teško diha. Zgubljena tožba mu dela teško sapo. O ti uboga sirota!
Iz Savinjske doline. (Proč s samo-nemškimi napisi!) Na svojem zadnjem potovanju po Savinjski dolini sem zapazil v svoje največje veselje, da narod napreduje od dne do dne. Ni je človeške naselbine, kjer bi se ne čital ta ali oni slovenski časopis; a radostno mi je priznati, da ga ni kraja, kjer bi se «Slov. Gospodar» čital tako pozorno, kakor ravno v Savinjski dolini.
Lahko si torej tolmačim, zakaj se ljudstvo s tako vstrajnostjo brani nasilstva severnih sosedov. Posebno pa je razjarjeno, ako se kak narodnjak izneveri majki Slavi, da tem potem misli lažje si polniti svojo mošnjico. — Tako na pr. sem videl v Št. Pavlu pri Roljski samo slovenske napise, izvzemši le napis tvrdke «Franz Piki — Gemischtwaaren-handlung»! Mož je rojen Savinjčan, Grižan. Zakaj se ponaša z nemškim napisom?
Narodnjaki, bodite previdni, da si ne «redite nasprotnika na domačih tleh! Saj imate v Št. Pavlu slovenske trgovce, kakor na pr. gg. Zanierja in Toneta Kocuvan-a, ki se ne sramujeta svojega jezika. Tamkaj dobite tudi užigalice družbe sv. Cirila in Metoda, katerih dandanes najdeš v vsakej poštenej
slovenskej trgovini. Ne zabite, da kjer se na naših tleh blesti samonemški napis, ondi biva naš hud političen nasprotnik!
Iz Kozjega. (Naši nemški gospodje) so čudni ljudje. Že večkrat je bilo poročano v «Slov. Gospodar», kako izborno se znajo vesti. Dva ponemčena «brkuča» sta se pred nekoliko dnevi zelo jeze penila, gredč mimo gostilne g.Gučeka, ter zagovarjala neko očitno laž. Ne bodem na dolgo in široko navajal vsega, kar sta blebetala, samo vprašam, ali sta se ga bila toliko nalezla, da ne vesta, da je bil kdo ven pahnjen iz Pirhove gostilne pri tistem «balu»? Ako je bil, zakaj se penita? Ako pa ni bilo nobenega nereda, pa bodita še bolj ponosna Nemca, kakor sta bila do sedaj! Vprašam tudi, kaj vama je na poti naše «Gospodarsko bralno društvo« in ona dva odbornika, katera dolžita, da nemir v Kozjem delata? Ali tukaj se pa opečeta! Kar se tiče našega društva in gg. Frančiška in Adolfa, le lepo tiho zase ohranita ter si dobro v spomin utisnita stari slovenski pregovor, ki veli: «Pometaj prej pred svojim pragom, potem še le pred drugim!» Omenjam vama tudi, da vi po sili Nemci nas ne bodete «ko-mandirali», ker pravite, da smo «leseverei-nerji verukt». Ali vi «prusaki», pri miru nas le pustite — zemlja je naša, rod je naš; rojaki, na noge torej!
„ Kajti orjaška je Slovenca moč, Če drznim prstom se sovrag dotika Svetinj mu narodnih — zakladov svetih, Ohranjenih po slavnih mu očetih".
Iz Frankolovega. (Bralno društvo) priredilo je v nedeljo, dne 13. febr. društveno veselico. Društveni predsednik, g. Zupančič, pozdravil je došle društvenike in nedrušt-venike ter predstavil potovalnega učitelja g. Ivana Bele-ta, kateri je precej obširno govoril o nasadih ameriških trt. Posebno je naglašal, kako je pripravljati zemljišče in kako okoreniniti trte. Potovalnemu učitelju g. Iv. Bel6-tu se izreka tem potom prisrčna zahvala.
S posebnim veseljem in v spodbujo drugim omeniti moram gospodičini iz Cadrama in Tepine in častitega gosta iz Žalca. Pri Slovencih je to že stara navada, da daljni pridejo, bližnji pa ostanejo doma. Mlademu društvu je treba postaviti trdna tla. Navduševati je treba narod za omiko in napredek, zatorej nam je potrebno složnega delovanja.
Mlado društvo nam je pokazalo, da ima zdravo vodstvo, da je na pravi podlagi, ter da v vsakem slučaju spodbuja k neumornemu delovanju. Posebno razveselile so kmete, katerih je bilo tudi mnogo iz sosedne črešnjiške fare, gledališke predstave. Mladi igralci so pokazali spretnost, za kar so tudi želi od občinstva obilo pohvale.
Da si je društvo s to prireditvijo res pridobilo pri kmetu mnogo neizbrisljivih spominov, omenim samo to, da se vsak dan sliši občna želja, društvo naj priredi kmalu kaj enacega. S tacimi lastnostmi obdarjeno društvo ne poj de v nič, ne bode ga razdejal vihar, ampak po vsakem navalu bode nastopilo še jačje na pozorišče.
Razne stvari.
Domače.
(Škofovsko posvetovanje.) Mil. knezoškof Mihael so se v ponedeljek popoldne odpeljali na Dunaj, kjer se je v torek, dne 15. marcija začelo posvetovanje avstrijskih škofov pod predsedstvom praškega kardinala Schönborna, ki bo trajalo več dnij.
(Želja cesarjeva.) Uradna «Wiener Abendpost» piše, da je želja Nj. veličanstva presvetlega cesarja ta, da bi se njihov jubilej ne proslavljal s hrupnimi slavnostmi, ampak s čini ljubezni do svojega bližnjega.
(V Črešn jevcu) pri Slov. Bistrici je bil od dne 23. februvarija do 3. marcija sveti misijon, ki so ga vodili čč. gg. lazaristi Ad. Po-gorelec, Jožef Ferjančič in Fran Kitak od Sv. Jožefa pri Celju. Udeležba je bila veli-
kanska, ker še v tej župniji nikoli ni bilo take pobožnosti.
(Deželni šolski nadzornik,) g. Linhart, si te dni ogleduje učiteljišče in ljudske šole v Mariboru. Pajdaši se že zopet z ravnateljem Frisch-em in Kordonom, pristašem Wolfovim. Kadar pa g. Linhart o ju-žnoštajarskih učiteljih na višje mesto poroča, tedaj ima bojda samo dve meri: Nemce in nemškutarje čez mero hvali, Slovence pa skoro vse vprek graja.
(Ptujsko mesto) je v nedeljo zvečer bilo razsvetljeno. Mestni očetje so to sklenili v spomin 157. rojstnega dne pokojnega cesarja Jožefa II. Slavili so pa tudi, dasi tega niso na glas povedali, punt, ki je pred 50 leti ravno ta dan izbruhnil na Dunaju. Vsled tega so se nekateri nemški fakini tudi tisti večer po Ptuju precej po puntarsko obnašali. Kjer je v glavi tema, ondi treba večkrat prižigati!
(Nekaj o celjski policiji.) Ta policija mora imeti res čudne predpise! Slovenske fante, prišedše k vojaškemu naboru, je pridno zapirala, ako je le količkaj kateri zavriskal, pač le iz samega veselja, da je postal vojak; a kedar se sredi noči po mestu razlega krič, vpitje in rjovenje pijanih «heil-bruderjev», njihove izzivajoče in žaleče besede vsega, kar ni pruskega, — da niti spati ni mogoče, kje je neki tedaj ta «vrla» policija? No tedaj pač naša policija — spi, ali bolje rečeno, njena delavnost. Skrajni čas je že, da bi se ideja o državni policiji kmalu vresničila, ker dokler bode policija le pod mestnimi nadzorstvi, ne bo se ta zadeva na bolje obrnila.
(V Celju je umrl) dne 11. marcija po kratki bolezni trgovec Franc Janesch. — Ranjki se žal, v javnosti nikoli ni kazal narodnjaka — kdo ve iz katerega uzroka — a bil je drugače mož mirnega značaja.
(Nesreča.) Dne 8. marcija se je ponesrečil v cinkovi tovarni pri Celju delavec Martin Peček, iz Pečovnika. Potegnil ga je stroj vase ter ga strašno zmečkal. Nesrečnež je še zahteval sam spovednika. Prenesli so ga v bolnico, kjer je še le po večdnevnem mučnem trpljenju izdihnil. Pač žalostna smrt 1
(Za teharsko občinsko volitev) se zanimajo menda na priprošnjo štorovskih Nemcev tudi celjski demokrači. No, Tehar-čani, kolikor jih poznamo, so pač že preveč narodno zavedni, da bi se dali takim brezvestnim ljudem za nos voditi. To najnovejše pajdašenje naših nemških nasprotnikov dokazuje nam, da Nemcem nobena pomoč ni presramotna v dosego njihovega namena: zatiranja Slovencev!
(Samomor.) Pred tednom se je obesil v neki kapelici 421etni zidar Tement iz Orehove vasi pri Račah ter zapustil v veliki revščini 6 otročičev. Nesrečnežu se je pamet zmešala najbrž vsled žganjepitja.
(Slovenska zmaga.) Danes teden so Slovenci pri občinskih volitvah v Bergen-thalu blizu Lembaha zopet sijajno zmagali v vseh treh razredih. Lembaški in ruški Slovenci so stali ko skala trdno; zastonj sta se trudila dr. Otmar Reiser in baron Rosmanit, južnoštajarski Rokitansky. Živeli Slovenci!
(Gospodarski pouki.) Ta teden je potovalni učitelj g. Bele prav dobro poučeval o sadjereji v slovenjgraškem okraju in sicer v Doliču, v Šmartnu, Podgorju in v Št. Janu. Škoda, da se je to prej premalo naznanilo! Naj bi kmetijska družba ali g. Bele sam naznanil občinam ali gg. župnikom, kedaj da gotovo pride, da se ljudem pove!
(Na Teharjih) pri Celju se Slovenci kaj krepko pripravljajo na obč. volitve. Preteklo nedeljo je bil volilni shod pri g. Štiglicu. Zgago so delali sicer socijalisti, med njim tudi sinova dveh cerkvenih ključarjev, vendar shoda niso mogli razgnati. Naši govorniki, zlasti dva gospoda iz Celja, so navduševali Slovence. Prihodnjo nedeljo ob 4. popoldne bode pa volilni shod pri g. PečDjaku. Slovenski poštenjaki, pridite vsi!
(V Celju) bodo volili v okrajne osebno-dohodninske cenilne komisije za politični okraj
Celje volilei III. razreda dne 31. marcija, II. razreda dne 1., a volilei I. razreda dne 2. aprila 1898 od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Kje so pa kandidatje? Naj se nam vendar njihova imena pravočasno naznanijo, da se zamoremo s pomočjo pošte udeležiti teh volitev!	Volilec.
(Sv. birma) bode letos v dekan i ji h očki: dne 19. maja v Hočah, 20. na Slivnici, 21. na Framu, 22. v Cirkovcah, 23. v Št. Lovrencu, 24. na Hajdinju in 25. pri Sv. Janžu; — v dekaniji Šaleške doline: dne 11. junija na Gornji Ponikvi, 12. v Št. Ilju, 13 pri Sv. Janžu na Peči, 14. v Šmartnu pri Velenju, 15. v Škalah, 16. v Šmihelu pri Šoštanju, 17. v Zavodnju in 18. na Belih vodah; — v dekaniji laški: dne 25. junija v Št. Rupertu, 26. na Laškem, 27. pri Sv. Miklavžu, 28. v Jurkloštru, 29. na Razborju, 30. v Loki, dne 1. julija v Širjah, 2. v Dolu,
3.	v Trbovljah, 4. pri Sv. Jederti in 5. v Rimskih toplicah; — v dekaniji ljutomerski: Dne 10. julija pri Sv. Petru pri Radgoni, 11. pri Kapeli, 12 v Vržeju, 13. v Ljutomeru, 14. pri Sv. Križu, 16. pri Mali Nedelji in 17. pri Sv. Juriju ob Ščavnici; — v dekaniji v i de m s k i: Dne 30. julija v Za-bukovju, 31. v Sevnici, dne 1. avgusta v Rajhenburgu, 2. v Koprivnici, 3. na Vidmu,
4.	v Brežicah, 5. v Dobovi, 6. v Kapelah, 7. na Bizeljskem, 8. v Pišecah, 9. v Artiču, 10. v Sromljah in 11. na Zdolah.
(V K o n j i c a h) so včeraj popoldne prav slovesno pokopali tamošnjega lekarnarja g. Pospišila. Kap mu je pristrigla nit življenja dne 14. sušca v 53. letu njegove starosti. Pokojnik je bil darežljiv narodnjak, odbornik posojilnice in okoličanske občine v Konjicah. Naj počiva v miru!
(Iz šole.) G. Anton Span pride kot učitelj iz Brežic v Slov. Bistrico in g. Martin Šamperl iz Makol v Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Stalno pa so v svoji sedanji službi nameščeni : g. podučitelj Karol Unger v Brežicah; gdč. podučiteljici Melanija Premšak na nemški šoli v Vojniku in Ivanka Gherbaz pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Kot učiteljici ročnih del sta nastavljeni: g. Marija Pečar pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. in g. El. Jug v Brezju. V stalni pokoj vstopita gdč. podučiteljici: Alojzija Dominkuš v Doliču in Aleksandrina Vrus v Braslovčah.
(Slovenski župan) za okolico Konjice ostane g. Ivan Šepic. Na predlog g. Antona Pajeka, po dom. Prežigalca je bil gosp. Šepic skoraj soglasno vnovič županom izvoljen. Zivio! Za občinske svetovalce pa so se mu odbrali gg. Šimon Pozeb po dom. Drgoč, kmet iz Konjiške vasi; Anton Klančnik, kmet iz Stranic, Franc Arbeiter, po domače Drnik, kmet iz Nove vasi in Ignacij Fotnik, črevljar iz Gabrovlj.
(Kaki so nemški «fajerberi?») Dne 6. febr. zvečer je v Št. Vidu na Planini Gračnerju zgorelo vse gospodarsko poslopje, vsa krma in vse kmetijsko orodje. Poškodovani je bil več let zavarovan in še le zdaj oziroma na slabe letine je zavarovanje opustil. Škoda se računi na 1300 gld. Na bližnji Planini imajo sicer «fajerbere», pa ti niso imeli časa, ker so morali tisti večer gasiti žejo; imeli so namreč velik ples. In št.-viški
župan Fr. Kr. drži v novejšem času z Nemci ? Upajmo, da se v kratkem poboljša, sicer bomo več povedali!
(Streljanje zoper točo.) V nedeljo popoldne se je več vinogradnikov sešlo v Mariboru, da so se razgovarjali o streljanju zoper točo. Streljalo se je potem na poskuš-njo na javnem vrtu pri vili »Langer«; škoda, da je nebo bilo jasno, ko ribje oko. Ob jed-nem so mariborski vinogradniki sklenili, letos poleti na 10 ali 12 krajih okoli Maribora streljati o prihajajoči nevihti.
(Celjski socijalisti) so v nedeljo dopoldne slavili punt 48. leta na shodu v gostilniei »pri zlatem levu«. Govoril je neki Benecke iz Gradca. Celjski Nemci pa so položili velik venec na cesarja Jožefa spomenik pred »Narodnim domom« z napisom: »Ich bin stolz, ein Deutscher zu sein! (Ponosen sem, da sem Nemec!) Ali koliko celjskih Nemcev pa je rojenih od nemških starišev?
(Mariborski socijalni demokrat j e) so v nedeljo dopoldne počastili spomenik cesarja Jožefa II. v mestnpm parku, kamor je tudi došlo nekaj nemških radikal-cev. Zvečer pa so demokrači pri Gotzu slavili punt 48. leta. Nemira pa ni bilo.
(Novo c o p r n i j o) je iznašel dopisnik zadnje «Domovine» iz Št. Andraža nad Polzelo, namreč, da eden sam v množini piše. Zibelj je pač tekla dopisniku v Št. Andražu, á volilne pravice nima ondi in koristi od njega občina še ni imela za počen groš! Francel Pr., poznamo se!
Društvene.
(Zabavni večer) priredi «Slovanska čitalnica mariborska« dne 19. marca pri «Gam-brinu». Vspored: A. Petje. 1. «Venec slovanskih pesni», moški zbor, Ant. Nedved. 2. «Spev srce nam dviga«, mešan zbor, Sr. Stegnar. 3. «Javor in lipa», samospev za bariton; poje g. dr. B.Stuhec, Bisto Savin. 4. «Cuj glas zvonov», troglasni ženski zbor, Fr. Abt. 5. «Svoji k svojim», moški zbor z čve-terospevom, K. Bendl. 6. «Kadar mlado leto», mešani zbor, J. Laharnar. B. Gledališka igra: «Dve tašči», veseloigra v enem dejanju. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Udje so prosti; za neude za osebo 30 kr., za obitelj 50 kr.
(Vzajemna zavarovalnica zoper ogenj na Ljubnem) ni omejena le samó na občino Ljubno, kakor smo v zadnji številki na tem mestu poročali, ampak obsega njen društveni okoliš ves gornjegrajski okraj, kakor je to razvidno iz pravil tega toli potrebnega društva! Bog mu daj svoj blagoslov in prav obilno udov!
(Iz slovenjgraškega okraja.) Podružnica sv. Cirila in Metoda je imela zbor v Podgorju z dobrim uspehom. Kat. politično društvo pa je letos imelo že dva velika, prav dobro obiskana shoda v Šmartnu. Na obeh je govoril vlč. g. dr. Šuc o položaju Avstrije, posebno avstrijskih Slovanov. Govorili so nadalje g. J. o novem osebnem dohodninskem davku, g. Š. o kapitalizmu in socijalni demokraciji, g. Kristan iz Prevalj pa je šaljivo razložil prazne sanjarije socijalnih demokratov. Pristopilo je veliko novih udov, vrlih slovenskih kmetov.
(Novo bralno društvo) so dne 6. marcija ustanovili v Šmartnu pri Slov. Gradcu. Prvo zborovanje se je vršilo sijajno. Zborovalcev je prišlo na stotine. V slavnostnem govoru je g. Z. izvrstno razložil geslo novega društva: Vse za vero, dom, cesarja. Domači pevski zbor pa je vse razveseljeval s krasnim petjem. Naročili so si 15 katol. časopisov; blagi domoljubi so poslali veliko slov. knjižic; prosimo še za več! Predsednikom je izvoljen vrli domoljub Fr. Vavkan, kmet v Šmartnu.
(V C a d r a m u) pri Oplotnici bo predaval v nedeljo 20. marcija po večernicah g. učitelj L. Černej o umnem gospodarstvu za društvenike «Sloge» in druge dobrodošlece.
(Slavna družba sv. Mohorja) je nedavno podarila bralnemu društvu pri Mariji Snežni na Velki 23 lepih knjig različne koristne vsebine. Za ta velikodušni dar izreka najprisrčnejšo zahvalo — odbor.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda v Konjiča h) ima letos redni občni obor na praznik sv. Jožefa, dne 19. sušca in sicer v posojilniški pisarni. Začetek ob 3. uri; običajni vspored. — Zvečer pa je v gostilni gospoda Suterja neprisiljena prosta zabava, pri kateri iz prijaznosti «Konjiško pevsko društvo» sodeluje.
Iz, drugih k r» a je v.
(Naši vojaki na Kreti.) Dne 25. marcija mine ravno leto, kar se je 2. batalj. našega slov. pešp. št. 87. odpeljal iz Trsta na ladji «Elektra» na Kreto. Oni dan pa poroča neki dunajski list, da se naši vojaki v kratkem vrnejo s Krete domov.
(Pomlad pri setvi) treba misliti na 1 to, da seješ pravo pleme. Žito se rado izrodi, zato potrebno seči po novi vrsti. Posebno je to pri ovsu. Opozarjamo na inserat «Kmetje* v današnji številki na zadnji strani. Hektoliter navedenega ovsa vaga po 108—120 funtov. Po nekaterih krajih ga prav hvalijo. Zahtevajte cenike!
(Spomlad) se bliža in po dolgem zimskem spanju se bode kmalu novo življenje začelo na polju in po vrtovih. To je čas, ob katerem misli vrtnar in kmetovalec, kje bi si preskrbel dobrega in zdravega semena. Brez zanesljivega semena je trud na polju brezuspešen. V tej zadevi opozarjamo na dobro-znano semensko trgovino, po vsem svetu znano. To je že od 1. 1874. obstoječa tvrdka Edmund Mauthner, ki ima na razpolago in prodajo vsa mogoča kmetijska in cvetlična semena najboljše vrste. Dobiti jih je po vseh boljših prodajalnicah semen.
(Goriški rodoljubj e) >n njihova glasila delujejo vztrajno in energično na to, da se v Gorici kolikor le hitro mogoče nastani slovenskih trgovcev in obrtnikov vseh strok. Kaj pa pri nas?
Loterij ne številke.
Trst 12. marcija 1898: 77, 43, 22, 41, 68 Line »	43, 51, 6, 50, 34
Svila za neveste, meter 65 kr.
do 14 gld. 65 kr. — v najnovošegniših tkaninah, barvah in vzorcih. Zasebnikom poštnine in carine prosta na dom. Vzorci obratno.
O. Henneberg-ova tovarna za svilo (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Ziirichu.
Vabilo
k občnemu zboru
Posojilnice na Vranskem,
ki se vrši v nedeljo, dne 27. marcija 1898 ob 4. uri popoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in računski sklep leta 1897.
2.	Razdelitev čistega dobička leta 1897.
3.	Volitev načelstva.
4.	Posamezni nasveti.
Načelstvo.
Trgovina,
prilična za vinske trgovce in z mešanim blagom, posebno z zrnjem, se da takoj v najem ali se tudi proda.	2-2
Več pove upravništvo „Slov. Gosp."
Cvekov O O brinjevec
je znan kot naravni in najboljši.
(Soliden zastopnik se išče.)
Franc Cvek.
2—5	Kamnik. (Kranjsko.)
Za naše ljudstvo!
na krščansko-socijalni podlagi točno razlaga 36 stranij obsegajoča knjižica
„Socijalni flemokratje,
novi „kme6ki prijatelji".
Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, izvod po 3 kr., po pošti 5 kr., 100 izvodov stane 2 gld. 50 kr.
Znesek se lahko posije v markah.
| s tremi sobami in kuhinjo, ■ ■■ •• z dvema balkonoma tik okrajne ceste, kjer je blizu lep gozd za sprehajanje, sredi mnogega sadnega drevja in krasnih vinogradov, z vrtom se da takoj v najem ali se tudi proda. Več pove upravništvo „Slov. Gospodarja". 2-2
Za kuharico ali hišno
v kakem farovžu ali drugi pošteni hiši iiče službo dekle. Pridnost se lahko dokaže z dolgotrajnimi spričevali. 2—2 Več pove upravništvo lista.
zidan, z opeko krit, tik i-T-M-1111^ okrajne ceste na obstoječi vodi in na tri tečaje, blizu trga na Spodnjem Štajarskem, se takoj proda ali da v najem. Več pove upravništvo „Slov. Gospodarja".	2-2
OVES
(Willkomm.)
To najtežje pleme ovsa stori v vsaki zemlji, najprej dozori in najbolj plenja. Ima visoko, za krmenje prav dobro slamo, a ne poleže.
Ker se mora redko sejati, zadostuje 50 kil na oralo. Pošilja se 25 kil za 5 fl., 50 kil za 9 fl. 50 kr., 100 kil za 18 fl. z vrečo vred.
Vzorčne vrečice po 5 kil s pošto, ako se naprej vpošlje 1 fl. 70 kr , franko.
Oskrbništvo grajščine Golitsch-eve pri Konjicah, Stajarsko. 3-4
Angleške merj asce-plemenj ake,
čiste pasme, stare 5 do 6 mesecev, takoj proda štajarskim kmetovalcem po znižani ceni, 20 gld. za jednega, pod lahkimi pogoji podpisani centralni odbor. Kmetovalci, ki take merjasce želijo, naj vpoš-ljejo dotični znesek ter naznanijo pasmo, Yorkshire (bela) Berkshire (črna), ter natančno adreso in najbližjo železniško postajo.
V Gradcu, dne 17. febr. 1898.
Centralni odbor c. kr. kmetijske družbe na Štajarskem. 4-4
V zalogi tiskarne bv. Cirila v Mariboru se dobivajo:
ešne molitvice za šolarje
I komad I kr., 100 komadov 80 kr., po pošti 5 kr. več.
vete pesmi za šolarje
Peti natis. 8' 64 str. I komad 10 kr., 50 komadov 4 gld.
S
Išče se dekla
Frančiška Lorbek,
roj. 1. 1875., pri Sv. Trojici v Slov goricah, katera je meseca febru-varija v Mariboru služila in od tega časa ni glasa dala svoji materi, katera je zelo bolna. Kdor ve za njeno sedanje stanovališče, naj to takoj javi njeni v materi, Mariji Rotter, v Spod. Žerjav-cih hštv. 41.
Svoji k svojim!
Anton P. Kolenc,
tPicovec v Celjl
V ,,.>VH'«rfll<'HI flOtšlit"
in „pri kroni". .
Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. .
Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, suho bučno seme, orehe, konoplje, laneno seme, detelno seme, krompir na cele vagone, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretnino.
Z velespoštovanjem 3-52
Anton F. Koleno.
Hiša za trgovino jr
fitalah Dri Roaatcu. Dri farni cerkvi.	mM
v Žetalah pri Rogatcu, pri farni cerkvi, urejena za trgovino z mešanim blagom, gostilno in pekarijo, se proda pri ugodnih pogojih ali da v najem.
Več pove o tem posestnik hiše Janez Straschill v Ptuju.	1-3
se da pod dobrimi pogoji pri Kapeli „Gostilna k Zidu" z mesarijo. Zraven je tudi nekaj zemlje.	2-2
Več pove Frane Vaupotič, posestnik in poštar pri Sv. Jurju na Ščavnici.
iSHSESHSESZSHSH5ES25HSESHSH5iSHSESES?S?SHSH5HSZSHSESESHSHSa&^.
Pri meni se dobiva prav lepa
sc koruza in oves
tako tudi različna poljska semena, kakor: deteljno, travno, korenjevo, runkeljnove in bele repe itd. po nizki in dobri postrežbi.
Milan Hočevar,
Trgovina umetnega in stavbenega kamnoseka
J. F. PEYER-a
Moscliipe-Allee — Maribor — Hilariusstrasse.
Se priporoča p. n. občinstva za vsa kamnoseška in podobarska dela, kakor tudi za vsa popravila.
Velika zaloga izdelanih novih nagrobnih kamenov, marmornih plošč vseh barv in vsake velikosti vedno na prodajo.	3-45
Solidna postrežba, in prav nizke cene.
m 9—12
^sasHSHSHsasasasasi
trgovec v Oelji, glavni ti*gf. ¡E5HS2sasasasa5zsasES2SHsa5E5H5ii5Esa5Esasas;
<N
O
v •rt
s
a
s
o ®
©
M
ce
s
©
M
• rt
>
83
"5? prt
CC
•S?
F—I ©
i-
-M
5H «rt
M 02 rt
cž
M •rt
M
2 5 • rt
e8 rt
Stactinar
pri „Plavi krogli" v novem postnem hramu v Ptuju
prodaja
izvrstno kavo 1 kil. po fl. 1.20, 1.40, 1.60, 1.80 in 2.— sladkor	1 „ 39 kr. v grudi,
sol	1 „ 12 kr. „
riž	1 „ po 13, 14, 16, 20, 24 in 28 kr.
žajfo celi funt 10, 12, 14, 16 kr. miline sveče, zavoj po 38 in 40 kr. Frank-ovo in Kneipp-ovo kavo za 4, 5, 10, 12, 25 kr. suho ogersko moko, od katere imam veliko zalogo od prvega Budapeštnega parnega mlina, prodajam 1 kilo po 14, 15, 16, 18, 20 in 22 kr. pravo laško olje 1 liter 40, 48, 60, 80 kr. pravi amerikanski petrolej 1 liter 16 kr. šibice ali žveplenke 1 škatla 25, 28, 32, 70 in 75 kr. najboljšo rusko mažo za črevlje po 2, 3, 4, 5, 10, 25 kr. najfinejšo mažo za voze, od katere imam zalogo od prve koroške fabrike, prodajam katlo po 5, 10, 20 in 40 kr., sodček 80 kr. in 1 gld.
Vsak kupec, kateri to mažo enkrat poskusi, ne bo več druge rabil.
Rozine, civebe, čaj, mandle, fige, limone, rožiče in dišave prodajam po najnižji ceni.
Razun tega še prodajam rum, pravo domačo slivo vko, borovičko in pilzensko pivino grenčico, katera je najboljše zdravilo proti krču v želodcu, zgagi, bledici, bljuvanju, griži, maternici itd. 1 steklenica po 10, 25 in 60 kr.
Imam tudi veliko zalogo močnih vožet (štrang), štriglov, vervij, uzd za konje, bičev itd.
Zrnje se menjava za moko.
Prosim, blagovolite me torej s svojim obiskom pri vsaki priložnosti počastiti; vsak čas si bom prizadeval, da postrežem svojim p. n. kupcem z najboljšim blagom po najnižji ceni.
Z velespoštovanjem
I i. Bračko,
trgovec pri „Plavi krogli" v novem poštnem hramu v Ptuju.	2-6
p <
rt«
2
©
i-S
rt.
7?
Si
M —•>
TU rt.
v
©
©
a
ss
2L
M*
K ©
02 S"
Sí"
s*
32
¡*r ©
sc ©
TT
rt*
©
g.
et" ©
to
Najnovejši stroji za pripravo poklaje:
SI a more* iiire, krompir- In re-poreznlre, «Irobilni in stiBkalni ■troji, soparni hI roj žltiiiMke poklaje, prenosilne peel m štedll-liim kotlom, kateri sledrgi je pološčen, ali ne, vravnan tako, da stoji, ali se prevaža, da se kuha ali pari v njem živinska poklaja, krompir ; služi še drugim gospodarskim in domačim potrebam itd.
Nadalje : Stroji za Inienje turilee. clMtilniee za žito (vetrnice), žitni
trijerl (žitoeititilniki), Hti«kalnlce za Meno In «lamo, ki
se gonijo z roko, stojijo, ali se lahko prevažajo. Vse imenovane stroje izdeluje in prodaja z jamstvom, da so najboljše, najtrpežniše izdelani,
PII. MATFAKTII in druff,
c. kr. izjemno priv. tovarna gospodarskih strojev, livarna in fužine s parom IVn Mhmajtt, ti. TabormtraMte str. ?«.	5-5
Odlikovan z tel kot 390 zlatimi, srebrnimi ter bronastimi kolajnami. Ilustrovani katalogi In priznanUna pisma gratis. — Zastopniki in prekupcl se iičejo.

Naznanilo.
Na prošnjo podpisanega je si. c. kr. namestnija v Gradcu dovolila spremeniti ime Jakob Osvald v Jakob Urbane, kar se tem potom naznanja.
V Lehnu, dne 1. marca 1898.
Jakob Urbane.
Na znanje!
Visoko c. kr. poljedelsko minister-stvo je podpisanemu deželnemu odboru
izročilo 100.000 trt Kip. Portalis, 3000 trt Salonis in 20.000 trt Rupestrie Monti-kola in sicer vkoreninjenih, da jih razdeli štajarskim vinogradnikom spomladi 1898 za 7 gld. za tisoč komadov.
Kdor te trte želi, naj se takoj osebno ali z dopisnico oglasi pri jednem uasled-njih oseb, da se njegovo ime zabeleži:
1.	Vodstvo dež. centralne trsnice na Spodnjem Bregu pri Ptuju;
2.	Dež. trtorejec Vincencij Radanovič v Ljutomeru;
3.	Deželni trtorejec Franc Ogoreuc Pišecah pri Brežicah;
4 Deželna viničarska šola v Silber-eggu pri Lipnici;
5. Občinski urad St. Jurij ob juž. žel.
Razdelitev se začne dne 25. t. m. in dotičniki, če le mogoče, naj pridejo sami po trsovje.
Gradec, dne 14. marcija 1898.
0(1 štaj. deželnega odbora.
NB. Skoro vse zgoraj imenovane trte so iz okuženih krajev, oddajo se torej le v že okužene občine; samo pri Lipnici in v Št. Juriju se dobijo trte iz neokuženih krajev.
t
sejte v notici naznanjeni
Zlati yelikozrnati |* pomladanski oves!
Ta oves prav dobro stori, je polovico boljši glede zrnja, kakor tudi slame od vsakega drugega ovsa, kakor se tudi imenuje, ter da dobro žetev tudi v visokih in hladnih legah. Dozoreva najhitreje in daje težka, meljnata zrna. Zato je pač prav želeti, da se povsod razširi. 50 kil ovsa za setev 15 mark (1 marka okoli 60 kr.) 10 centov 140 mark; v vrečicah za poskušnjo 170 mark. Predenj kupite drugega, poskusite s tem, da se prepričate o njegovi dobroti.
Češki ječmen, rodi in plenja prav dobro v vsaki zemlji in legi. Na žitni razstavi v Monakovem je bil premiran kot najboljši. 50 kil 18 mark, 5 kil 2 marki.
Švedska jara rž, izmed vseh znanih plemen najboljša. 50 kil 18 mark, 5 kil 2 marki.
Jara pšenica Noe, neizrečeno plenja in je silno težka. Ne zaostane v nobeni reči za najboljšo ozimno pšenico. 50 kil 17 mark, 5 kil 2 marki.
Najstarejše, največje in najobilniše skladišče žitnih semenj za Bavarsko. Zahtevajte cenilnike.
Naslov: „Prakt. Gartenbaugesellschaft in Bayern zu Frauendorf"
(Post Vilshofen.)
Zobozdravniško naznanilo.
Dr. J. Riebl
ordinira vsak dan za zobo-bolne v lastni hiši: vrtna ulica (Gartengasse) št. 9 -v Celji.
Plombira in ustavlja umetne zobe in zobovje z zlatom itd., tudi brez potrebe izjemanja, ne ovira žvečenja, ne govorjenja, garan-tuje za najpopolnejšo izvršitev, enako najboljšim dunajskim delom. Izdira zobe brez bolečin v plinovi veselni narkozi, pa odstrani zobne bolečine tudi brez izdiranja.	4-12
V najem
1-2
vzeti želim hišo za štacuno ali gostilno. Ponudbe sprejema upravn. „Slov. Gosp."
Rudolf Novak.
remenai* in sedlar r Mariboru
grajski trg (Burgplatz) štv. 2.
se uljudno priporoča slavnemu p. n. občinstvu, zlasti pa preč. duhovščini za izdelovanja najfinejših, kakor tudi priprostih konjskih oprav in sploh vsa remenarska in sedlarska dela. — Izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča
popravila
najhitreje in najceneje.	5-10
Ne Yec y življenju
se ti bo nudila prilika toliko različnih reči dobiti za 3 gld. 50 kr.
15 komadov 3 gld. 50 kr.
15 komadov 3 gld. 50kr.
Priporočam svoje doma izdelane, 4Va težke, bakrene
vakuum
komad 12 gld. Kdor vzame 6 komadov, dobi 7% odpustka. 2000 komadov že v rabi.
Bakrene plošče, cevi, izdelani kotli za žganje in pranje vedno v zalogi.
A. Fiebiger,
kotlai* koroške ulice ($,
v MARIBORU.
1-3
1 reform, remantoir-žepna ura, ki dobro
teče, s štiriletnim jamstvom, 1 pozlačena verižica, 2 pozlač. prstana po najnovejšem fasonu in z dozdevnimi briljanti. 2 manšetni gumbi, pozlačeni in z mehaniko, lepa broša za gospe, 3 prsne gumbe za šemiset, patent, gumba za na-vratnik, kička za kravato, futeral za žepno uro, žepno ogledalo v zavitku, nedrenica pozlačena. — Vso to skupaj — 15 komadov — stane z žepno uro vred 3 gld.
50 kr.
Pošilja, se le pod poštnim povzetjem.
Ako poslano komu ne sodi, dobi denar nazaj in nima nobene škode.
Dobi se le pri urarju:
Alfredu Fischer,
I. Dunaj, Adlergasse 12. 6-6
Pristno laneno seme z Rige
prodaja štajarskim kmetovalcem po znižani ceni, 15 kr. kilo 7, vrečico vred tajništvo staj. kmetijske družbe v Gradcu, Stem-
pfcrgasse 3; ali za naroččno blago se naj znesek predplati. Blago se takoj pošlje.
V Gradcu, dne 17. iebr. 1898.
Ces. svetovalec Frid. Jliiller,
4—4
stalni generalni tajnik.
V najem se da na več let pod ugodnimi pogoji
lepa hiša
ki ima več sob, kuhinjo in podzemeljsko klet. Zidana je na novo, stoji tik farne cerkve na okrajni cesti in je pripravna posebno za trgovino.
Lastnik hiše: Franc Grula, Gornji Mihalovec, pošta Cakovec, komitat Zala na Ogerskem. Železniška postaja: Središče na Štajerskem.	2—3
Pravi trpotčev sokjejedino oni, kateri se pripravlja lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg t v. 20.
Trpotčev sok nepresežnodeluje pri vseh prehlajenjih lušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, :ašelj, prsobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani :ašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; lolniki dobijo tek zajelo, lahko spijo in na ta način hitro ikrevajo Izmed mnogih zahval s pominj am tukaj samoono:
„Velečenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri s te k 1enice V a šeg a izvrstno dela-jočega trpotčevegasoka; potrebujem jih za svoje poznane e. Jaz sem od dveh s t e k 1 e ni c od n es nos nega ka šlj a po p o ln om a ozdravel. Hvala Vam. Priporočil bodem ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S poštovanjem — Rudolf Ausim. Na Dunaj i, 20. marca 1897."
Pazi naj se torej, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j. slika bana NikoleZrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in
.. :—- — A i :	on 1.» .... .. .. ... .
25—30
Mauthner-j e vih
¡slovitih
zeliščnih In cvetličnih semen
y zaprtih, oblastveno zavarovanih zavojih
s sodnijsko vpisano
varstveno znamko „medved"
se nahajajo
komisijska skladišča
pri največ
veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji.
DSC" V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst in zeliščnih iu cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara. Iz krajev, kjer se še ne nahajajo komisijska skladišča, se naznanila sprejemajo.
Kot sveža in pristna semena, tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta, Andrassystrasse 23.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mauthner. Pred ponarejanji se svari. i'hm setve t Koncem februvarija in marcija. Prostor za iioeejatevt 25— 30ct» oddaljenost vrst lOcm v vrsti.
Hokovoit zemlje t Globoko zrahljana, redilna in ne na novo pognojena.	5—10