dolenjski gozdar GLASILO GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO št. 3 DOLENJSKI GOZDAR GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO Novo mesto, januar 1976 številka 3 Letnik XII. IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in člani Markovič Franc, Falkner ing. Jože, Piškur ing. Jernej, Klančičar ing. Slavko, Šebenik Janez, šepec ing. Tone, Vidervol ing. Jože in Hočevar ing. Tone ■.'i-: /•••. i % • • » (< . . .i,t' '■ • ■ ‘ ■ VSEBINA Stran 1. Kako poteka izvajanje programa za izboljšanje gospodarjenja? 1 2. Vtisi s strokovnega potovanja po ČSSR in Avstriji 13 3. Nekatere ugotovitve pri izdelavi gozdnih sortimentov v revirju Rog v devetih mesecih 1975 26 4. Nova metoda pridelovanja smrekovih sejank v drevesnici Krka je pokazala dobre rezultate 30 5. Gradnja gozdnih cest na območju GG Novo mesto od 1969 - 1975 32 g * Njegov ih petdeset let (Ob življenjskem jubileju Staneta Purebra) 35 7. časi se spreminjajo ... 37 8. Našemu Miku ob upokojitvi 40 9. Kdo je kriv? 42 10. Dejavnost in nekateri problemi športnega društva "Gozdar” v letu 1975 43 11. Pregled odkupa gozdov v obdobju 1957-1975 46 12. Beneficirana delovna doba 47 13. Z ekskurzije varnostnikov v Sovjetsko zvezo 52 14. Nekateri sklepi z zborov delavcev in kmetov v mesecu decembru 1975 57 15. Prizadevanja za stabilno gospodarjenje v Trebnjem 58 16. Naši novi jubilanti 59 17. Sklepi organov upravljanja 61 18. H u mo r 65 19. Razpis posojila za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš ■ • ' ' ' ■ _ v *■ ' . . ■ ■ ■ . ■ . ■ - ; • KAKO POTEKA IZVAJANJE PROGRAMA ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARJENJA? Akcijski program za izboljšanje gospodarjenja v podjetju, ki ga je sprejel zbor delegatov, ne sme ostati samo mrtva črka na papirju. Nenehno ga je treba spopolnjevati in preverjati, kako se njegova določila sprovajajo v življenju in delu kolektiva. Ta naloga seveda ni lahka, je pa uresničljiva samo v primeru, če bo prizadevanje za izboljšanje gospodarjenja postalo stalna skrb slehernega delavca gozdnega gospodarstva. Z namenom, da bi ponovno pregledali, kako se uresničujejo nakazane smernice v programu, objavljamo kratka poročila vodij TOZD in strokovnih služb. Vsi se našemu vabilu niso odzvali. Morda je pri njih vse v naj lepšem redu. Ne glede na to, poglejmo kaj poročila vsebujejo! 1. TOZD "GOZDARSTVO" NOVO MESTO A. Ukrepi za izboljšanje gospodarjenja: - Ker je obseg gozdne proizvodnje omejen z ureditvenimi načrti, lahko povečamo produktivnost le z zmanjšanjem števila zaposlenih. Letos smo zmanjšali število zaposlenih za 3 delavce, potekajo pa razgovori še za nadaljnje zmanjšanje. Velik premik smo dosegli tudi pri opravljanju del v gojenju, kjer smo z organizacijo prevozov s kombiji opravili dela na raznih deloviščih. V mesecu avgustu, ko še ni obratovala žaga Poganci, smo delavce tudi zaposlili na gojitvenih delih. S tem se je znižala režija na žagi, na gojitvenih delih pa ni bila potrebna zaposlitev dninarjev v takem številu kot prejšnja leta. - Na žagi Poganci smo zmanjšali število zaposlenih in sicer za 2 delavca na režijskih delih na skladišču. Delo v izmenah smo organizirali tako, da žamanje vežejo sproti in ga s strojem odnašajo na skladiščni prostor. S tem smo na žagi praktično zmanjšali 4 delovna mesta. - V drevesnici Krka potekajo dela za razširitev proizvodnje sadik po Dunnemanovi metodi. Delo opravljamo v lastni režiji in bo zaključeno v prihodnjem letu. Planirani obseg del za leto 1975 pa je v celoti realiziran. - V načrtu imamo združitev dela revirja Padež-Rasen-Radoha. Tu bomo formirali dve skupini delavcev, ki bodo opravljale sečnje in gojitvena dela v večjih koncentracijah kot sedaj. Na ta način bo omogočena tudi dostava toplih obrokov hrane. - Analizirali smo delovni čas Šoferjev po podatkih iz tahografov. Podatki so zaskrbljujoči, saj v večini primerov kamioni niso na vožnji ali popravilu po 8 delovnih ur. Tu pa se pojavi vprašanj upravičenosti manjše realizacije prevozov, prejemanje TD za nepolnih 8 ur dela šoferjev in nakladalcev ter še prejemanje nadomestila za vzdrževanje kamionov po 1 in 1,5 ure na dan. Ker bomo v letu 1976 imeli za prevoz hlodovine in drugega dolžinskega lesa le 3 kamione (eden gre v prodajo) bomo morali posebno pozornost posvetiti čim boljšemu razporedu in izkoristku voznega parka. B.Program ukrepov za boljše gospodarjenje: Program ukrepov za nadaljnje uveljavljanje samoupravnih odnosov in za izboljšanje gospodarjenja v podjetju, sprejet na ±>oru delegatov 25. aprila 1975 zajema tudi žago Poganci. V dokumentu je točno formulirano, da je potrebno čimprej pokreniti vse potrebno za izboljšanje tehnologije dela ne žagi z uvedbo dodatne mehanizacije, t.j. z nakupom dodatne opreme, kar je že v teku. Navedeno opremo je DS TOZD Gozdarstvo Novo mesto tudi predlagal v plan investicij za leto 1976, vendar brezuspešno, ker bo denar porabljen za druge investicije. Finančni uspeh žage Poganci pa bo zaradi tega tudi v letošnjem letu slabši, kot bi sicer lahko bil. Poudariti namreč moramo, da sedanja strojna oprema več ne ustreza, kar velja predvsem za zastarel tip robilnika, medtem ko čelilnika sploh nimamo. Brez teh dveh strojev pa ne moremo zadovoljevati vse večjih zahtev tržišča po kvalitetnih proizvodih. Iz tega razloga dosegamo tudi dosti nižje prodajne cene rezanega lesa, kot bi jih sicer. Zaradi tega imamo tudi občutno razliko med nabavno ceno oblovine in doseženo prodajno ceno žaganega lesa. Podatki, ki jih imamo za 9 mesečno realizacijo žage Poganci povedo, da smo hlodovino iglavcev plačevali: TOZD Gozdarstvo Straža 146 m3 po 785,71/m3 TOZD Gozdarstvo Podturn 1055 m3 po 757,03/m3, povprečno 763,93 din/m3, čeprav je dogovorjena cena 750,00/m3. Žagani les smo prodajali po povprečni prodajni ceni 1.443,43 din/m3. če sedaj upoštevamo faktor 2,15, ki načelno regulira odnos cene hlodovine in žaganega lesa, pridemo do izračuna, da bi morali plačevati hlodovino iglavcev po ceni 671,36 din/m3. To pa ni ne dogovorjena cena 750,00 din/m3 in ne zaračunana cena 763,93 din/m3. če sedaj izračunamo razlike med fakturirano ceno hlodovine iglavcev dobaviteljev in ceno, ki je izračunanana na podlagi realizirane prodaje žaganega lesa, znaša ta razlika 107.577,00 kar predstavlja za žago Poganci in naš TOZD pomemben znesek. V zvezi s cenami dobavljene hlodovine iglavcev smo informirali TOZD Gozdarstvo Straža in TOZD Gozdarstvo Podturn 3/12-1975 z željo, da njihovi samoupravni organi o tem razpravljajo in potrdijo že omenjeno ceno 671,36 din izračunano s faktorjem 2,15 na prodajno ceno. Smatramo, da je to edina realna osnova za čisto poslovno sodelovanje med prodajalcem in kupcem. Saj se kvaliteta dobavljene hlodovine najbolje vidi iz napadlega žaganega lesa in s tem tudi dosežene prodajne cene. Naš predlog obračunavanja hlodovine ni bil sprejet, saj ga je DS TOZD Gozdarstvo Podturn zavrnil kot nesprejemljivega. Poleg tega je njihov delegat tudi na seji zbora delegatov 11. 12. 1975 povedal, da moramo to razliko v bodoče nadomestiti z boljšo izdelavo in prodajo žaganega lesa. Ob tej priliki so se celo sliša li glasovi, češ kaj dela delavska kontrola. S takimi poslovnimi odnosi in očitki se naša TOZD ne strinja in zahteva, da se zadeva razčisti. Pripominjamo, da žago Poganci rekonstruiramo in opremljamo že 10 let in še ni dokončno dograje na, niti opremljena. Predlog investicij za leto 1976 ni bil spre jet in tako bo žaga kot nedokončana investicija prišla morda v poštev leta 1977. 2. TOZD "GOZDARSTVO" STRAŽA Tudi na TOZD "Gozdarstvo" Straža smo v juniju sprejeli akcijski program. Obravnavali smo ga na kolektivnem sestanku in ga tudi sprej eli. - Zaradi manjše izgube delovnega časa, so vsi sestanki samouprav nih organov in komisij izven delovnega časa. Zainteresiranost članov samoupravnih organov je večja zaradi boljše informiranosti in zaradi temeljitejše pripravljenega gradiva za same se je. - Zlasti smo si prizadevali bolj izkoristiti delovni čas tako pri delavcih kot pri mehanizaciji. Posebno pozornost smo posve tili zaposlitvi tistih delavcev, ki zaradi poklicnih obolenj ne smejo delati v sečnji. - Izpadi zaradi boleznin se manjšajo (razen pri delavcih iz Bosne) in smo v prvem polletju izgubili 4,56 % delovnih dni. S smotrnejšo uporabo zaščitnih sredstev in z večjo odgovornostjo do dela pa ta odstotek lahko še zmanjšamo. Prevozni park je bil izkoriščen do maksimuma po zaslugi prizadevnih voznikov. Traktorji na spravilu lesa pa bi lahko z večjo prizadevnostjo traktoristov naredili več. - Plan sečnje smo v celoti izpolnili, pri čemer stroški ne prese gajo planiranih. Tudi plan gozdnogojitvenih del je v celoti re aliziran, kljub povečanju plana med letom. - Podrobnejši rezultati o našem delu nam bodo znani šele ob zaključnem računu. Ugotavljamo pa lahko, da so dobri rezultati gospodarjenja odvisni od vseh zaposlenih in ne od posameznikov 3. TOZD "GOZDARSTVO" PODTURN Z ozirom na to, da je bilo poročilo o prizadevanjih za boljše gospodarjenje in stabilizacijo letos enkrat že podano (o tem je razpravljal zbor delegatov na seji dne 15. avgusta), so sedaj navedeni le ukrepi po tem datumu, ki so naslednji: - Kljub temu, da je v zasebnem sektorju pri nas precej dela (odkazilo, odkup) nismo z odhodom tov. Vlašiča v pokoj, meseca junija nastavili na izpraznjeno delovno mesto novega revirnega gozdarja. Dogovorili smo se, da bo delo v dveh revirjih opravljal začasno revirni gozdar Markovič Boris. Predvidevali smo, da bo z združitvijo OZK možno to vprašanje rešiti skupaj s sosednjimi OZK. - Sečnjo pričuvkov (košev) v nasadu v odd. 108 smo izvršili konec leta tako, da smo večino vrhov prodali kot novoletne jelke. V istem času smo z našimi delavci v parceli last zdravilišča Dol. Toplice izvršili sečnjo mlajših dreves iglavcev pod daljnovodom. Prav tako smo posekali jelkov sestoj v stadiju letven-jaka na zemljišču predvidenem za stanovanjsko gradnjo. Zaradi pravilne izbire datuma sečnje smo lahko odkupili in prodali precej kvalitetnih novoletnih jelk večjih dolžin. - Šoferji in nakladalci so po dogovoru prihranili večji del svojega rednega dopusta za konec decembra 1975 in januarja 1976. Računali smo, da bo v tem času sneg. Kljub temu lahko trdimo, da so pogoji za delo poleti boljši in storilnost večja (daljši delovni dan, uporaba prikolic). 4. TOZD "GOZDARSTVO" ČRMOŠNJICE TOZD "Gozdarstvo" črmošnjice je v zadnjih mesecih leta 1975 razpravljal predvsem o organizacijskih oblikah podjetja. To je bila tudi glavna tema na sejah delavskih svetov in sindikalnih odborov. 0 vseh razpravah smo obveščali tudi celotni kolektiv. Poleg tega je TOZD delovala tudi pri izvajanju programa o izboljšanju gospodarjenja v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi. Zlasti so tekle razprave o delovanju delavske kontrole in o ukrepih, ki bi omogočili, da bi njeno delo prišlo bolj do izraza. Ker je bilo njeno delovanje doslej bolj stihijsko, smatramo, da bi bilo treba člane delavske kontrole v večji meri izobraževati na raznih seminarjih. Z dobrim obveščanjem smo precej pripomogli, da so delavci (razen nekaterih, ki so nezainteresirani za vsako stvar) obveščeni o celotnem poteku izvajanja nalog in sklepov v okviru podjetja, obenem pa tudi s stabilizacijskim programom. Poleg Dolenjskega gozdarja in mesečnih obvestil, so glavni izvajalci obveščanja revirni gozdarji. Vsi predlogi, ukrepi in sklepi, o katerih razpravlja DS in drugi organi, se prenašajo na revirne gozdarje, ki potem na terenu obveščajo svoje delavce. V tem pogledu smo naredili velik korak naprej. Disciplina na delu je zadnje mesece po presoji operativne službe boljša, kar velja posebej za sekače. Ker pa so se začela sečišča koncentrirati, delavci pa stanujejo v delavskem domu v črmošnjicah (večina) in v vasi, so v vsakem oziru bolj dostopni. Zato bosta morala biti v bodoče disciplina in obveščanje še bolj poglobljeni. Zaskrbljujoči so bolniški in drugi izostanki z dela. TOZD je v zvezi s tem, posebno v drugi polovici leta 1975, na vseh delavskih svetih in sindikalnih sejah nenehno obveščal člane in opozarjal o bolniških in ostalih izostankih, ki jih smatramo kot neupravičene. Stanje se do konca leta bistveno ni spremenilo. Delavci na TOZD, ki delajo v pisarni so bili zadolženi, da zberejo za 11 mesecev leta 1975 podatke o izostankih z dela za vsakega člana kolektiva posebej ter o njih poročajo na zboru delovnih ljudi. (Prebiti čas na delu, dopusti, bolniška in ostali izostanki). Na zboru delovnih ljudi je na podlagi tako izdelane analize vsak član kolektiva dobil vprašanje zakaj je imel toliko in toliko izostankov. Zbor je sprejel sklep, da se za vsak neopravičen izostanek ali za primer če je delavec v bolniškem staležu pa dela doma, izvrši disciplinski postopek ter ga kaznuje. Mnogo je delavcev v kolektivu ki s svojim delom, varčnostjo družbene imovine in s pravilnim odnosom do predpostavljenih gradijo ta kolektiv in jim zato ni vseeno, če nekateri rušijo to njihovo ustvarjalnost. Ker so delavci večinoma koncentrirani v črmošnjicah, bi bilo potrebno , posebej v zimskem času popoldne ali ob večerih pripraviti določene seminarje, kajti izobraženost naših fizičnih delavcev je relativno zelo nizka. V drugi polovici leua 1975 so revirni gozdarji poleg odkazila za plan za leto 1976 delali precej na izdelavi sečno-spravilnih in gojitvenih načrtov. Ti načrti se izdelujejo za vse tiste oddelke, v katerih bo v letu 1976 redna sečnja iglavcev in listavcev. Na seminarju za gojitveno in sečno-spravilno načrtovanje v Postojni so bili trije naši revirni gozdarji. Smatramo, da bi bilo nujno potrebno, da se izvrši reorganizacija gozdarske službe na sistemu revirni gozdar-delovodja, kajti v tem primeru bi revirni gozdar res lahko opravljal strokovna dela v svojem revirju in se lahko bolj posvetil izpopolnjevanju svojega strokovnega znanja. Popravilo motornih žag se je v letošnjem letu, predvsem kadar gre za večja popravila in zlome, precej zmanjšalo. Pogosta pa so še vedno tekoča popravila. Zato se bodo v bodoče operativni delavci morali še bolj zanimati za tekoče vzdrževanje, čiščenje in čuvanje motornih žag, kot je bilo to sklenjeno na zboru delovnih ljudi v decembru 1975. V zvezi Z' delom z zasebnim sektorjem je organizacijska oblika dosedanjega poslovanja sprejemljiva. Odpravljeni so bili nekateri problemi pri odkupu in prevozih. Kmetje morajo pripravljati les na takšna mesta, da se lahko le-ta odvaža s težkimi kamioni. Tudi obveščanje se odvija preko revirnih gozdarjev, sej, vabil in podobno. V pogovoru s kmeti-lastniki gozdov smo ugotovili, da jim takšna obiika sodelovanja odgovarja. TOZD ima enkrat tedensko uradni dan v Semiču, kjer s kmeti rešuje vsa vprašanja v zvezi z njihovimi problemi. Vsa ostala vprašanja v zvezi s samoupravnimi odnosi pa rešujejo delegati kmetov pri obratu za kooperacijo. Skupnim službam (računovodstvu) predlagamo, da v času največjega odkupa ne bi prišlo do zastojev izplačila, ker to izziva veliko negodovanje pri kmetih ki nam prodajo les. 5. RAČUNOVODSKA SLUŽBA V zvezi s stabilizacijskim programom gozdnega gospodarstva ter v skladu s predpisi, je računovodska služba pristopila k organizaciji pravočasnega pritoka dokumentacije, ki je potrebna za knjiženje in sestavo periodičnih obračunov in zaključnih računov. Vsa dokumentacija priteka zdaj v računovodstvo 5 dni prej, tako, da zaključimo z obračunom proizvodnje do 20. v mesecu za tekoči mesec in lahko nekoliko prej podatke sknjižimo ter pristopimo k izdelavi periodičnih obračunov in zaključnih računov. S tem v zvezi se osebni dohodki izplačujejo 5 dni prej, tako, da je izplačilo osebnega dohodka zdaj od 3. do 5. v mesecu za pretekli mesec, prej na je bilo od 8. do 11. v mesecu. Poleg tega, da smo pospešili pritok dokumentacije, ostajajo Še naprej problemi z obstoječim številom strokovnega kadra in mehanizacije, sestavljanja periodičnih obračunov in zaključnih računov za vsako TOZD, OZK in skupne službe posebej. Zaradi tega bomo morali.v bodoče več pozornosti posvetiti spremljanju in obdelavi podatkov po bolj sodobni metodi na modernejših strojih. Nameravamo nabaviti elektronski računski knjigovodski stroj, ki ima znatno večje kapacitete in hitrost od sedanjih mehaničnih strojev ter s tem strojem in njemu potrebnim strokovnim kadrom zagotoviti pravočasne informacije za službo družbenega knjigovodstva in za samoupravne organe podjetja. 6. KOMERCIALNA SLUŽBA Po programu ukrepov za izboljšanje gospodarjenja v podjetju, ki ga je sprejel zbor delegatov na seji dne 25. aprila 1975 ima komerciala predvsem naslednje dolžnosti: - Izbiro kupcev, izterjavo dolgov, hitro zaračunavanje. - Zasledovanje razmer na trgu, hitro odzivanje na kupčeve zahteve in prenašanje le-teh na proizvodnjo ter solidno poslovanje glede na količine in kvaliteto. - Nadaljevanje in razvijanje mehanografske obdelave podatkov. Te naloge smo izvršili takole: - Takoj po prejetem programu je komerciala pristopila k selekciji kupcev, tako, da so naši odjemalci sedaj v glavnem zanesljivi glede plačila. Tudi pri izterjavi dolgov, kljub splošni nelikvidnosti podjetij, smo dosegli določene rezultate, saj nam je uspelo saldo dolžnikov ob koncu I. polletja od din 31.351.000.- znižati do konca novembra na din 23.000.000.-. Najmanj uspeha dosegamo pri izterjavi dolgov od lokalnih odjemalcev (Novoles, IMV). Fakturiranje je v glavnem ažurno in brez večjih zastojev. - Kljub nestabilnemu lesnemu tržišču smo s spremljanjem razmer ter odzivanjem na kupčeve zahteve dosegli še kar zadovoljiv uspeh pri realizaciji, saj smo v devetih mesecih realizirali 89 % plana po vrednosti, količinsko pa sano 79 % plana za leto 1975. Da je tak rezultat kljub težavam dosežen, gre zasluga predvsem TOZD gozdarstva, ki z izdelavo kvalitetnejših sortimentov ter z izdelavo določenih sortimentov po kupčevih željah (po naročilu) prispevajo k doseganju višjih prodajnih cen. - S prehodom fakturiranja na bolj izpopolnjenem stroju za fakturiranje, ki ima priključen tudi stroj za luknjanje kartic, smo dosegli, da je mehanografska obdelava komercialnih podatkov v celoti omogočena. 7. SLUŽBA ZA UREJANJE IN NAČRTOVANJE V letu 1975 so bila opravljena revizijska terenska urejevalna dela na enotah Žužemberk in črmošnjice (11.000 ha gozdov). Za ti dve enoti morajo biti do 1. 7. 1976 predlo_ženi načrti v potrditev republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V nasprotnem primeru sledijo visoke sankcije za podjetje in odgovorne osebe. Poleg navedenih tekočih del služba za urejanje spremlja izvajanje načrtov in opozarja operativo na obveze planov sečenj in gozdnogojitvenih del, v izjemnih primerih pa predlaga in izdela spremembe gospodarskih načrtov. Služba za urejanje vodi ves proces sprejemanja in usklajevanja gozdnogospodarskih načrtov enot in območja znotraj in izven podjetja in jih dokončno posreduje v potrditev republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Leta 1975 je bilo znotraj podjetja po organih delavskega samoupravljanja sprejetih 7 gozdnogospodarskih načrtov tako, da bo v letu 1975 v potrditev predloženih 7 gozdnogospodarskih načrtov enot (Novo mesto-jug, Poljane, Soteska, Brezova reber, Padež-Radoha-Rasen, Krka in Gorjanci-Pendirjevka-Kobile). Načrt za enoto Brezova reber je izdelala TOZD Gozdarstvo Straža. S tem letom bi se odpravila neažurnost izdelave načrtov, katero je dosedanja gozdarska zakonodaja, z ozirom na stanje urejanja gozdov SRS, tolerirala, medtem, ko novi predpisi brezkompromisno zahtevajo izpolnjevanje postavljenih rokov. Vsi delavci pri urejanju gozdov se zavedamo odgovorne naloge, zato smo si že na začetku leta 1975 zastavili cilj, da se v tem letu na tekoče spravi vsa urejevalna dela. Za dosego tega cilja smo si izbrali naslednjo pot: - Polna delovna in strokovna angažiranost vseh članov kolektiva. - Delovna disciplina mora biti taka, da se vsaka izgubljena pra nadomesti, v kolikor so nujna opravila med službenim časom. ~ Večji del letnega dopusta se koristi izven glavne terenske sezone, po naprej določenem razporedu. - Z ozirom na oddaljenost urejevalnih enot (črmošnjice, Žužemberk) se v času meritev, ko je zaposlenih večje število zunanjih delavcev, podaljšuje delovni čas najmanj tako, da se 8 efektivnih ur dela na terenu. Tedaj so odhodi na teren ob 5. uri zjutraj. - S skupnimi močmi moramo preko celega leta nadomestiti se ene-ga delavca, da z dvigom storilnosti doprinesemo k stabilizaciji podjetja. - Z družbeno imovino moramo upravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja. - Neupravičenih bolniških izostankov ne moremo dopustiti, pri čemer se apelira na delovno zavest in moralo vsakega zaposlenega. - Morebitne začasne preobremenitve posameznega delovnega mesta solidarno porazdeliti na vse člane kolektiva po možnostih in sposobnostih. Nakazane poti smo se v večji meri držali. Le na ta način smo lahko pretežni del zadanih nalog opravili. Pri tem smo se morali truditi vsi člani koelktiva službe za urejanje in načrtovanje poleg strokovnih delavcev na TOZD (Straža, črmošnjice, Podturn, Novo mesto), ki so nam požrtvovalno pomagali pri izpolnjevanju danih nalog. Upravičeno lahko trdimo, da je sodelovanje med se-stavljalci in izvajalci gozdnogospodarskih načrtov na ustrezni ravni, saj bodo le na ta način načrti dosegli svoj pravi namen. Kot smo že navedli, naš program dela za leto 1975 resnično zahte va polno angažiranost celotnega kolektiva in lahko trdimo, da smo vsi svoje naloge zadovoljivo izvršili. Posebej pa naj pohvalimo za prizadevnost pri delu tov. Janeza ing. Blažiča, ki je nemoteno večji del leta opravljal zahtevnejše delo, kot pa je zanj dobival plačilo. Prav tako naj nohvalimo za vsestransko marljivo delo, tov. Mileno Fric, ki je poleg svojega referent-skega dela na gozdnem katastru in arondaciji, opravljala številne obračune taksacijskih del, da je bilo možno spremljati na osnovi normativov in na osnovi taksacijskih Dodatkov izpred 10 let in tekoče evidence pravilnosti poteka meritev na terenu. Navedli smo nekaj dejstev, s katerimi smo skušali doprinesti svoj delež k boljšemu uspehu podjetja kot celote. Zavedamo pa se, da nismo storili vsega možnega. Zato si bomo morali v bodoče še bolj prizadevati, da bomo svoje delo, predvsem v strokovnem pogledu izpopolnjevali in tekoče opravljali ves fizičen obseg del. 8. SLUŽBA ZA MEHANIZACIJO - S 30. 6. 1975 so stopili v veljavo zvezni nredpisi za zmanjšanje uvoza. Ti predpisi so v začetku zelo motili normalno preskrbo z rezervnimi deli za popravilo naše celotne mehanizacije V zadnjih mesecih ti predpisi niso več tako logi in stanje se je izboljšalo. Na področju preskrbe z rezervnimi deli je bila zato potrebna več kot normalna angažiranost službe za mehanizacijo, komerciale, nabave in računovodstva. - Z namenom zmanjšanja okvar na traktorju Timberjack - TOZD Straža - je bila v avgustu izvedena zamenjava prednje in zadnje preme s tem, da je bil traktor poslan na popravilo v Avstrijo. Indirektno se je tudi tu močno čutil vpliv zveznih predpisov navedenih v prejšnjem odstavku, ki so pripomogli k nenormalnemu izpadu traktorja z dela. - Izdelana in dana je v proizvodnjo v mesecu oktobru za TOZD Črnomelj nakladalna lopata za drva kot priključek traktorja -nakladača Volvo. - Na delavskih svetih TOZD je sprejet predlog pravilnika o normativih za spravilo lesa s traktorji in žičnimi žerjavi. - Od dveh variant izdelanih študij za izgradnjo mehanične delavnice v Podturnu za območje Straže, Podturna in črmošnjic, so DS TOZD Straže, Podturna in črmošnjic, osvojili predlagano II varianto - manjša mehanična servisna delavnica. - V teku je priprava investicije o modernizaciji - izboljšani tehnologiji dela na žagi Poganci. - Službe za mehanizacijo, izkoriščanje in varstvo pri delu so v juliju izvedle nekaj pregledov o stanju spravilne in prevozne mehanizacije. Pregledi še niso zaključeni. - V zvezi z gradnjo obtesovalnice tramov v Straži je bilo več stikov s predstavniki "Dominvesta" in SO Novo mesto za pridobitev soglasij v zvezi z letališčem v Prečni. Za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja je potrebno samo še soglasje KRV (komanda ratnog vazduhoplovstva). Le-to pričakujemo še v letošnjem letu. Pri pridobivanju soglasij v zvezi z letališčem v Prečni (potrebna so 3) so nastopile razne težave, za katerih odstranitev pa je bilo GG nemočno. - Z namenom boljšega sodelovanja pri nabavi rezervnih delov in opreme je bilo s poslovnimi partnerji izvedeno več obojestranskih poslovnih stikov. 9. SLUŽBA ZA IZKORIŠČANJE GOZDOV - Skupaj s komisijo za organizacijo je izdelan predlog sheme mi-kroorganizacij e TOZD, ki je v razpravi. - Izvršen je ogled (z razpravo) posledic po viharju v Uštrazu in Kobilah. Š službo varstva pri delu in TOZD Novo mesto je usklajeno stališče glede načina in varstva izdelave podrtega drevja. Izvršen je kontrolni pregled in preizkus znanja gozdnih delavcev sekačev, ki so izdelovali podrti les. Več kot polovico podrte mase je izdelano in odpeljano brez poškodb in nesreč. ~ Skupaj s komercialo je bila organizirana izdelava bukovih železniških pragov na žagah (razrez) skupaj z razdelilniki in zadolžitvami. Plan je realiziran in izdelava se nadaljuje. ~ Z raziskovalno skupino biotehniške fakultete obdeluje novo tehnologijo. Organizra snemanje za sečnjo listavcev po TOZD za sezono 1975/76. - S komisijo za pregled in oceno gozdnogospodarskih načrtov predložili 7 načrtov GG enot v odobritev zboru delegatov. - Kontrola uporabe norm in primerjave učinkov se izvaja. Ravno tako tudi gibanje proizvodnje po dinamiki plana. TOZD Straža, črmošnjice in Novo mesto so presegli plan sečnje za okrog 10%. Delni razlog je priprava tal, pri kateri napade les za trg, delni pa sušenje jelke v Soteski. Prekoračitev etata v Soteski, je kolegij zaradi sušenja jelke odobril na seji 9. 9. 1975. - Odkazilo lesa za leto 1976 je izvršeno. Narejeni so predlogi fizičnega obsega plana za SLP, predlog plana odkupa lesa iz zasebnega sektorja, normativi časa, delovne sile in poprečnih norm TOZD. - Narejene so analize spravila lesa no vrsti spravila za tričetr-tletje in izvršene primerjave in kontrole norm za sečnjo in spravilo lesa (po predlogu TOZD). - Narejene so nove kalkulacije in ceniki za spravilo lesa in iznos drv s konji. - V teku je kontrola (na terenu) norm po oddelkih in TOZD po vzorčni metodi za sečnjo in spravilo lesa (primerjava med TOZD) - V zvezi s poslovnotehničnim sodelovanjem z Novolesom je bil sestanek, na katerem so postavljene zadolžitve, ki bodo določale smer nadaljnjega sodelovanja. 10. SLUŽBA ZA VARSTVO PRI DELU V drugi polovici 1975. leta je bilo delo službe varstva pri delu zelo pestro, opravljala pa je zlasti sledeče naloge: - Povečana prizadevanja za zagotavljanje varnega dela pri izdelavi vetrolomov v Gorjancih in še posebej v Ustražu. Prizadevanja vseh so bila očitno uspešna, saj razen nezgode voznika pri spravilu lesa ni bilo na teh deloviščih nobene nezgode s poškodbo . - Za žago venecianko v Veliki Loki, TOZD "Gozdarstvo" Trebnje, so bila izdelana podrobna navodila za varno delo in odrejeni ukrepi za odpravo bistvenih pomanjkljivosti in nepravilnosti s področja varstva pri delu. - Aktivno sodelovanje pri sistematičnih kontrolnih pregledih mehanizacije, skupno s službo za mehanizacijo in službo za izkoriščanje gozdov. Odkrite so bile tudi resne nevarnosti za varno delo ter poskrbljeno za njihovo odpravo. Pregledi so še v teku. - Nadzorstveni pregledi, ki so zajeli gradnjo gozdnih cest, delo sekačev in gojiteljev, spravilo lesa s traktorjem in prevoz lesa, so odkrili mnoge kršitve varnostnih predpisov in odrejenih ukrepov za varno delo. Take kršitve so n.pr.: nepravilno ravnanje z razstrelivnimi sredstvi, neuporaba osebnih varstvenih sredstev, delo z motornimi žagami brez usposobljenosti za tako delo, pomanjkljivosti pri organizacijah spravila lesa in opremi traktorjev, pretiravanje z obremenitvami kamionskih nakladalnikov, kamionov ipd. Podvzeti so ukrepi za odpravljanje ugotovlje nih nepravilnosti, ki bi lahko ogrozili varno delo. - Opravila v zvezi z dobavami osebnih varstvenih sredstev po letnem načrtu nabav, ali glede na nove potrebe, ki jih nakazuje dinamičen razvoj gozdarstva. Letni plan nabav je izpolnjen. - Sodelovanje pri izdelavi zasnove in načrta za izgradnjo delavskega centra v Črmošnjicah. Načrt je izdelan. - Sestava analitičnega prikaza stanja boleznin vseh vrst pri organizaciji in pri posameznih TOZD v letu 1974, gibanja boleznin v desetletju 1965 do 1974 in podaja predlogov za nekatera globalna ukrepanja (nastavitev kontrolorja bolniške in socialnega delavca, uskladitev prijavljanja nezgod pri delu s predpisi, razvijanje postranskih dejavnosti, pri katerih je možno zaposlovati ljudi z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi). Predlogi zaenkrat še niso upoštevani. 0 tem je objavljen članek v Dolenjskem gozdarju, št. 1/75. - Izvrševanje obveznosti v okviru komisije za varstvo pri delu pri poslovnem združenju v Ljibljani, s posebnimi zadolžitvami: - pri sestavljanju osnutka samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu (sporazum je v dokončni obliki sprejet od vseh TOZD v gozdarstvu Slovenije), - popis vseh nevarnosti oz. virov, oblik ter vzrokov nezgod ali poklicnih obolenj in varstvenih ukrepov pri sečnji, kot temelj za strokovno varstveno izobraževanje sekačev in za preizkuse znanja s tega področja. Delo je opravljeno (osebna zadolžitev). - Sodelovanje v komisiji za izdelavo scenarijev filmov s tematiko "Varno delo v gozdu", pri izobraževalni skupnosti za gozdarstvo v Ljubljani. Pripravljena sta scenarija filmov "Varno delo s traktorji" in "Varno delo v vetrolomih in snegolomih". - Sodelovanje pri pripravah materialov in razpravah v zvezi z uveljavljanjem beneficirane delovne dobe v gozdarstvu, glede na sprejete zakonske osnove (kriterije). Dokončno je dogovorjeno, da se uvede postopek za popravek kriterijev, ker so prestrogi in zato v dosedanji obliki nesprejemljivi. - Udeležba na posvetu o varstvu pri delu v Portorožu. Za nas je bil posvet koristen predvsem zaradi primernega urejanja interne varstvene zakonodaje v bodoče. - Obisk republiškega inšpektorja dela v dneh 16., 17. in 18. 12. 1975 je,kljub zelo omejenemu inšpekcijskemu pregledu stanja varstva pri delu v organizaciji nakazal precej pomanjkljivosti in nepravilnosti, predvsem pri ureditvah nekaterih delavskih stanovanj in uporabi osebnih varstvenih sredstev pri šoferjih in nakladalcih. Take in tudi mnoge druge, že dolgo znane nepravilnosti bo treba v bodoče resneje odpravljati. To je še toliko bolj pomembno, ker smo po pogostosti in resnosti nezgod v zadnjih letih nad republiškim povprečjem. Delo službe varstva pri delu že dolgo spremljajo težave, ki so predvsem posledica neresnega odnosa mnogih operativnih tehničnih kadrov do zagotavljanja varnih delovnih razmer, v vsem širokem pomenu, ki ga ta pojem zajema. Varstvo pri delu ne predstavljajo n.pr. le zaščitne rokavice in čelada, temveč tudi varna organizacija dela, varnostno urejene delovne priprave in naprave, oskrba z vsemi potrebnimi delovnimi pripravami in napravami, predhodna usposobljenost ljudi za varno opravljanje dela, upoštevanje zdravstvene sposobnosti človeka za opravljanje določenega dela, urejanje delavskih stanovanj, prehrane, prevozov na delo ipd,, dobra organizacija prve pomoči, izvajanje kontrole nad izvajanjem varstva pri delu in tudi disciplinska ukrepanja itd. itd. Redno in dosledno uveljavljanje vsega tepa -celovitega varstva pri delu - je pravica in dolžnost in mora biti zagotovljeno že pred pričetkom dela. Le tedaj lahko pričakujemo tudi manj nezgod in poklicnih obolenj v zvezi z delom ter tudi boljše rezultate dela. Le s prizadevnejŠim delom nas vseh in še posebej vseh operativnih tehničnih kadrov lahko pričakujemo izboljšanje na tem življenjsko zelo pomembnem področju. 11. SLUŽBA ZA GOJENJE GOZDOV IN DREVESNIČARSTVO - Realizacija plana gozdnogojitvenih in varstvenih del v letu 1975 je na zadovoljivi višini kljub temu, da so bile precejšnje težave zaradi pomanjkanja sadik v lastnih drevesnicah. Le-te smo uspeli nabaviti drugod. - Program vlaganj v razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo v letu 1975 (osnovanje novih nasadov), za kar smo dobili od SIS za gozdarstvo SRS 170 S milj. din, je kljub poznemu razpisu in odobritev sredstev, v celoti izpolnjen, saj je bilo osnovanih 95 ha novih nasadov v programiranem obsegu. Za tovrstna vlaganja v letu 1976 je že pripravljena ustrezna dokumentacija, kar bo omogočilo pravočasno vložitev zahtevka ob priliki objave natečaja. - Gozdnogojitveno načrtovanje se je uveljavilo na vseh TOZD "Gozdarstva”. V glavnem so ustrezni načrti izdelani za vse oddelke, kjer bo v letu 1976 sečnja. - Spremljava normativov za posamezne vrste del je pokazala, da so le-ti prenapeti, zlasti pri pripravi tal, kadar gre za premeno grmišč. Sicer pa je to stvar razširjene biioške reprodukcije, za kar se izdelujejo kalkulacije za vsak objekt posebej (v okviru pogojev natečaja). - Kvaliteta opravljenih del in storilnost sta se v marsičem izboljšali, vendar še vedno ne toliko, da bi bili lahko povsem zadovoljni. Potrebna je boljša organiziranost in večja prisotnost revirnih gozdarjev. - Prvi rezultati proizvodnje dvoletnih sejank smreke po Dunnemanovi metodi so več kot zadovoljivi. Za to ima zelo veliko zaslug tov. Mirko Bajt, referent za gojenje gozdov na TOZD "Gozdarstvo" Novo mesto. S svojim vestnim in požrtvovalnim delom je v marsičem pripomogel k lepemu uspehu. - Sodelovanje v strokovni komisiji SIS gozdarstva SRS za nrinravo pogojev natečaja in razdelitve sredstev za razširjeno biološko reprodukcijo. - Sodelovanje v strokovnih komisijah PZ GGO za gojenje in varstvo gozdov ter za tisk in propagando v gozdarstvu. xXx VTISI S STROKOVNEGA POTOVANJA PO ČSSR IN AVSTRIJI Na predlog upravnega odbora in komisije za računalništvo pri PZGGO Ljubljana je bila organizirana strokovna ekskurzija v ČSSR in Avstrijo. Namen ekskurzije je bil, da si delavci službe za avtomatsko obdelavo podatkov (v nadaljevanju AOP) eozdnih gospodarstev SRS seznanijo z organizacijo službe za AOP v dveh sosednjih državah. Znano je namreč, da imata obe državi dobro organizirano službo za AOP. Z dolgoletno (več kot 10 let) praktično uporabo AOP so postopoma osvojili velik del poslovnih in proizvodnih poslov v gozdarski dejavnosti. Organizacijo za strokovno potovanje in povezavo s predstavniki centrov za AOP v Avstriji in ČSSR je prevzelo PZGGO v Ljubljani in ing. Franc Cafnik z GG Maribor. Med poletjem 1975, je bilo u-rejeno vse v zvezi z organizacijo strokovne ekskurzije. Določen je bil program strokovnega ogleda centrov za AOP v ČSSR in Avstriji in program potovanja. Program strokovnega potovanja je potrdil UO in komisija za računalništvo pri PZGGO v Ljubljani na seji dne 17. 9. 1975. Na isti seji je bil določen tudi rok potovanja in sicer v času od 26. 10. do 30. 10. 1975. V nedeljo, dne 26. 10. 1975, ob 7. uri, smo se zbrali vsi udeleženci strokovne ekskurzije pred "Putnikom" v Miklošičevi cesti v Ljubljani. Ugotovili smo, da smo razen predstavnikov GG Celje, Slovenj Gradec in Tolmin, prisotni predstavniki vseh ostalih GG v SRS. Med prisotnimi udeleženci strokovne ekskurzije sta bila tudi predstavnika Gozdarske fakultete in Republiškega računskega centra (RRC). Po prihodu malega 28 sedežnega avtobusa smo se namestili na sedeže. Nato smo dobili zadnje informacije o strokovnem delu programa in določili vodjo potovanja. To dolžnost je prevzel ing. Franc Cafnik,vodja službe za AOP pri GG Maribor. Ko smo preverili, da imamo vsi pri sebi potne liste smo krenili na pot v smeri mejnega prelaza Ljubelj, kjer smo se okrepčali s sendviči in kavico, založili s steklenicami domače slivovke in carinskem postopku, smo zapustili domovino za štiri dni. Pri prestopu meje v sosednjo Avstrijo nismo imeli nobenih težav. Po pozdravu in pregledu potnih listov, nam je carinik zaželel srečno pot in dal znak za odhod. Na dolgi poti, isti dan smo morali po programu prevoziti vso Avstrijo in priti do Plzna, nas je spremljalo skozi dan sonce, v večernih urah pa megla. Utrujenost, ki se je porajala v nas zaradi dolge poti, nam je blažil pogled na prečudovite barve gozda v jeseni. Gozdovi so nas obdajali vzdolž cele poti po Avstriji. Sredi dneva se je oglasila lakota v nas. Posamezniki smo posegli v malhe in potegnili iz njih sendviče pripravljene za pot. Večina se ni zadovoljila s sendviči, zato so predlagali, da se ustavimo in se v gostišču ob poti dobro podložimo. Ustavili smo se v mestu Judenburg in na žalost ugotovili, da je večina gostiln v nedeljo zaprta. Manj uporni v iskanju odprtih gostiln, smo se zadovoljili s čajem ali kavico v kavarni. Dovolj uporni v iskanju so odkrili gostišče, kjer so bili postreženi z meni kosilom. Tako okrepčani, eni bolj, drugi manj, smo ob vrnita, v avtobus ugotovili, da sc gostinske usluge v Avstriji drage. Za boljše razumevanje, naše ugotovitve naj povem, da je en čaj stal 10 šilingov ali naših 1.000 starih dinarjev. Pri omenjenem postanku in iskanju gostišč smo si pretegnili zasedene ude in pot od tu dalje nam je bila za čas manj utrudljiva. Tudi psihično smo se sprostili, zato so poskrbeli posredovalci vicov. Med vici je bilo nekaj takih, ki so govorili o nerodnosti Dolenjca, največ pa smo jih slišali o skopuštvu Gorenjca. Po nadaljnjih 100 do 200 km vožnje se nas je ponovno lotila utrujenost. Posamezniki smo jo skušali prelisičiti z začasno dremavico, drugi zopet z glasnim vzdihovanjem, nekaj pa tudi z bežnim sprehodom po avtobusu. Med slednjimi je bil tudi naš Janez s plana. V poznih popoldanskih urah se nas je ponovno lotila lakota. Mnenja posameznikov, kdaj in kje utešiti lakoto so bila deljena. Odločitev je pripadla šoferju. Ko je omenil, da do tega trenutka še ni nič jedel, smo soglasno odobrili postanek. Ustavili smo se v prvem naselju ob poti, pred gostilno. Postregli so nam po želji z golažem in hrenovkami. Ker nas je čakala še dolga pot, smo hitro poravnali račun za pou*'"to hrano in se odoravili dalje proti avstrijsko - češki meji. Zadnji del poti po Avstriji smo občudovali večerno zarjo, podaljšek zelo lepega sončnega dne. V mraku smo prispeli na avstrijsko - češko mejo. Na avstrijski meji smo se zadržali le minuto, dve. To je zadostovalo za bežen carinikov vstop v avtobus in za vprašanje, koliko nas je v avtobusu. Zadovoljil se je z našim odgovorom, da nas je 20 in nam zaželel lahko noč. Pri vstopu v ČŠSR pa smo se zadržali eno uro. Najprej smo obstali ob zaprti zapornici, oddaljeni okro^ 100 m od carinske stavbe. Pred nami, v smeri vstopa ni bilo nobenega avtomobila. V smeri izhoda pa so čakali na kontrolo carinikov vozniki 3 osebnih avtomobilov s sopotniki. Po kratkem postanku ob zaprti zapornici, se je zapornica dvignila in dan nam je bil signal, da gremo lahko naprej. Ustavili smo se pred carinsko stavbo. Nekaj časa se ni nihče zmenil za nas. Po ukoreninjeni domači navadi smo začeli vsi hkrati godrnjati in protestirati. Pomiril nas je šofer, češ da si s protestiranjem lahko samo poslabšamo položaj. Končno smo se umirili in vdali v usodo. Tako čakajoč še nekaj časa, smo zagledali carinika, ki je prihajal iz stavbe. Po vstopu v avtobus nam je zaželel "Dobri večer", nato pa sila uradno zahteval od vsakega posamezno potni list in nato še seznam potnikov. Seznam potnikov smo morali v njecovi prisotnosti dopolniti z rojstnimi podatki. S potnimi listi in seznamom je carinski uslužbenec odšel v notranjost stavbe. Od tega trenutka dalje se je šele začelo pravo čakanje. Medtem, ko smo mi čakali na potne liste, si je carinik ogledal v prisotnosti šoferja celotni prtljažnik avtobusa in osebno prtljago potnikov. Posamezniki so zaradi čakanja postali nestrpni, in so izstopili iz avtobusa. Ugotovili so, da uslužbenci carinarnice gledajo televizijski program in da so verjetno pozabili na nas. Odkrili so tudi, da je v carinski stavbi menjalnica in da za okencem 14 a menjalnice sedi prikupna Čehinja. Malo iz radovednosti, malo iz dejanske potrebe da pridemo do čeških kron, je nekaj kolegov sopotnikov pristopilo k okencu menjalnice. Zadovoljiti so se morali z odgovorom, da garantna pisma in tujo valuto lahko menjamo samo v banki. Vodja potovanja ing. Franc Cafnik jo je zaprosil, če se lahko posluži telefona, da bi sporočil čakajočim strokovnjakom v Plzn, da bomo prišli z zamudo. Tudi on se je moral zadovoljiti z'odgovorom, da telefon služi samo za lokalne zveze. S svojo prisotnostjo v notranjosti zgradbe carinarnice smo zbudili pozornost carinikov. Uslužbenec, ki je držal v roki naše potne liste se je dvignil izpred televizorja in se približal našemu avtobusu. Medtem, ko nam je vračal ootne liste, nas je apro-sil, če se lahko eden od njihovih uslužbencev popelje z nami do 10 km oddaljenega mesa. Vsi hkrati smo odgovorili da lahko, samo, da bi že enkrat krenili dalje. Kmalu nato se je najavljeni carinik prisedel in krenili smo proti Plznu. Po izstopu našega gosta, smo glasno razmišljali, ali nas niso morda na carini zadrževali toliko časa le zato, da se je z nami lahko odpeljal njihov uslužbenec ob izmeni službe. Zaradi goste megle in noči je avtobus počasi požiral kilometre. Končno smo v pozni večerni uri prispeli v Plzn. Poslužili smo se znanega izreka: "Kartu čitaj i seljaka pitaj", da boš prišel na mesto, kamor želiš. Ustavili smo avtobus in vprašali Prvega meščana kje je hotel "škoda". Svetoval nam je, da naj peljemo ravno 5 km po tramvajski progi, nato pravo in prišli boste do hotela. Ker so se tramvajske proge pogosto cepile, smo imeli občutek, da ne sledimo več prvemu navodilu. Ponovno smo ustavili avtobus in vprašali za pot k hotelu. Mladi par, ki se je sprehajal po mestu, se nam je ponudil, da nam pokaže pot. Vstopila sta v avtobus in ras pospremila do hotela. Ugotovili smo, da bi brez njune pomoči težko našli hotel. Mlademu paru smo se zahvalili, za njuno pomoč in ju obdarovali s čokolado. Pri prihodu v hotel smo ugotovili, da je prišlo do nesporazuma med turističnima agencijama "Putnik-čedok" in organizatorjem ekskurzije, glede rezervacije hotela. Ta nesporazum je rešil ing. Franc Cafnik, s kratkim telefonskim pogovorom z domačini, ki so nas čakali v sosednjem hotelu tako, da smo ostali v hotelu "Škoda". Hudo utrujeni od celodnevne vožnje, smo si želeli le hitro v posteljo. Ljubeznivi gostitelji so uganili naše želje, zato so nam zatrdili, da bo večerja za hip na mizi. In res je bilo tako. Med tem, ko smo odložili osebno prtljago v sobo in se vrnili nazaj v recepcijo, nas je čakala hladna večerja. Servirali so nam jo v dvorani, kjer je igral orkester. Ob zvokih glasbe in polnih krožnikih samih mesnih dobrin, smo skoraj pozabili na utrujenost in se zasedeli. Ob vljudnem vprašanju natakarja, če bomo kaj pili smo vsi obnemeli. Le dva sta se ojunačila in naročila vrček piva. S tem sta se izdala, da sta uti-hotapila v ČSSR, češke krone (KČS). Ostali smo bili brez KČS in seveda brez piva ta večer. Morda je bilo to le dobro, ker smo odšli takoj po večerji na prepotrebni počitek. V ponedeljek, dne 27. 10. smo se zbrali pri zajtrku ob 7. uri. Zajtrk je bil obilen. Slišale so se rripombe, da če danes nič več ne jemo, bomo vzdržali. Pa ni bilo potrebno vzdržati, ker sta zajtrku sledila kosilo in večerja. Točno ob sedmi uri in trideset minut smo se srečali s strokovnjaki domačini, ki so sodelovali pri sestavi strokovnega programa in nam omogočili ogled zavodov za AOP v Zahodni Češki, Moravski in Slovaški. Po kratki predstavi in izrazih dobrodošlice so nas seznanili s programom strokovnega posvetovanja in ogledi tega dne. Deloma smo ^ sogovornike razumeli. Da bi lahko v celoti sledili njihovemu izvajanju smo prosili ing. Cafnik Franca, da je izvajanje sproti prevajal. V imenu naše skupine se je domačinom zahvalil za., prisrčen sprejem in za njihovo pripravljenost, da nas seznanijo z dosežki zavodov za AOP v gozdarstvu in ookažejo računalniško opremo. Nato smo se vkrcali v avtobus in se odpeljali na zavod za AOP, imenovan "Zapadočeške statni lesy" v Plznu. Sprejel nas je direktor in vodja operacijskega sistema. Direktor nas je v razgovoru seznanil z razvojem Zavoda za AOP, s strojno opremljenostjo, s kadrovsko zasedbo, z obsegom izvajanja poslov in s perspektivno pripravo in izdelavo programov. Začetek uvajanja AOP v gozdarstvo sega v leto 1964. Leta 1969 je bila zgrajena stavba Zavoda za AOP in inštalirana sta bila dva računalnika tipa Aritma 100. Zavod za AOP v Plznu so ustanovile vse gozdne direkcije z območja zahodne Češke. Zavodu za AOP je bila poverjena naloga, da postopoma avtomatizira obdelavo podatkov posameznih proizvodnih dejavnosti in poslovnih poslov gozdarske panoge za področje Zahodne češke. Gozdna gospodarstva (Lesny hospodarstvi) iz Zahodne Češke so kot ustanoviteljice Zavoda za AOP, potom ministrstva za gozdarstvo zagotovila potrebna finančna sredstva za gradnjo in strojno opremo Zavoda za AOP. Na področju Zahodne Češke je 26 gozdnih direkcij. V njihovi o-skrbi je 370.000 ha državnih gozdov. Povprečno poseduje ena gozdna direkcija okrog 14.200 ha gozdov. Zasebne lastniške gozdne posesti v ČSSR ni. Planirani letni etat, na površini 370.000 ha je 1,5 mil m3, ali okrog 4 m3/ha. Planirani letni etat potrdi ministrstvo za gozdarstvo. V pristojnosti ministrstva za gozdarstvo je, da lahko med letom izda nalog za dvig etata nad planiranim. Vseh 26 gozdnih direkcij zaposluje okrog 8.000 delavcev. Zavod za AOP, s sedežem v Plznu, obdeluje podatke za vseh 26 gozdnih direkcij. Leta 1973, so nabavili in instalirali nov računalnik, tip EC 1021. Ta računalnik ima, v primerjavi z računalnikom Aritma 100, večjo kapaciteto. Izdelan je doma v ČSSR. Ta tip računalnika osvajajo vse vzhodne socialistične države. Klimatske naprave,ki urejujejo pogojedela računalnika EC 1021, so uvožene iz Združenih držav Amerike. Računalnik EC 1021 uporablja alfanumerične znake. Dela samostojno, brez terminalov. Računalnik Aritma 100, ki so ga uporabljali pred njim je uporabljal samo numerične znake. Računalnik tipa EC 1021 je opremljen s centralno enoto, komandno konzolo s tastaturo, čitalcem kartic (hitrost čitanja 1000 kartic na minuto), dvemi vrstičnimi tiskalci - printerji, šestimi diski, več magnetnimi enotami, čitalcem papirnatega traku, luknjačem papirnatega traku, desetimi luknjači - šest za luknjanje numeričnih podatkov in 4 za luknjanje alfanumeričnih podatkov, šestimi verificirkami - štiri za preverjanje numeričnih podatkov dve za preverjanje alfanumeričnih podatkov. Operacijski sistem računalnika EC 1021 je opremljen s prevajalnikom višjih programskih jezikov ALGOL, FORTRAN, COBOL in s prevajalnikom COMPAS za prevajanje programov napisanih v zbirnem jeziku -ASSEMBLER. V Zavodu za AOP v Plznu je zaposlenih 48. delavcev. Sistemizacija delovnih mest je naslednja: direktor, vodja grupe sistemskih analitikov in programerjev, sistemski analitik, programer, operater na luknjaču, operater na verificirki, operater na komandni konzoli, pomočnik operaterja na komandni konzoli, vodja izmene, dispečer in ostala pomožna delovna mesta. Organizirano imajo lastno servisno službo. Računalnik posluje v dveh izmenah. Na vsaki gozdni direkciji je zaposlen en delavec, ki zbira terenske podatke na predpisanih enotnih obrazcih, kontrolira in urejuje podatke ter jih posreduje Zavodu za AOP v Plznu. Sprejema obdelane podatke in jih posreduje posameznim službam. Skrbi tudi za odpravo napak, ki jih signalizira računalnik pri obdelavi podatkov. Delavci, ki zasedajo navedena sistematizirana delovna mesta, so se za opravljanje svojega dela usposobili v "Centru za usposabljanje delavcev za potrebe AOP" s tečaji in seminarji. Za delovno mesto organizator, sistemski analitik programer, se zahteva visoka izobrazba (gozd. ing., elektro ing., dipl. oec., diplomirani matematik) in 3 - 6 mesečni seminar ter daljša praksa. Za delovno mesto operater (luknjač, verificirka) se zahteva nižja strokovna izobrazba, 14 dnevni tečaj in praksa. Za delovno mesto operater na konzoli se zahteva srednja strokovna izobrazba in večtedenski seminar. V času svojega obstoja in poslovanja je Zavod za AOP v Plznu, postopoma osvojil in računalniško obdeluje podatke za naslednja proizvodna in poslovna področja gozdarske dejavnosti: proizvodnjo (izkoriščanje gozdov), odkazilo, posek, izdelavo, spravilo, prevoz, prevzem in prodajo gozdnih scrtimentov; urejanje gozdov -gozdni fondi, evidenca; fakturiranje - izpis računov in položnic; obračun mezd. Osnovne podatke za računalniško obdelavo jim dostavljajo gozdne direkcije, na enotnih obrazcih, katerih je po številu dvanajst. Podatke z obrazcev prenašajo na kartice. Te so 90 in 80 kolonske. Nabavljajo j ih v Nemški demokratični republiki. Poleg kartic uporabljajo še papirnate trakove. Te uporabljajo izključno pri izmeri gozdnega drevja z avtomatskimi premerkami. Na ta način merijo drevje le na poskusnih ploskvah. Ob koncu razgovora nam je direktor Zavoda za AOP v Plznu predlagal, da si ogledamo njihove delovne prostore, računalnik in pomožno strojno opremo. Hkrati nam je predlagal, da bi se ponovno srečali zvečer in nadaljevala razgovor. Predlog direktorja smo sprejeli in se dogovorili za kraj in uro srečanja. Skozi delovne prostore nas je spremljal vodja operacijskega sistema ing. Vaclav Napravnik. Ogledali smo si celoten potek njihovega poslovanja in sicer obrazce z osnovnimi podatki, prenos podatkov na kartice, preverjanje podatkov na luknjanih karticah, čitanje kartic, potek obračuna podatkov (preko ekrana), izpis podatkov in način priprave za odpremo podatkov na gozdne direkcije. Po končanem ogledu so nam svetovali ogled svetovno znane pivovarne v Plznu. Predlog smo sprejeli in se odpeljali v pivovarno. Pri vstopu vanjo smo ugotovili, da nismo edini obiskovalci, ampak, da so pred nami na obisku pivovarne še druge skupine. Med kratkim čakanjem se nam je pridružil vodič - starejši upokojeni delavec pivovarne. Pozdravil nas je in izrazil zadovoljstvo, da nas lahko seznani s proizvodnjo svetovno znanega plzenskega piva in nam pokaže nekaj proizvodnih objektov, kjer varijo Plzensko čivo. U-vodoma nam je povedal, da se nahajajo proizvodni in poslovni objekti na površini okrog 70 ha. Dnevna proizvodnja piva znaša o-krog 50 vagonov. Plzensko pivo odpremljajo 80 državam v svetu. 0-gledali smo si 17 minutni film, s katerim so nam prikazali celotni proizvodni proces od priprave surovin, varjenja piva, staranja piva v posebnih hrastovih sodih, polnjenja steklenic, sodov, cistern in vagonov, do odpreme in transporta plzenskega piva. Nato smo si ogledali nekaj proizvodnih hal, osmolevanja hrastovih sodov ter kamionski in tirni transport plzenskega piva. Ves čas smo mislili, da nas bodo na koncu ogleda počastili z vrčem piva. Namesto piva pa nam je vodič dal nasvet, da se plzensko pivo dobi v vsaki pivo točilnici v Plznu. Vodiču smo se zahvalili za sprejem, in za ogled' tovarne ter za dober nasvet in mu ob slovesu izročili steklenico jugoslovanske slivovke. Spotoma, ko smo se vračali v hotel, smo se ustavili v banki in si nabavili KČS. Pred večerjo in napovedanim razgovorom nam je ostalo nekaj časa. Izkoristili smo ga za ogled mesta. Ob napovedani 18. uri smo se vsi zbrali pri avtobusu in se izpred hotela odpeljali v eno Plzensko pivotočilnico. V njej smo si ta večer rezervirali mesto dve skupini, mi in še ena skupina iz NDR. Obema so rezervirali en 1". orno prispeli prvi, izbrali smo si mize in se posedli. Toda po kratkem postopku nas je prikupna servirka premestila k za nas rezerviranim mizam. Večerja je bila okusna in obilna, za posameznike pa morda malo prepikantna. Terjala je velike količine piva. Zato je točajka v osebi predhodne servirke pridno skrbela. Po dobri večerji in vrčku originalnega plzenskega piva, se je razvila živahna razprava. Po izčrpanih odprtih vprašanjih iz dopoldanske strokovne razprave in zadovoljivih odgovorih se je razvila splošna razprava. Predvsem nas je zanimalo, kako imajo urejeno delovno zakonodajo, zaposlitev, pogoje dela, nagrajevanje, stanovanja, socialno zaščito, življenjske pogoje delavcev in drugo. Ugotovili smo, da imajo posamezne probleme enako ali podobno rešene kot pri nas. Nekaterih problemov, predvsem iz naslova zasebni proizvajalec pri njih ne poznajo. Vprašanje migracije ljudi z dežele v mesto, ki je pri nas prisotno, pri njih ne obstoja. Delo delavca v kmetijstvu je pri njih enako, ali celo bolje ovrednoteno, kot delo industrij skega delavca. Zato delavec, ki dela v kmetijstvu, ne teži po zaposlitvi v industriji. Pogoji pri upokojitvi so enaki za kmetijskega, kot za industrijskega delavca. Okoli 22. ure smo zaključili razpravo in se vrnili v hotel. Ob prihodu v hotel je bilo tu še vedno živahno. Igrala je godba in nekaj parov se je vrtelo na plesišču. Glasba je tudi nas pritegnila. Vstopili smo v dvorano, posedli, prisluhnili in popili vsak po eno pivo. Kmalu za tem, ko je ansambel s pevko zapustil dvorano, smo tudi mi odšli v sobe in hitro zaspali. V torek, dne 28. 10., smo takoj po zajtrku krenili na pot proti Pragi. Na poti nas je spremljala megla. Zaradi tega nismo videli narave, niti naselij, skozi katere smo se peljali. Ker je bil delovni dan je bil promet na cesti sorazmerno gost. Zaradi megle in gostega prometa smo počasi napredovali v vožnji. Tudi mesto Praga je bilo odeto v gosto meglo, ob našem prihodu. Ustavili in ogleda li smo si naselje in pomembnejše kulturne objekte trga in gradu Hradščani v Pragi. V eni od stavb na gradu Hradščani ima poslovne prostore predsednik ČSSR. Pri vhodu v grad, nas je spremljevalec opozoril, da če bo zastava na drogu, potem se predsednik nahaja v Pragi, oziroma v svojih poslovnih prostorih. Zastava je bila na drogu, ob našem prihodu v grad. Predsedniku se seveda nismo najavili. Namesto tega je naš spremljevalec organiziral turistično vodičko. Ta nas je povedla skozi notranje prostore posameznih kulturno-zgodovinskih objektov in katedralo. Seznanila nas je z zgodovinsko pomembnimi odločitvami, ki so bile sprejete tu, tekom več stoletij in nam opisala osebnosti pomembne v zgodovini ČSSR. Po ogledu gradu Hradčani smo se odpeljali v mesto. Ustavili smo se v neposredni bližini hrama, kjer se je nekoč zadrževal dobri vojak "Švejk". Pred obiskom hrama smo si ogledali še del mesta in trg Sv. Vaclava. Pri vstopu v hram se je naš pogled ustavil na številnih domiselnih suvenirjih. Vsi ti suvenirji ponazarjajo dogodke in prigode iz življenja dobrega vojaka "švejka". Seveda nismo mogli mimo ne da bi se odločili za nakup vsaj enega od teh spominčkov. Gostinski prostori so še danes opremljeni v stilu časa, ko je v nje zahajal "Švejk". V njih pa strežejo gostom gostinski delavci v priljubljeni noši dobrega vojaka "Švejka". Po kosilu smo se takoj odpeljali naprej proti Brnu. Megla je bila na tem delu poti še bolj gosta kot na poti od Plzna do Prage, šele nekaj km pred prihodom v Brno smo prešli v pas brez megle. Ker se je dan nagibal že v večer, smo bili deležni na kratkem delu poti večerne zarje. Ob prihodu v Br'.no so nas pred hotelom "Sla-vija" sprejeli in pozdravili predstavniki Tehniške visoke šole, Zavoda za AOP in gozdarji iz Brna. Po obojestranskem pozdravu in dogovoru o programu za naslednji dan, smo se namestili v hotelskih sobah. Kmalu je sledila večerja. Po obilni večerji smo še malo posedeli pri mizah in pokramljali. Nato smo zapustili gostinsko sobo. Nekaj nas je odšlo takoj spat. Ena skupina je odšla na kratek sprehod po mestu. Sprehod se je končal z o-biskom gostilne. V pozni večerni uri je ta skupina naznanila svoj prihod v hotel z domačo pesmijo. V sredo, dne 29. 10. smo se takoj po zajtrku napotili po bližnjih ulicah peš na Zavod za AOP v Brnu, imenovan "Jihomoravske statni lesy*‘. Sprejela nas je skupina strokovnjakov Zavoda za AOP. Povabili so nas v malo dvorano, kjer smo se posedli. Pozdravil nas je direktor. Uvodoma nas je seznanil z razvojem službe za AOP od prvih zametkov do ustanovitve Zavoda za AOP in o delu, ki ga opravljajo v zavodu. Začetek uvajanja AOP sega v leto 1950. V prvem obdobju do leta 1955 so še uporabljali mehanogra.fske stroje. Nato so prešli na kartični sistem. Do leta 1960 je bila služba za AOP pri okrajnem središču v Brnu. V letu 1960 je bil ustanovljen samostojni zavod za AOP - Jihomoravske statni lesy v Brnu. Daljše obdobje so uporabljali pri obdelavi podatkov računalnik tipa IBM. V zad-a njih treh letih pa uporabljajo računalnik EC 1021, izdelan doma po francoski licenci. Računalnik ima srednjo kapaciteto. V izdelavi je že računalnik druge generacije tip EC 1025. Ta bo imel večjo kapaciteto in nanj bo možno priključiti terminale. Vidnejši razvoj pri AOP beležijo v zadnjih 15 letih. V petletnih planih programirajo razvoj postopne avtomatske obdelave podatkov za posamezna področja v gozdarski panogi. Postopno osvojena področja, obdelave podatkov povezujejo med seboj. Pri tem skrbno proučujejo osnovno dokumentacijo zajemanja podatkov. Od prvotnih dvanajstih različnih obrazcev zajemanja podatkov so prešli na 7 obrazcev, predvidevajo pa da jih bo zadostovalo le pet. Do sedaj jim je s postopnim uvajanjem avtomatske obdelave podatkov uspelo avtomatizirati obdelavo podatkov za naslednja področja v.gozdarski proizvodnji in v poslovanju: sečnjo, izdelavo, spravilo, transport, prodajo, projektiranje gozdnih prometnic in obračun mezd. Dve tretjini mesečnih obdelav opravijo za gozdarsko operativo, eno tretjino pa za knjigovodsko poslovanje. Zavod za AOP v Brnu, obdeluje podatke za tri gozdna gospodarstva, oziroma za 60 gozdnih direkcij. Na Zavodu za A.0P v Brnu je zaposlenih 80 - 100 delavcev. V planu.za naslednjih deset let predvidevajo, da bodo postopoma avtomatizirali obdelavo podatkov še za tehnično-ekonomske normati' ve, planiranje, materialno in finančno poslovanje. V planu predvidevajo, da bodo poleg programskih projektov za potrebe gozdarske dejavnosti izdelali programske projekte tudi za druge "gospodarske in negospodarske dejavnosti. V svojem izvajanju je direktor navedel tudi nekaj problemov, ki jih spremljajo pri njihovem delu. Pri obdelavi podatkov imajo konice, zaradi neenakomernega dostavljanja podatkov iz operative. Gozdne direkcije dostavijo okrog 80 % podatkov v zadnjih dveh dnevih v mesecu in le 20 % tekom meseca. Veliko število gozdnih direkcij na enem GG hromi ažurnost dostave podatkov in ažurnost obdelave podatkov. Zaradi tega težijo k centralizaciji gozdnih direkcij. To v operativi izvajajo v zadnjih dveh letih. Ministrstvo za gozdarstvo podpira zamisel centralizacije gozdnih direkcij. Predvidevajo,da bodo centralizacijo gozdnih direkcij izvedli v celoti. Ne zanikajo, da nimajo pri tem težav. Zavod za AOP v Brnu si za svoje poslovanje zagotavlja sredstva sam in sicer tako, da obračuna svoje usluge GG, oziroma gozdnim direkcijam. Po uvodni informaciji je direktor predal besedo svojim strokovnim sodelavcem. Nadaljnje informacije o načinu zajemanja in obdelavi podatkov, sta nam posredovala dva strokovnjaka Zavoda za AOP v Brnu. Svoje izvajanje sta podkrepila s shematskimi prikazi!* S pomočjo shem sta nam prikazala postopek zajemanja in obdelave podatkov ločeno po grupah poslov znotraj grup pa po fazah. Med izvajanjem sta nam posredovala v ogled obrazce na katere zajemajo podatke v operativi. Tako zajeti podatki v operativi služijo za direkten prenos podatkov na kartice, te pa kot vhodni nosilec podatkov za računalnik. Poudarila sta, da sta izredno pomembna točnost in čitljivost vpisanih podatkov na obrazcu. Pri tem sta omenila, da pri uvajanju in osvajanju načina zajemanja podatkov na predpisane obrazce, ni šlo brez težav. Za vsako zajemanje osnovnih podatkov posredujejo operativi pismena navodila. Obrazce za zajemanje osnovnih podatkov in navodila za uporabo le-teh so nam izročili s pripombo, da jih pri prehodu skozi mejo vrinemo med osebno prtljago. Za posamezne računsko obdelane posle smo si ogledali izhodno dokumentacijo - tabele. Med posredovanjem informacij smo strokovnjakoma, posredno preko prevajalca zastavljali vprašanja. Pri tem smo ugotovili, da mnogo problemov, ki bi bili pri nas prisotni ob njihovem načinu obdelave podatkov, ne poznajo. Pri njih je klasifikacija sortimentov in prodajna cena sortimentov enotna za vso republiko. Potem, ko sta strokovnjaka zaključila svoje izvajanje, nas je direktor zavoda za AOP v Brnu prosil, da jim opišemo, kdaj smo začeli pri nas z uvajanjem AOP in kako daleč smo že z avtomatsko obdelavo podatkov. Na njegovo vprašanje je odgovoril ing.Drago Jordan z GG Postojna. Med razgovorom smo bili postreženi s kavico. Ta nam je dobro teknila. Pri pitju kavice smo mislili, kako dobro je, ker to domačo navado poznajo tudi tu. Naše dopoldansko srečanje smo zaključili z dogovorom, da si o-gledamo računalniško opremo in delo neposrednih delavcev pri računalniku v popoldanskih urah. Pred odhodom smo pred stavbo napravili posnetek v spomin na skupno srečanje. Polni prijetnih vtisov in obogateni s posredovanimi izkušnjami domačinov smo se napotili v hotel na kosilo. Ob 15. uri smo se disciplinirano zbrali pred hotelom, pripravljeni za ogled računalnika. Ob prihodu nas je sprejel in pozdravil vodja operacijskega sistema. Predstavil nam je svojega sodelavca, ki je bil rojčn in nekaj časa živel v Beogradu. Ta nam je zaradi boljšega razumevanja tolmačil njegovo izvajanje. Po krajši uvodni informaciji sta nas popeljala skozi delovne prostore. Ločeni v dve skupini in opremljeni s copatami smo smeli stopiti v prostore, kjer so instalirani računalniki. Poleg računalnika tipa EC 1021 uporabljajo tudi računalnik tipa Minsk 32. Slednjega uporabljajo že 10 let. Za oba računalnika so nam posredovali tehnične podatke ter njihove zahtevke po klimatskih in varnostnih napravah. Poleg računalnikov so nam pokazali še pomožne stroje za pripravo vhodnih podatkov in stroje za obdelavo izhodnih tabel. Z veliko pozornostjo smo si ogledali dispečerski stroj domače izdelave.Ta povezuje vsa delovna mesta in posreduje potrebna navodila v času obratovanja računalnika. S tem smo ogled končali in izčrpali strokovni del programa, ki je bil predviden za tekoči dan. Do dogovorjenega časa za odhod na večerjo, smo se posamezno in v manjših skupinah napotili v mesto* Po krajšem sprehodu in ogledu mesta smo ugotovili, da je tu utrip življenja mnogo bolj živahen, kot v Plznu in Pragi, ži- vahnost in smeh dajejo mestu študenti. Brno je mesto študentov. Med sprehodom po mestu smo vstopili tudi v trgovino. Predvsem so nas zanimali športni predmeti. Naj večje povpraševanje je bilo po nahrbtnikih. Toda več kot tri nahrbtnike se ni moglo dobiti v eni trgovini. Podobno je bilo z drugimi predmeti. Ugotovili smo, da so pri navidez velikem izboru količine omejene. Naša pičla zaloga KČS nam je hitro pošla. V hotel smo se vrnili vsi predčasno. Večerjo smo na predlog domačinov organizirali v predmestju Brna. Spotoma, ko smo se peljali na večerjo, nam je predstavnik GG Brno poročal, da se nahajamo na področju gozdne direkcije, ki ima ma- lo gozdov. Gozdna direkcija se bavi predvsem z vzgojo fazanov. Za njihova lovišča se zelo zanimajo inozemski lovci. Posameznim interesentom oddajajo lovišča v zakup za nekaj dni. V dnevnih zakupa lovišča pade tudi do 1000 fazanov. Na območju lovišča imajo komfortno urejeno graščino, kjer bivajo inozemski lovci v času zakupa lovišča. Mimo graščine smo se peljali in jo bežno videli iz avtobusa. Spotoma se nam je pridružil še terenski gozdar in mož opremljen s harmoniko. Slednjega so nam predstavili kot dobrega poznavalca domačih viž. V gostišču, kamor smo bili namenjeni, so nam rezervirali posebno sobo in pripravili zlato-rumene pečene race. V prostoru opremljenem v stilu vinske kleti, dobrem zalogaju in še boljši vinski kapljici ter prijetni češki viži, je postalo kmalu sproščeno in veselo vzdušje. Godec, po poklicu delavec v tovarni sladkorja, nam je dokazal, da poleg domačih viž obvlada tudi zahtevnejše melodije. V začetku smo samo pozorno prisluhnili glasu harmonike in spremljajoči pesmi. Pozneje smo tudi sami zapeli. Pesmi so se menjale, enkrat češko-moravska, enkrat slovenska. Pri petju ni ostal nezapažen lepi glas našega Janeza. Na prošnjo prisotnih nam je zapel, ob spremljavi harmonike eno pesem, nato pa še dve. Nagrajen je bil z dolgim, dolgim aplavzom. Najbolj pa je navdušil harmonikarja. Le-ta se ni mogel ločiti od Janeza, najrajši bi ga kar zadržal. Sredi veselega razpoloženja se je zaslišal glas ing. Cafnik Franca. Opozoril nas je, da moramo večer zaključiti, ker je pred nami še en.naporen dan. S krajšim ugovorom in pesmijo "Oj zdaj gremo, nazaj še pridemo", smo se poslovili od gostoljubne gostilni-^srke. Spotoma pa še od harmonikarja in gozdarjev. Ob prihodu v hotel so sledila še zadnja navodila o vstajanju, odhodu iz Brna in delovnem programu naslednjega dne. Nato smo odšli v sobe in hitro zaspali. V četrtek, dne 30. 10. smo vstali ob peti uri in trideset minut. Opremljeni s hladnim zajtrkom smo odpotovali iz Brna proti Bratislavi ob šesti uri. Po jutranji megli nam je bilo naklonjeno sonce. Ob opazovanju pokrajine in naselij, skozi katere smo se peljali, smo kar hitro prišli v predmestje Bratislave. Zaradi del na cesti in obvezni smeri smo kar dvakrat zaokrožili predmestje. S koncentrirano pozornostjo in upoštevaje navodila spremljevalca smo hitro prevozili center mesta in se ustavili pred stavbo Zavoda za AOP v Bratislavi. krajšem pozdravu in uvodnih besedah, smo si ogledali računalnik in ostalo strojno opremo. Nato smo bili povabljeni v večjo sejno dvorano, kjer so nam poročali o nastanku in delu Zavoda za AOP. Stavba zavoda za AOP v Bratislavi je bila zgrajena v letu 1974. V roku 18 mesecev je bila postavljena stavba in instaliran računalnik. Izgradnja stavbe in nakup računalnika je bil financiran iz fonda tehničnega razvoja. Inštaliran imajo računalnik IBM. Perspektivno planirajo nakup domačega računalnika EC 1021, oziroma računalnik istega tipa tretje generacije. Na Zavodu za AOP je zaposlenih 32 delavcev. Z razširitvijo obsega dela predvidevajo, da bodo zaposlili še 32 delavcev. Trenutno obdelujejo podatke za dvanajst gozdnih direkcij. Letni etat dvanajstih gozdnih direkcij znaša 600.000 m3. Postopoma bodo začeli obdelovati podatke še za preostale gozdne direkcije na Slovaškem. Dosedaj so osvojili programe materialne evidence, sečnje in spravila. V izdelavi imajo program za projektiranje gozdnih cest in program materialne evidence prodaje - fakturiranje. Programe jim izdelujejo programerji VTŠ v Brnu. V perspektivi bodo postopoma avtomatizirali obdelavo podatkov za operativno in poslovno delovanje v celoti. Presenečeni smo bili ob njihovi izjavi, da obdelujejo podatke direktno, brez sporedne rečne spremljave. Med razgovorom smo bili postreženi s kavico in mineralno vodo. Razgovor s strokovnimi delavci Zavoda za AOP v Bratislavi smo zaradi časovne stiske hitro končali. Po programu smo morali prispeti na Dunaj ob 13. uri. V naglici smo se poslovili in vkrcali v avtobus. Za našo časovno stisko je vedel tudi šofer avtobusa. Temu primerno je prilagodil hitrost vozila. Na nekem križišču v Bratislavi je prehitro speljal, tako, da smo za las ušli karambolu. V centru mesta smo se poslovili od našega stalnega spremljevalca iz Brna. V imenu vseh udeležencev strokovne ekskurzije se mu je zahvalil ing. Franc Cafnik. Sledil je še stisk rok in pozdrav z mahanjem rok ob startu avtobusa. Po nekaj km vožnje smo prispeli na češko-avstrijsko mejo. Tokrat smo prekoračili mejo brez večjega zastoja. Po pregledu potnih listov, bežnem pregledu prtljažnika in zagotovilu, da nimamo s seboj nič KčS, smo zapustili ČSSR. Na avstrijski meji je sledil bežnemu pozdravu, zamah z roko, da lahko gremo dalje. Na poti proti Dunaju smo posegli po mrzlem zajtrku, ki so nam ga pripravili v hotelu "Slavija" v Brnu. Za sile smo se okrepčali in kmalu nato prispeli na Dunaj. Ob vstopu v stavbo Centra za AOP na Dunaju, je bila ura točno trinajst. Sprejel nas je direktor Centra za AOP. Svetoval nam je, da si najprej ogledamo računalnik in ostalo strojno opremo Centra za AOP. Demonstrirali so nam obdelavo enega posla in sicer obračun okrog 2.000 m3 prevzetega lesa. Medtem, ko smo si ogledovali še ostale delovne prostore, pomožno strojno opremo in delo delavcev pri pomožnih strojih, dispečerskem in arhivskem poslu, so nam že posredovali obdelane podatke demonstriranega posla. Presenečeni smo bili nad brezhibno organizacijo posameznih služb, njihovo povezavo ter ekspeditivnostjo in organizacijo na relaciji Center za AOP - operativa. Po končanem obhodu delovnih prostorov je sledil razgovor. Med ogledom računalnika tipa IBM in ostalih pomožnih strojev so nam posredovali tehnične podatke in tolmačili postopek priprave in obdelave podatkov. Zato smo se pri razgovoru omejili na vprašanje o organizaciji in zajemanju podatkov v operativi. Direktor je na vsa naša vprašanja obsežno odgovoril. Prevajalec je tudi tokrat bil ing. Franc Cafnik. Center za AOP na Dunaju deluje v sklopu Direkcije za državne gozdove. Le-ta upravlja z vsemi državnimi gozdovi v Avstriji preko gozdnih obratov. Gozdnih obratov je 88. Poleg gozdnih obratov u-pravlja še s petimi žagami in eno drevesnico. Državnih gozdov je 17 %, od celotne gozdne površine v Avstriji. Ostalih 83 % gozdov je v kmečki posesti (50 %) in v posesti privatnikov - nekmetov (33 %). Letni etat v državnih gozdovih znaša 1.800.000 m3. Direkcija za državne gozdove ni direktno podrejena Ministrstvu za gozdarstvo. Predstavlja pa sestavni del finančne strukture v državi. V tej strukturi ločeno izkazujejo svoje dohodke in izdatke. Ministrstvo za gozdarstvo jim letno potrjuje količinski in finančni plan. Center za AOP na Dunaju obdeluje podatke za vse državne gozdove. Z AOP so začeli v letu 1967. Do danes so postopoma dosegli vidne uspehe pri zajemanju podatkov in njihovi obdelavi. Podatke o prevzemu gozdnih sortimentov na terenu direktno prenašajo na kartice, s pomočjo posebnih metalnih podstavkov in pikirk. Na eno kartico s pikirko zluknjajo podatke za pet sortimentov. Te kartice služijo kot vhodni medij za nadaljnjo avtomatsko obdelavo. Na podlagi teh vhodnih podatkov izvršijo obračun sortimentov, izpis faktur in evidenco o napadlih in oddanih sortimentih. Gozdni obrati dostavljajo s pikirko zluknjane kartice s sprejemnico v Center za AOP na Dunaju. Tu podatke stestirajo. Kartice s signaliziranimi napakami vrnejo nazaj na gozdni obrat, da jih popravijo. V centru za AOP vodijo evidenco o karticah z napakami dnevno. To delo opravi ena delovna moč v štirih urah dnevno. V roku enega tedna opravijo posel od prevzema sortimentov, kontrole podatkov, obračuna podatkov, izpisa faktur, odpreme faktur do izpisa evidence o napadlih in oddanih sortimentih. Planiranje letne proizvodnje (količinsko in finančno), ločeno po gozdnih obratih in kontrolo realizacije s planom izvajajo s pomočjo računalnika. Obračun osebnih dohodkov delavcev v neposredni proizvodnji in ostalih delavcev do izpisa poštne nakaznice vršijo s pomočjo računalnika. Tudi storilnost posameznega stroja v proizvodnji ugotavljajo z računalnikom. Z računalnikom ugotavljajo tudi stroške za m3 posekanega lesa. Inventarizacijo gozdnih zalog izvajajo po dveh metodah. Za grobo planiranje uporabljajo okularno oceno zalog brez klupnje. Pri sestavi gozdnogospodarskih načrtov se poslužujejo podatkov o lesnih zalogah, ki jih ugotovijo po matema-tično-statistični metodi. Za potrebe slednje metode vršijo snemanje podatkov na poskusnih ploskvah. Pri tem uporabljajo posebne ojačane kartice. Cena ene kartice je 12 grošev. Pdatke ne zajemajo ločeno po oddelkih in odsekih, ampak za gozdni obrat. V zadnjem letu so začeli uporabljati pri snemanju taksacijskih podatkov avtomatske premerke. Podatki se registrirajo na papirnati trak. Premerke so zaščitene pred klimatskimi vplivi. Nabavili so jih v Švici. Luknjane papirnate trakove dostavljajo gozdni obrati v Center za AOP na Dunaj. Tu podatke s papirnatih trakov prenesejo na magnetske trakove. Podatke na magnetskih trakovih hranijo eno leto po obdelavi, papirnate trakove pa zavržejo. Na poskusnih ploskvah snema podatke en merilec, namesto dosedanjih treh klupantov in enega zapisnikarja. Tako zajeti taksacijski podatki služijo za obračun gozdnih fondov. Na podlagi šifriranih podatkov o opisu sestojev izračunajo etat in obseg gozdnogojitvenih del. Ureditveni elaborat za državne gozdove sestavijo v celoti na podlagi avtomatsko obdelanih podatkov. Na podlagi zajetih podatkov pri odkazilu oziroma poseku vodijo letno in desetletno evidenco o poseku lesa. Kmetje in privatni lastniki gozdov, ki posedujejo nad 300 ha gozdov morajo imeti izdelane ureditvene načrte. Kontrolo o u-reditvenih načrtih izvajajo okrajni inšpektorji. Kmetje in privatni lastniki gozdov, ki posedujejo manj kot 300 ha gozdov pa morajo letno priglasiti sečnjo. Sistemizacija in zasedba delovnih mest v Centru za AOP na Dunaju je zelo racionalna. Poleg šefa oddelka (Centra za AOP) in dveh administratork so še tri grupe delavcev. Grupa organizatorjev (dva gozdarska inženirja), grupa programerjev (šef in štirje programerji) in grupa operaterjev z ekspeditom (dve luknjačici in vzdrževalec sistema, štirje operaterji, en pomožni operater, trije ekspeditorji). Ob zaključku razgovora smo izrazili željo o možnosti praktičnega sodelovanja, od zajemanja podatkov na terenu do priprave in obdelave podatkov v Centru za AOP na Dunaju. Naši želji so pripravljeni ustreči. Ob slovesu smo se jim zahvalili za sprejem, ogled in izčrpno informacijo o poslovanju Centra za AOP na Dunaju ter za pripravljenost nadaljnjega sodelovanja. Z obiskom Centra za AOP na Dunaju smo strokovni del našega programa izčrpali. S strokovnim delom programa smo bili zelo zadovoljni. Mnogo poučnega smo slišali in videli, kar nam bo koristilo doma pri delu. Pred nami je bila še pot do Ljubljane. Od tu pa v kraj bivanja. Na tem delu poti nas je bičala lakota. Odločili smo se za prigrizek na avstrijski strani. Hiteli smo pri jedi v upanju, da bomo dobili v Ljubljani še prometno zvezo za pot do doma. Pri prestopu avstrijske meje se nismo dosti zamudili. Pri vstopu v domovino pa smo se zadržali več časa zaradi kolone vozil pred nami. Sledil je še bežen postanek v Mariboru, kjer sta izstopila udeleženca ekskurzije z GG Maribor in nato še udeleženki z GLIN Nazarje. V Ljubljano smo prispeli ob 23. uri, Ob tej uri prometne zveze za Dolenjsko žal ni bilo več. Po praktičnem vzgledu u-deležencev ekskurzije z GG Bled, sva se z Janezom poslužila taksija. Ob eni uri po polnoči sva bila že v Novem mestu. S tem sva zaključila pot petdnevne strokovne ekskurzije v ČSSR in Avstrijo. Danica Belopavlovič,dipl.ing. xXx NEKATERE UGOTOVITVE PRI IZDELAVI GOZDNIH SORTIMENTOV V REVIRJU ROG V DEVETIH MESECIH 1975 Nisem imel namena, da obravnavam dokaj aktualno problematiko pri našem TOZD. Ker sem bil pozvan, sem se odločil, da osvetlim nekatere stvari, za katere nekateri mislijo, da so vzrok nizkih osebnih prejemkov, za kar pa naj bi nosil odgovornost tisti, ki dela razporeja in vodi. Slišijo se govorice, da dobijo domačini boljša sečišča, zaradi česar so tudi njihovi rezultati dela mnogo boljši. Vem, da je ena od slabosti človeka tudi ta, da hoče svojo krivdo prevaliti na drugega. S tem se hoče primerjati vsaj s poprečnim svojim sodelavcem. Mnenja sem, da tudi tu manjka človeka, ki naj bi spremljal sproti vse vzroke in posledice nedelavnosti oziroma nedoseganje normativov. Ne bi smeli dovoliti, da reagiramo šele takrat, kadar negoduje tisti, ki se čuti prizadetega. Vsem takšnim in podobnim delavcem bi bilo potrebno na delovnem mestu s snemanjem dokazati njihovo nezainteresiranost in neznanje ter jih poskusiti pripeljati na pot dobrega sekača. V kolikor ne bi dosegli s tem zadovoljivih rezultatov, bi se moralo za takšne delavce poiskati delo drugje. Naj naštejem nekaj vzrokov! 1. Kadar se formira delavska skupina naj gredo skupaj taki delavci, ki se enako zalagajo pri delu, čeravno gre nekomu delo bolj od rok kot se temu reče. 2. Zelo važno je, da je vrstni red dela takšen, da je čim več porabljenega časa v efektivnem delu in čim manj v neproduktivnem delu na sečišču. 3. Nič manj važna portavka za doseganje zadovoljivih učinkov je tudi dobro vzdrževano potrebno orodje. Marsikdaj je vzdrževanje tako pomanjkljivo, da se človek vpraša, ali je sploh možno s takšnim orodjem opravljati delo v sečnji. V mesecu septembru je sodu zbila dno primerjava zaslužka med skupino Bobnar Alojz v sestavi Murn Franc in Murn Jože ter skupino Marošlič Junus, Gavranovič Miro, Tomič Franjo in Grgič Sti-po. Navedeni štirje delavci so delali v mesecu septembru v eni skupini, ker se ni dalo, da bi delali v svoji skupini zaradi bolezni in dopustov. Da bom bolj konkreten, se bom vrnil na vzroke, ki temu botrujejo. Nesporno je, da se je skupina Bobnar "našla". Zato tudi žanje take uspehe. DRugo pravo nasprotje tej skupini, je skupina Marošlič, ki je v septembru dobila še Tomiča in Grgiča. Če primerjam skupino Bobnar s skupino Marošlič mi verjemite, da v skupini Bobnar nisem nikjer prevzemal dvakrat na istem mestu. V skupini Marošlič prevzemam tudi po trikrat na isti površini, čeravno sva s skupinovodjo Marošličem skupaj prehodila oziroma odkazala slučajne pripadke in je tako naprej vedel za vsako od-kazano drevo. Nič boljše ni v redni sečnji. če pogledamo orodje pri skupini Bobnar, lahko ugotovimo, da je vzorno vzdrževano, morda celo nadpovprečno za naše razmere. Drugače pa je pri skupini Marošlič, ki ima orodje tako pomanjkljivo, da je zares vprašanje, če bi smeli z njim opravljati delo. Del krivde zaradi pomanjkanja in slabega orodja pri delavskih skupinah nosi tudi podjetje, ker potrebnega orodja ne preskrbi. Nikjer pa tudi ni določeno kakšno orodje bi moral imeti delavec v izkoriščanju gozdov. Dober delavec si kljub težavam lahko najde kvalitetno orodje. Delavci z manjšimi izkušnjami in z nepopolnim orodjem nam povečujejo škodo po gozdovih in s tem se zmanjšuje že tako majhen učinek. Navedena tabela prikazuje učinek po posamezniku za 9 mesecev: Mg Delavec sec List. Igl, m3 m3 . Skup. m3 Del.dni v sečnji Del.d. B rež. D Dež. Fraz. Skup. dni I. Bobnar 140 13 4 4 1 2 24 II. Moj z 149 10 14 5 4 23 III. 66 150 14 1 1 5 21 IV. 147 16 1 7 24 V. 69 30 13 1 1 4 2 21 VI. 183 17 1 6 24 VII. 175 14 1 2 4 2 23 VIII. 17 52 11 1 8 20 IX. 126 18 2 3 23 Skupaj 588 726 1314 130 15 18 34 6 203 I. Murn Franc 140 13 8 1 2 24 II. • 171 12 16 1 6 23 III. 73 156 15 1 5 21 IV. 147 16 2 1 5 24 V. 68 30 13 2 4 2 21 VI. 192 18 6 24 VII. 200 16 1 2 4 2 25 VIII. 22 66 14 3 3 20 IX. 277 11 1 8 3 23 Skupaj 621 733 1354 132 10 23 34 6 205 I. Murn Jože 120 11 11 2 24 II. 166 12 16 2 5 23 III. 72 156 15 1 5 21 IV. 156 17 7 24 V. 94 30 14 1 4 2 21 VI. 183 17 1 6 24 VII. 200 16 1 2 4 2 25 VIII. 19 57 12 7 1 20 IX. 119 17 2 1 3 20 Skupaj 627 757 1384 135 7 7 16 34 6 205 me- Dela-sec vec List. m3 Igl. m3 Skup. m3 Del.d. v seč nji Del.d. rež. Bol dni .D Dež dni Pr. dni Opomba pa: 1 I. Marošlič 82 16 1 5 2 24 II. Junus 83 17 6 23 III. 47 13 1 5 4 23 IV. 20 4 24 V. 33 11 5 3 2 21 VI. 63 14 5 5 24 VII. 113 19 4 2 25 VIII. 26 10 10 20 IX. 39 16 1 6 23 Skupaj 212 274 486 116 23 15 21 26 6 207 I. Gavranovič 81 14 1 2 24 7 dni opr, II.M. 58 13 2 6 23 2 dni opr, III. 47 17 1 4 22 IV. 8 7 8 1 V. 27 8 9 2 2 21 VI. 81 18 6 25 VII. 100 17 4 2 23 VIII. 39 15 3 2 20 IX. 36 15 1 9 25 Skupaj 186 283 469 117 12 21 19 23 6 207 I. Tomič 66 1 13 1 1 2 24 7 dni opr II.Franjo 16 7 3 10 3 23 III. 22 117 15 1 5 21 IV. 27 3 1 17 3 24 V. 10 3 4 10 4 21 VI. 73 10 4 7 4 25 VII. 103 12 1 9 1 1 24 VIII. 43 11 9 20 IX. 24 10 1 10 3 24 Skupaj 104 398 502 84 12 57 19 24 206 I. Grgič 65 1 13 2 1 2 24 6 dni opr II.Stipe 16 7 3 3 5 5 23 III. 2 8 1 18 2 21 IV. 9 13 2 24 V. 7 6 3 3 2 21 VI. 68 10 5 8 2 25 VII. 52 6 1 15 1 1 24 VIII. 79 20 20 IX. 24 10 11 2 23 Skupaj 83 232 315 67 27 63 19 18 5 205 Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da je delavska skupina treh sekačev Bobnar Alojz posekala v 9 mesecih 1836 m3 listavcev in 2316 m3 iglavcev, skupaj 4052 m3 v 397 dnevih, kar je popr. na dan 10,20 m3. Skupina dveh sekačev Marošlič in Gavranovič sta posekala v istem obdobju 557 m3 iglavcev in 398 listavcev ali skupaj 955 m3 v 233 dnevih, kar je poprečno 4,10 m3 dnevno. Tomič in Grgič sta v tem času posekala 630 m3 iglavcev in 187 m3 listavcev ali skupaj 817 m3 v 151 dnevih, kar je poprečno 5,41 m3 dnevno. Ker je najbolj sporen mesec september, sem se odločil, da razčlenim sečnjo v tem mesecu nekoliko bolj podrobno. Odkazana in posekana bruto lesna masa v septembru (slučajni pri-padki iglavcev). Skupina Odd. št. Bruto drev. m3 Popr. drev. varianta norm. norma v 8/h Opomba Marošlič 4 delav. 58 155 160 1,03 111-30% 3 ,40 Bobnar 24 391 264 0,68 111-30% 3,00 3 delav. 12 73 91 1,24 m-30% 3 ,60 23 17 13 0,80 II- 30% 3,30 15 17 25 1,50 II- 20 % 4,80 Škupaj 493 393 0,79 Izdelana lesna masa neto v septembru Skupina Odd. ] kom.izd. neto hi. popr . bun.m. izdel.na del . dos. lesa jam m3 m3/kom tm pov/ha dni nm/dan Marošlič 4 del. 58 452 122 0,27 380 ali 2 m3 19 51 2 ,43 Bobnar 24 742 165 0,22 3 300-21m3 33 3 del. 12 249 88 0,35 37 23 50 20 0 ,40 3 15 85 27 0,31 14 Skupaj 1126 300 0,27 3300 87 46 6,98 ali 210% Naj navedem še nekatere ugotovitve. Kakor sem že omenil, je skupina Bobnar - 3 sekači posekala v 9 mesecih 4052 m3, na posameznika 1350 m3, skupina Marošlič in Tomič pa 1772 m3,(na posameznika 443 m3). Če.bi skupina Bobnar posekala toliko, kolikor sta o-stali dve skupini, bi potrebovali ne tri temveč 9 delavcev. S' takšnim učinkom bi posekalo to količino 13 delavcev, oziroma bi potreboval dobre 4 sekače, če bi bil učinek takšen kot pri skupini Bobnar. Posameznik v skupini Bobnar je delal v sečnji 132 dni in je imel 2,3 dneva bolezni ter delal v režiji 10 dni. V skupini Marošlič in Tomič je posameznik delal v sečnji 96 dni, bolezni je imel 39 dni in delal v režiji 18,5 dni (skupaj 156 dni boleznin). Zanimivo je tudi to, da je v režiji več dni v skupini Marošlič in Tomič, to pa zaradi tega, ker se mnogokrat razporeja takšne delavce na drugo delovno mesto, ker njegov sodelavec ne pride na delo, posameznik pa sam ne sme delati v sečnji. Naj navedem še poprečno starost po skupinah. V skupini Bobnar je poprečna starost 42 let, v skupini Marošlič in Tomič pa 31 let. Upam, da je iz teh podatkov razvidno, da so marljivost in delovne izkušnje z dobrim orodjem predpogoj za dober zaslužek pri sečnji. Božo Miklič xXx NOVA METODA PRIDELOVANJA SMREKOVIH SEJANK V DREVESNICI KRKA JE POKAZALA DOBRE REZULTATE Spomladi 1974 smo zgradili pet poizkusnih gred za vzgojo sadik iglavcev po Dunnemanovem sistemu. Gredice so bile zgrajene v leseni izvedbi. Setvena površina gredic znaša 40 m2. 0 izgradnji in setvi na poizkusnih gredah smo že pisali. Septembra letos smo na poizkusnih gredah pobrali prvi pridelek. Omeniti moram, da nam je sredi avgusta 1974 sekundarna fuzaria uničila okrog 40 % setve. Na površini 40 m2 smo izkopali 20.800 kom smreke 2/0 ali 520 kom/m2. Zanimivi pa so podatki o kvaliteti pridelanih sadik. Od navedene količine 20.800 sadik je napadlo 3.700 kom sadik za pogozdovanje 26 - 35 cm 18 % 7.800 kom sadik za prešaj.kval.ekstra 18-25 cm 37 % 6.900 kom sadik za prešaj. I. ki. 13-18 cm 33 % 2.400 kom sadik za prešaj.II. ki. 8-12 cm 12 % Sadike za presajanje so bile oddane TOZD Podturn - drevesnica Rožek. Smatramo, da smo s poizkusno proizvodnjo dosegli dober uspeh v kvaliteti proizvedenih sadik. Ta uspeh sicer zasenčuje izpad v količini zaradi fuzarije. Po programu smo računali na 800 - 1000 kom sadik/m2. Menimo, da je do izpada zaradi fuzarije prišlo zaradi izredno vročega vremena v avgustu in zalivanja setve med dnevom (zjutraj in opoldne) - v najhujši vročini. To sklepamo tudi iz razloga, da letos na posejani površini 250 m2 do pojava fuzarije v Dunnemanovih gredicah praktično ni prišlo. Letošnji izpad cenimo na največ 5 %. Poletje je bilo hladnejše in bolj mokro kot običajno. Zalivali pa smo samo enkrat dnevno v jutranjih urah. Z velikim odstotkom kvalitetnih sadik smo zadovoljni ravno iz razloga, ker nam dejansko take sadike pocenijo delo v prešaje-vališču, skrajšajo čas proizvodnje in zmanjšajo izpad proizvedenega materiala za pogozdovanje. Za strojno presajanje so najprimernejše sadike velikosti 12 - 20 cm. Strojno tretiranje plevela lahko v takih sadikah začnemo takoj, ko je potrebno brez škode, da bodo sadike poškodovane. V dveh letih gotovo 90 - 95 % teh sadik doseže dobro kvaliteto za pogozdovanje. Sadike II. kvalitete (po standardu 6-10 cm) je strojno težje presajati in praktično je strojno tretiranje plevela v začetku vegetacije skoraj nemogoče zaradi tega, ker so škropilne šobe dvignjene nad zemljo 5 - 8 cm in škropivo prekriva tudi sadike. Zaradi tega pride do večjih izpadov presajenih sadik. Po dveh letih te sadike ne dosežejo zaželene kvalitete. Ne glede na vmesni izpad dobimo pri izkopu okrog 30 % t.zv. III. klase, ki ne ustreza za pogozdovanje ali pa je na meji zahtev standarda. Običajno jih delimo gozdnim posestnikom, ki sami pogozdujejo razne površine. Največkrat pa se nam zgodi, da moramo take sadike pustiti še eno leto v drevesnici. Verjetno, da je ravno v kvaliteti dvoletnih sejank glavni vzrok v visokih stroških proizvodnje sadik za pogozdovanje. Stroški izgradnje in vzdrževanja so znašali: Material: zaščitna mreža proti škodljivcem 900,00 din žičniki 38 ,00 din les za gredice 1,20 m3 2.000,00 din Izgradnja:formiranje gredic in polnjenje s substratom 115 ur 3 . 593 ,75 din iglice za polnjenje (nabiranje) 2 08 ur 6.172,40 din Vzdrževanje gredic v 2 letih, setev, izkop 14 6 ur 4.562,50 din 17.266 ,65 din Za izračun stroškov OD je bil upoštevan faktor 2,5. Finančni rezultat pridelanega materiala po prodajnih cenah znaša 9.840,00 din Da bi amortizirali vložena sredstva bomo lesene gredice uporabili še za dva proizvodna ciklusa. Mirko Bajt xXx I—1 I—’ f—' I—1 I—1 h—1 I—1 I—' vOvOvDvOvOvOvOvO V3V]V)V]V]-V)-V3-V1 l\) o o o o o< tu SS o s tu tu =-i M vo ~o -fr \ v vn HH H H VD VO \D \0 vi vi ov crv M H^OnI o< td s o cn< s Ch M O tU M M M M VO KO VO VO VI VI V] -O ro -p- -f- ro t—1 I—' I—1 I—1 VO KO VO VO —3 -^] -^O CTn O H O 'f) vi -o M O fc) bfl fcf K 03< 03< 03< O hd OctU f1 03 Cj hd 0 < c-l 0 53 C3< i-3 0 H- O H- ci- rt- ct* <1 0 P St so p CD O tv H- CD CD so CD < n“ 0) t-1 tv SO SO H* o< M 3 N< N CD U t-1 ct- t! M ti e_j. P O M ct- • t—1 M t-1 P C_J. CJ. O SO CD Pb pr t-j. p 01 CD !V ti < = H- P IU P5 CD CD P p S 01< 09 O $o H tv S so CD P o< H- SO p H* JV 5 ti 1 1 O ct* ti 01 SO Pb p P P H- t*r O 09 C-J. 1 1 O CD Cj. M O CD tv O 01 03 P H- SO CD H- CD 1 H- 0 03 • < SO 1 M tv pr 1 P < tU 1 01< fb p pr 1 1 0) so SO 1 1 1 1 CD O 1 co< tv Pb CD 4 O tu 0 tv S O 1—1 09 ct- 03 SO 0 Pb H- • 03 CD Pb so 1 1 p cr4 1-3 O O 03 • T5 O H« 3 • N< 3 Pb pb 0 cj. e Cb ti ct- H* PL- P ti 1 -P" M M tv {3 CT4 • pr $0 CD OO rf O P 3 V>l 01 P M H* KO So pr H- O tv KO M* rt- S \ o Hj H M t—1 >-3 P O c+ CSJ o o 09 P P fb CS3 t> O e_j. P P P P P P P p p P p p p P P p p p p P p O O O P O O P 0 P OOO OOOO p 0 0 0 l P • cf CTVvO O M 'O 00 00 M -p- M -O okkjj Vni Vn ONH 0 ro OW H ^ ^ a ^ a *• ^ «• ^ a a v* s* •*'*>*•* H* O e_j. VJ1 -43- -p- OV V/l 00 00 OO ~-o 00 1—1 ro -o vn -p- MHPO C-I. CD vn vn 0 ctvvm 00 00 V) 0 vn 0 O OoVhl 0 0 0 vn cti H- P p -p- ro ro -p- M M -p-VM M M ko Vn -pr -p- 00 vn m V>l -P- iTcVn -v ro crvvn vO -P" -v S* 0 ro ro 0 v*i m 0 0 VM V] VM -f vO VO OO t-> -p-ro m 3 CD 0000000 0 0 0 0 0 0 0 0 000 OO OO CTNVtJ OO t-< O vi 0 00 00 -p-vn ro VJI 0 vo M Vn CTv-Vl 0 ro -vj vm ov ro vj ^3 ro -p-Vn Vn O M VM P ko -p- cni 1—> Vhi 00 en M VM OV OO -p- -p-vn <7\ Vn -vi ov *rJ m 0 00 vn ko ko 0 0 0 0 Vn 0 0 0 vn 0 -p- ro vm OOO H MO (D vn 0 0 vn -O 00 Vn 0 0 Vn O m M ro M VM M M -1 vn,ro Hiro M M OV VM d -Pit-> vn M M M t—1 M 3 VO ctk -p- ro OO V] VO 0 0 00 ro -vi vn!ro 0 vn ro M OO V V O ov VO CTvVM OV 0 VM -VI VM VO 0 OOP VMlOV 0 CTVVM -pr 0 vn vn M V) -p- ro vm -p-VI VJ 0 CCH 0 VM CT\ OO ovoo ro 00 vo vn -vi vn ro N< 1 H- P < P CJ, P v 3 e_». p c-j. hd CJ. C_l. C-VP CJ. P ►o H- CD H- H* H« H* P < H* p P ts CD CD CC p CD CD H- 3 3 3 3 3 3 3 3 3 P 3 CD 3 3 P 3 3 3 3 rr4 P o< 3 p P 3 P 2 ts P rt P p p ts ts rt- P ts P P 5D P P P P 5D P P P c-t- P ts P P P P P P P o< o< o< o< o< o< o< o< P o< p o< O* Q< o< o< o< P P P o< P P P c+ rt- cJ ct r+* ct* ct- rt- VM rt- *-s rh rt- ct- rt- rt- ct- c c c: C c: P P M O rt- P P P P P O CTK 3 P 3 r\ GKADNJA GOZDNIH CEST NA OBMOČJU GG NOVO MESTO od 1969 - 1975 H H H H H H H M M M H 1—1 H 5co H H H H 3 3 S! 3 3 MOMOMOmOMOUOMOMOMO MO VD MO VD ii-a MO MO MO MO MOMO O P O Ul Ul Ul Ul Ul CT\ 00 Ul 00 ■O "Ml Ul Ul itd -0 Ul UI U) Ul CTK < 3 tS3 vn vn vn vn vn vo MlPffl M H H rv> > ro -3 ro 3 OMO O O O \ \ "0 oo i fSK !> s m O MO 3 3 O \ \ Ui p O -o -o 3 3 N M O O 3 O \ CJ. > Ul P ta 3 to ! 1-9 < O PC tj1 cn « CO tn 2 3 > ti S Ti <3 Tl Tl 3 O < 1 o 3 3 3 P o P O 3 O 3 P p 3 P o P 3 P 3 m tsi< 3 oq H 3 3 < 3 H N 3 ra< m< 3 3 ra 3 3 3 3 P o* P ro< P P ' O • H pr o< 3 P CK) p • 3 3 1 P 3 ?r m O 2 N< Ul ra o p p N< 3 3 pr H* Tl 3 • H' pr 1 O • 3 ri- P TJ p o< O P ta O H P? O PPM- 3 3 Ti o< H- o p H 3 tri o 3" CD O O ?r 3, < O 3 3 3 pr C0< H d H- M- 3 3 M 0 3 o 3 p P H- 3 P p o< H- 3* 3 Tl O H* c_j. ro< O Tl P H O m p H- P 3 < cr pr M Ti cj. 3 tSi< o H 3 pr H- P 3 3 • N H- 3 p O P H- O 3 O » V« MS MS M* M* MB -* M* m« M* 3. P O Vn O oo -frui o -fr Ul vn oo Vn -fr ro vn mo H* 3 O O O O o OO 3 oo cr vn o vn vn o 3 O P 1 Ul -frvn ro 3 3 3 3 pr O MO cr 3 -fr 3 MO OO -fr ro vn ro mo d vn ro oo o o o oo 3 ui vn vn Ul -pr -a • •••••• • • • • • • p crui oo ro oovn ui crvn-o 3 vn oo 3. OOUI 00 3 O -fr MO ro ui vn OO ro 3 -fr MO Ul O COO MO MO O COMO oo oo 3 oovn 3 3 OOUI Ul -pr 3 ro o ro oo o o o vn mo o Vn o o vn o ro o ha o ui rv> -P" M • • M H -p- -p- ro • • • O0 OC MO MO OO H t-> MO O CTVn 00 H OOVM ro o oo io pa od -p o o o oo o ro MO CTO O U) ro ru m • • • Vn -P-O 'O H P Ul -fr O M 3 • 3 3 3 vn • • MO -fr MO 3 3 • • -fr ro 00 vn OO OO O o oo -fr ro vn MO O o o S ti O H N< H* 3 P z—N 3. 3 0 3. CJ. a 3 a a CD 3 tj ro CJ. a z~v a TJ 3 P H* P CD H- H* H* H- X H- 3 TJ d p <1 p o t9 H- 3 P Z"'. O P O < O P N< < 3 < < < oo cn »s J-* co U> —< CO ^3 fo co « « i • cn ro co * „ro -J Ul UD NO cn CD Co CD co cn co 45- 03 cn ro ro cn ro cn o cn CD <*S CO a __ cn P r 4> Jo CO -o ro ro -P* oo g 1 'g g s 1 -g » S S o S ^ 2 03 m co m CD CO ro x- © i—t> —1 CD 3 K cr ^TD ■o CD CK O CD co< — o o n ti o > tj r-4- N4 O CO OJ O O 3© © 03 cr © xr io =r o »-+- <: cr —*• cr 000-3© —*. cr o< =3 o cc o_ /H- -3 —» p> © —*• r/> cr © -4. -*• © X" A* (3 X’ N Q) ■o 1 O- =r © o cr o_ CD < N« O 3 NI O © CO o /-+- co ro r4 *° ** r co 2 c/>< co ro co S? 5 CD ^ CD • « • < CD ^ 5 O Q_ I Q_ CD 4=- 45- CO cd cn ro ro * • » •p-cnocoocococn cn~jroococncoui-4 cn p-) ao co co ro co —j —i co cn —1 oj 4.- yi CD co cn S co co CD S * cn S co NO CO NO —* CD CD CD -4 45- cn cn co —• cn fO 0 —4 45- 45- CO —4 ro 00 co • co 2= CD • N4 m s co s co cd cd cn cn co -P-—4 O —4 cn to cd cn 45- . ■ffi cr* co cn 3 X © S ro • £ co CO DR S 1 • c FS • 1 OD CD •• -• ' 00 00 *• s 0 CD CD p pp r r4 ^4 00 «• —4 cd cd cn —* —j cd —a cn 45- 0 co co ro cn p P co 0 cn ouc » 0 e 0 « 0 c. cn -P- «0 NO to —J cn cn § NO CD • CO • • Q_ to NO CO CD —1 -O CO —4 O CD to —* NO to CO cn cn cd co co cn co -P- S p P CO CD r-h NO CO CD cn cn ro 4> ot -J p- P- cr 0 —• cd cn cn ro cr* —j 45- CD CO • —* co —» cn • • co co ^-4 S CO “3 DR © NK © CO CO p- M CD p* tO ro • cn 1 cn jp- co cn co 1 —> --4 CD cn cn co 3 CO S? —j CO cn ro 00 ro —• cn ro cn to cn .c- -p- p- cn —4 -o co cn cn co -P- co 0 ft » e « a * co 45~ • —4 co —• ro CO CD co J cn co —4 cd cn _p- cc co ro -p- no cn rv* cn co cd 45- co cn ro -4 —• -p- co co -0 — --4 co o- 00 ro co cd —j cd — cn co p- 0 s NO NO “TD CD O N4 —< * • •-j cn —4 00 - • CO a • S CO O- DR C —* co cn cn * 0 • • CO —J to CD 03 —■* —1 NO —* tO -P~ CD 03 NO • co 00 » to CD t ' —4 to NO 3 CO —» CO —i to O -P* a • e a 0 • o “O cn ro cn % *• •• 00 *• CO •• to ro -p* -p* —* co cr* ro cn to —1 —J co —j co 00 CO cn co g • CD cn 00 c-° J to —1 45- « « « M M cn ** cn cn <0 CD co cn -p- to cn —» —• cn cn cn cn to —• ro 45- CD< CD -j ro 3 DR O -p- 45- co L » « to JP cn 45- cn —4 a ro cn —1 -p- —4 cn cn *p- 45- to —J cn S p ^-4 M Co ro CD CO ^-4 00 4n 8' ro —• -P- 1 SiS s 45- S » CO O ro ro co 1 45- -P- cd cn cn —■ —• —j co ro on cn ro ro cn co to —1 -P- cn cn •• co ro cn ro 0 to O 45- 3 © co to S 5 45- —j ro to cn —4 cn ro 0 cd ro 45- cr* co • CO CD< CD “3 no b 0^ % co 0 —« co jj- mn cn s 3 K O 45- ro CO CD CD CO CD NO co -4 CD S ? Zl CD • • 45- • cn S UD ID Ul O P *4 P po CO 1 S 2SS1 4>~ i. --4 -4 NO ro to co ro 00 —• c? co cn —j co to cn 0 p p cn od cn cn to —4 co ■—* 5 ^45- «• S cn co co to CD co *ZS cn CD § ro CO NO CD CD cn —4 CD —4 cd cd cn ro to to s S4 cr ©^ © C/K CO co • cr* cr* co —* no 00 co co cn co cn cn co co co co cn cn —■» —j -—4 ro p • o • • • c cn cn <—> ,—• co co ro 45- CO o —» CD 4> CO to co —o —o ro —• cn co —• cn od cn cn cn CD cn 00 co cd cn -p- to cn cr* cn ro cn co g NO ro ro ro co ro • B • cn to co —a cn CO preo co to co cd ro co 03 p Ol p- co © 0 • tl 0 <> 0 0 NO • 4»- 3 -4 CD OD -0 to —* to --4 CO ■—J C3 co ^CD ^CD JCD CD —1 to s • cn 00 zs s cn co co cr* —» co CD —• CD —• CO ro g cn m co m CD —I CO CD X“ N4 C CD TD as -4 g s S o co o CO —H «-r cd 3 e NK © on -H o o £ s c =3 CD<—I ** S CD W< S OCH 3 S 3 ©- © rr> —1 |i co 00 —• X“ 5< •§ cr 3 © © cn s; 0» UH r- POSLOV«! USPEH TOZD 00 1.1. do 30.9.19' I HUMOR Dve o našem inšpektorju Lansko zimo je bilo na Bledu dvodnevno posvetovanje o gozdarskem strokovnem šolstvu, združeno s proslavo 25. obletnice osnovanja ljubljanske gozdarske fakultete. Med udeleženci je bilo tudi nekaj novomeščanov. Stanovali pa smo kar v hotelu Jelovica, ki je tudi sicer nudil gostoljubno streho vsem prireditvam. I. že med prvim predavanjem se je raznesla vest, da bodo popoldan vrgli v zrak stari blejski hotel Park. To je bila za Bled prvo vrstna senzacija in poživitev v tistih pustih dneh. Dotrajana stavba naj bi se po napovedih in izračunih minerjev kar sesula kot hiša iz kart. Zato smo se torej po kosilu, v odmoru do prvega popoldanskega predavanja ob pol štirih, skoraj vsi namenili tja, da bi napasli svojo radovednost. Skočil sem še v sobo po plašč. Pa zagledam svojega sobnega kolega, medobčinskega gozdarskega inšpektorja ing. Kruljaca, kako s časopisi v roki leze v posteljo. "Ja Jožko, kaj ne greš pred hotel Park?" ga pobaram. "Ne, ne. Veš, bom rajši prebral časopis in po dolgem času spet enkrat po kosilu v miru malo zadremal tja do pol štirih. Doma nimam nikoli prilike za to ... vedno kdo pleza po meni". Spomnil sem se, da ima kolega doma kar štiri majhne otroke in nisem več silil vanj. II. Zvečer je bilo v dvorani tovariško srečanje vseh generacij naše fakultete. V vabilu je pisalo, da bo najprej zapel nekaj pesmi koroški akademski oktet. Nekaj minut pred pričetkom sem se s kolegoma Kruljacem in Jožetom Kuretom vračal s kratkega sprehoda po predavanju. V avli hotela je ves na trnju čakal na zakasnele pevce okteta organizator srečanja ing. Funkl. Ko je med vrati kot prvega med nami zagledal visokega ing. Kruljaca ga je ves vzradoščen prijazno ogovoril: "Oktet? Pevci ... kajne?" "Ne, ne", mu odvrne vrli Jožko. Za hip pomisli in takoj doda: "Morda pa malo kasneje, proti jutru!" In res smo potem tudi mi peli, da je bilo veselje.: Slišal in zapisal: Slavko Klančičar,dipl.ing. xXx •••'' ■■ ■' •: GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Upravni odbor stanovanjskega sklada številka: 176/1 Novo mesto, 26. jan. 1976 RAZPIS posojila za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš. 1. Pogoji razpisa: Do posojila so upravičeni delavci: a/ ki so v združenem delu pri GG najmanj 2 leti, če prosijo za kratkoročno posojilo in 3 leta, če prosijo za dolgoročno posojilo, b/ da se strinjajo z 2 % obrestno mero, c/ da bodo v času gradnje zagotovili najmanj 70 % lastne udeležbe, če prosijo za kratkoročno posojilo oz. najmanj 60 % lastne udeležbe, če prosijo za dolgoročno psojilo, č/ da bodo uporabili posojilo izključno za stanovan;sko izgradnjo, d/ da bodo gradili stanovanje v kraju zaposlitve, če prosijo za dolgoročno posojilo. 2. Prosilci morajo napisati'prošnjo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v pisarni TOZD oziroma splošne službe za delavce skupnih služb. Prošnji je treba predložiti: gradbeno dovoljenje, če gre za novogradnjo ali večje popravilo, oziroma potrdilo o nujnih vzdrževalnih delih, če gre za manjša popravila. 3. Rok za vlaganje prošenj je do 29. februarja 1976. Prošnje je poslati na GG Novo mesto, Gubčeva 15. Upravni odbor za stanovanjsko izgradnjo jv 1 s . -e ' "• 1.r .. ; . '• : . : ; . :••• '.J ■. C ‘ • ’ " ‘ • ' '•