r Največji iluveniki dnevnik ▼ Združenih državah Veli* u leto • . - S6.00 9 i S z, Za doI leta - - - $3.00 Ne Za Ne« York celo leto Za inozematro celo ieto ^J.UU J.) $7.00 | $7.00 M GLAS NARODA * The largest Dally m the United States. Iist;sIovenskiludelavcevY Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 L and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 79. — ŠTEV. 79. Entered as Second Olasi Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK. THURSDAY, APRIL 5, 1934. — ČETRTEK, 5. APRILA 1934 VOLUME XLIL — LETNIK XLH. KONGRES BO OMILIL PRISELJENIŠKE DOLOČBE RADIKALCI NAJ NE BODO DEPORTIRANI ZARADI SVOJEGA POLITIČNEGA PREPRIČANJA Povodni i povzročajo ogromno škodo V Washington!* pripravljajo važne izpremembe glede pristojbin za nabavo državljanskih papirjev. — Senator Connelly skuša spraviti bankovce iz skrivališč. — V Clevelandu se vrši konvencija komunistične stranke. — Priporočilo delavske tajnice. WASHINGTON, D. C, 4. aprila. — Delavska tajnica Frances Perkins je naznanila, da bo predložila kongresu poročilo in priporočilo odbora, katerega je v juniju lanskega leta imenovala z naročilom, da preišče razmere naseljencev v deželi. Odbor, ki sestoji iz 48 odličnih mož in žena, je sestavil tozadevno poročilo ter ga predložil delavski tajnici. iMed drugim priproča odbor, da se naselniška pestava izpremeni toliko, da tujec ne bo deportiran samo zaradi svoje vere v komunizem in anarhizem. Odbor pravi, da so se Združene dižave vedno potegovale za svobodo vere in vesti, vsled česar naj : majo tujci isto pravico do svoje vere, dokler se ne poslužijo nasilja. Poleg tega pa je težko dokazati, kakega verskega ali političnega prepričanja je kak tujec. V slučajih, kjer hi deportacija imela za posledi-< o ločitev družine, naj ima delavska tajnica pravico deportacijo preklicati, razen v slučajih zločina in nemoralnih oseb. Odbor tudi priporoča, da mladi ljudje, ki so prišli pred izpolnjenim petnajstim letom v deželo in so bili v deželi pet let, ne smejo biti deportirani, razen v spremstvu očeta ali matere, ki morata biti tudi deportirana. Dalje priporoča ta odbor, da naj Združene države s tujcem, ki je bil postavno pripuščen v deže-lo, pa je prekoračil kanadsko ali mehiško mejo, pri vrnitvi v Združene države ne ravnajo kot s kakim novim naseljencem. CLEVELAND, Ohio, 4. aprila. — Ko je osma I konvencija komunistične stranke objavila svoje smernice, je izvrševalni odbor pričel tajno sejo, na katero je poročevalcem zabranjen dostop, razun če so komunisti. Ko je konvencija zapustila Public Hali, ki je bi-] la okrašena z rdečimi zastavami, je odšel odbor v neko staro dvorano, kjer bo razpravljal o predmetu: Popolna odprava vlade kapitalističnega razreda z revolucijonarnim nastopom. Tajnik komunistične stranke Earl Browder je na skupnem zborovanju pojasnil cilj stranke. Brow-der in drugi govorniki so napadali Rooseveltov New Deal, češ, da gladi pot za kapitalistični fašizem ter American Federation of Labor, ker podpira Rooseveltovo politiko. WASHINGTON, D. C., 4. aprila. — Senator Connally iz Texasa je danes vložil v senatu predlogo, čije svrha je, pripraviti ljudi, da bodo skrit denar prinesli iz svojih skrivališč. Predloga določa, naj vlada natiska nove bankovce. V teku dveh let bo mogoče zamenjati stare bankovce z novimi. Kdor jih po dveh letih ne zamenja, bo dobil deset odstotkov manj. To bi bilo po mnenju senatorju Connallyja edino uspešno sredstvo, da bi prišel denar iz skriva- PARIZ PRED NOVO VSTAJO Radikalci levice in desnice imajo tajne arzenafle. V deželo je bilo vtihotapi jenih 14,000 pušk. Pariz. Francija, 4. aprila. — Iv r p«Majajo vesti. da M' radikalci levice in (lesuire pripravljajo nu krvavo revolucijo, .so oblasti pri«*ele iskali tajne arzena'e. katerih mora hiti ve'iko število. JVavosodni minister Henri i'heron smatra vesti. da je bila vtiho-tapljena velika množina orožja čez francosko meje v deželo. za tako resno, da je nai^He polieij-t komu zanikanju odredi! obs> žuo preiskavo. l'o uradni cenitvi je bilo v de-želo vtihutai>Ijeuih 14.000 pušk. ki m> bi> vse namenjene v Pariz. prodno jo bila na mojo na odrvd-t»i. vojnega ministra marsala IV-taina p«u>ta>v:Jona močna vojaška straža. l reilnik lista "La Lib rte". De-->:ro Ferrv. pravi v trojem listu, da >o it* poizvedovanje zaradi vi i-hotapl jenejra orožja prioolo pr« -popno. Ferrv trdi. da orožje že nahaja v rokah .soeijallstov in komunistov. KomiinL>t ioni list "Humanite" pa zatrjuje, tla imajo orožje č!a-111 stranke desnice. Ferry pravi, da b<»do komuirsti v 1'arizti razglasili generalni ^traik in da bodo na severu in ju-pru Pariza -/bra1 i 12.000 oboroženih upornikov t r bodo zasedli vsa javna posTopja. MALA ANTANTA BO PRIZNALA RUSIJO Ženeva, Švica, 4. aprila. — Krosi Lige narodov pričakujejo, da bodo drža-ve Male antante. v bližnji bodočnosti priznale sovjetsko vlado. Zatrjuje se. da bodo Jugoslavija (Vh.<*»!ovaška in Hornun.ska priznale Kosijo, da ji omogočijo vstop v Ligo narodov. Obenem pa bo tudi Švica priznala .sovjetsko u ni'jo. V dobro poučenih krogih se za-zagotanija. da se bodo čehosclova-ski zunanji minister dr. Edvard Bf *ne5. jugoslovanski zunanji minister llogoljub -Tevtii* in romunski zunanji minister Nikolaj Titu-lescu. ko pridejo prihodnje dni v Zeruevo na raizorožitveno konferenco. podajali s .sovjetskimi delegati glede priznanja. IGRALKO HOČEJO ODVESTI Los Angeles, Cal., Z. aprila. — Znana filmska igralka Alice I»ra- i dv se nahaja, močno zastražena v nekem tukajšnjem hotelu, ker je dobila več pretenj. da jo bodo odvedli. ako ne plača gotove vsote denarja. Ivrka Washita jo med Klk City in ilamon. Okla.. tako narasla kol že ne pomnijo najstarejši ljudje. Vsa okolica je iz pre me nje na v je zero. Voda je porušila cele našel bine in vdrla v dva indijanska tabora. Kad poplavljenim ozemljem krožijo zrakoplov«-!, ki skušajo d<» gnali obseg poplave. Keševalri d« sedaj š - ni-o mogli stopiti v akei jo. Prebivalstvo jo pobegnilo v \ • šjo ležeče krajo. Voda n«*prft«ta-no naraV-a. V zapadilem delu Wisconsina je počil neki nasip. vsled če>;ir je mesto Hudson popolnoma od rt-za no fnl .sveta. V Miaiiesoti in Kaiii^ jo {»rotila 4s nr nevarnost poplavo, t. da včeraj opoldne je začela vodu k srt či padati. Na vzhodu je po&ebno prizadeta država Connecticut. Pri me.-»tu Hartford si je m kaj družin le .-s težavo rešilo življenje. ZeVcniška proga pri East Hartford je za čtjvelj na visoko pokrita z .vodo. V severnem delu države Neiv Vork je povzročil vihar veliko škodo. STENICE ZA ZLOCINCE Tulsa. Okla., 4. aprila. — Vse-učiliški profesor polkovnik t Hoar \V. Hoop, ki kandidira za policijskega komisarja v Tulsi. pravi, da bo. ako bo izvoljen, vpeljal jm. kaznilnicah posebno metodo. — \sem policistom bom naročil. da pripeljejo zločinee. — jf rekel Hoop. — Vem. da bo proti mnogim zelo težko dokazati njihove zločine. Toda v celicah ne bomo več uničevali stenic in ko bo do eno noč prespali med stenica mi. bodo rajši pošt - no živeli, ali pa bodo zapustili mesto. ZAROTA PROTT SOVJETSKI VLADI Tokio, Japonska, 4. aprila. — 1.1st "Xiči-Xiči" prinaša iz glavnega mesta Maučiikuo ILsinking vest. tla *»ta dva vjeta sovjetska letalca izdala podrobnosti o zaroti proti ruski sovjetski 'vladi. Letalca sta bila vjeta. ko je njun aeroplan pristal na mančukuan-skem ozemlju. Letalca zatrjujeta, da sovjetska tajna policija o mlajši častniki rdeče armade. "Viči-Kiči" pravi, da so uradniki OGP?~ umorili očeta enega vjetega letalca. Vjeta letalca sta tudi povedala, da žive kmetje V Sibiriji ob kruhu in vodi. da žive v velikem pomanjkanju in skušajo pobegniti čez mejo v Manču-kuo. NEMŠKO OROŽJE ZA MAR0ČANE Nemški parnik je odpeljal orožje v Afriko. — Španska vlada ne bo dopustila, da se orožje razloži. Pariz, Francia, 4. aprila. — Francoski minuter je odredi! preiskavo glede poročila. da je nemški parnik "Optimist** -7. marca odplul iz lCotterdama in da void orožje za marokanske upornike, ki .>e bore proti Franciji. Parnik "Optimist'* j; pod v«>d-stvom nemškega agenta Sehaef-ferja. ki je v službi tna rokan.sk ih plemen od leta 1JH1. Schacffer no--i arabsko ob!ač»'o i<>r nastopa pod arahtvkim iacsiom Sitli Kra Ahm«id Schacffer ArksLs. Neko drugo poročilo tudi pravi, da sedaj naklada orožje v Rotter* damn tlru^i nemški parnik "Jupiter" ki l»o v kratkem s»h*dH "Optimistu". Pariški lUt "Paris Soir" pravi. a pa ril i ka "i >j>t imitsr" in "Jupiter" najela Ark.sls Aksa družba v Curihu. ki je bila ustanovljena leta 1933 v namenu, da vodi trgovino z državo "Msuretania". ki pa je izmišljeno imr. "J*a>rLs Soir" tudi pravi, da je pri družbi Arksis Aksa udeležen znani nem ."k i industrijalec Fritz Th\ ssen. kakor tudi pri neki ho-laiulski družbi, ki je nadzirala nalaganje obeh parnikov -v Rotterdam u. Ako se izkaže, da hočeta ta dva parnika izložiti svoj tovor v pristanišču Tfni v španskem Maroku za niaroka:nske vstase. tedaj bo francoska vlada prosila >pan.sko vlado, da to prepreči. Vojaške postojanke ob smernem obrežju Afrike so dobile naročilo. da pav i jo na parnik "Optimist". ako bo skušal zložiti orožje. Franeocka vlada pravi, da se ji je j»o 2o letih neprestanih bojev tiusreeilo ]>omiriti vstajo v Ma-ro-ku. da pa je 1 "»0.000 uijiomikov zbežalo v španski provinci If ni in Rio de Oro. Berlin, Nemčija, 4. aprila. — Vsled poročil iz Pariza in Madrida. da je nemški parnik "Optimist" na potu keea zunanjega urada poda! naslednjo izjavo: — To poročilo je tako smešno, da niti ne zasluži uradnega (zanikanja. Take vesti s,e od časa do časa vedno pojavljajo v inozemskih časopisih ter imajo samo namen postavljati Nemčijo- v slabo luč. Naročite se na "GLAS NARODA'1 največji slovenski dnevnik t Združenih državah odobril, namreč naj se zniža pristojbine za dobavo i •» » lise. Ljudje imajo za milijone in milijone dolarjev skritega denarjaT ki jim ne nosi nikakih obresti, ter so v vedni nevarnosti, da ga jim kdo ukrade ali ga na kak drug način izgube. WASHINGTON, D. C., 4. aprila. — Poslanska zbornica je sprejela danes predlogo, ki je senat že Predloga čaka le še predsednikovega podpisa. Sedaj znaša pristojbina za prvi papir $5, dočim bo znašala vbodoče le $2.50. Tudi pristojbina za drugi papir bo znižana na polovico. Za duplikat izgubljenega papirja je bilo treba plačati deset dolarjev, vbodoče bo pa znašala ta pristojbina samo en dolar. INSULL0VI _ N ARCj 1 Boji se, ga bodo ameriške oblasti "preganjale". — Ameriški državljan v Turčiji bo dobil policijsko oblast. Istanbul, Turčija, 4. aprila. — ,.Samuel hi>ull .se je vdal v neizo-| gibno usodo in je izjavil, da je pripravljen vrniti s«* v Združene drža ve, samo ko bi ran kdo mogt I zagotoviti, da ^a njegovi sovraž-| liiki v Ameriki ne bodo preganjali. Pred n t> r»e je za to "odločil"', se je še jHfcvetoval z najbojšim turškim odvetnikom Essad bejem ter je hotel vložiti pritožbo proti i/.-r<»<"-1tvi Ztlriiežnim državam. t«»da j pri teiu ni imel uspeha. Essad boji mu je povedal, da proti vladni od-j fredbi glede izročitve pritožba nii | dovoljena iit da bo na vsak načiu | moral odpotovati v Združene dr-I ža ve. j Xjegov tiru uri odvetnik Mango] ga je tdiiskal v hi>'nisiiiei ter je' pozneje povedal, da je Tilnii!I zelo potrt, toda zdrav. Instill mu je rekel, da se bo prostovoljno izročil ameriškemu poslaniku Robe-rtu j P. Škinnerju. da pa se boji vpliva svojih sovražnikov v Ameriki.' Toda sedaj ni več govora o prostovoljni izročitvi, temveč je samo vprašanje, na kak način bo nekdanji milijonar poslan v Zdr. drža,ve. Ameriško pos'anistvo pravi. da bo do izročitve še mogoče poteklo nekaj dni. Prihodnji parnik. ki bo vozil v Xew York, odpluje iz Istanbul a 10. aiprila. In-sulla pa more prevzeti v svoje varstvo samo kak uradnik ameriškega pravosodnega departmenta ali pa kak ameriški državljan v Turčiji, katerega pa mora predsednik IJoosevelt imenovati za po-možnega 'šerifa. Pravosodni department bo tudi najbrže odobril pomožnega šerifa, ker sedaj v Turčiji ni nikakega uradnika pra-1 vasodnega departmenta. j Držav, department »Tir-je socijalisti in dva nazijca s>ta po begnila iz kazuiluiee v Liiicu. .Ued soetjalisti .se nahaja tudi vodit'li zadnje vstaje v Lin. il. Oblusii domic »vajo, da so >ocij«listi {>obci;-nill ooz mojo na Cchoolovaiko. oba nazijca pa v Xemeijo. l*o-bej»Ii .>.0-cijalističtii votlitelj v Lincu je Ki-liard Bernaštk. Proti njeinu bi se moral v nekaj dneh pričeti vcle-izdajuiški proces. Avstrijsko v<»-jaštvo strogo straži mejo. ker je še vedni. mogoče, ila begunci še, niso di.speli do meje. Ka.vnatelj kaznilnice se je najbrže pridružil eni ali drugi skupini. kajti o njem ni ne duha. ne sluha. Xajbrže je jetnikom pri begu še pomagal. Oblasti so takoj odpustile kaz-nilniškega nadzornika in nekaj paznikov ter so vpeljale preiskavo. "MAJESTIC" JE PRIVEDEL ZLATO Chebourg, Francija, 4. aprila. Na -pamiku "Majestic", ki je namenjen v Xew York, se nahaja 72."» kilogramov zlata, ki predstavlja vrednust (iGO.OOO dolarjev. DUNAJSKA VLADA PROTI S0CIJAL1ST0M Dunaj, Avstrija, 4. aprila. — Avstrijska vlada bo odvzela vsem aktivnim sqfcijaUstom državljanske pravice. Državljanstvo je bilo že od vzeto socijalLstičnima voditeljema Otcttiu liaueru in Jul. Deutschu. ki sta pobegnila j»o februarski vstaji na Češko. POMOČ RUSOM NA LEDENI PLOŠČI Moskva, Rusija, 4. aprila. — Letalec Mavrici j Slepnev. član posebne Kinvjeaske ekspedicije. ki ima namc.n rešiti 89 članov Schmidtove ekspedicije. ki se nahajajo na ledeni plošči Severnega ledenega morja, je v ponedeljek odletel s svojim aeroplanom iz Teller v AIa.ski na rt AVelh n. od koder bo skušal priti na rt Van Karem .v Sibiriji. Slepnev je vzel s seboj skije. •rorko obleko, majhne peči. šotor in več signalnih zastav. 'Ruski letalec Babu&kin. ki je prileteti z ledene plošče na rt Van Karem. je sporočil v Moskvo, da ima slcupina mož na ledeni plošči dovolj hrane in kuriva za dva meseca . ADVERTISE in "QLA§ NARODA® k j V 0KLAH0MI JE ZAHTEVALA ! P0V0DENJ ŠESTDESET ŽRTEV L _ j Veliki nalivi zadnjih dni so povzročili silne po-j vodnji na severu, vzhodu in jugozapadu. — Naj-j huje je bilo v državi Oklahomi, kjer je zahtevala povodenj šestdeset človeških žrtev. V državi Wis consin je utonilo deset oseb. ODA' NBWYOBK, THURSDAY, APRIL 5, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A. Glas Naroda99 Frank Btkier, President Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) L. Benedlk, Trees. •i« bo*lnet« the corpora t ion and addresses of above officers- SIS W. 18th Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Volte of the People) lamed Erery Day Except Sundays and Holidays Ca celo leto velja Kanado . ta pol leta . ta č*trt leta Ameriko in j Za New York za celo leto ......... • *fi.00 Za pul leta ............. .......... $.5.00 i Za luozpmstTo za celo leto ..........91.00 ! Za pol leta.............. $7.00 $3.50 $7.00 $3 50 Subscription Yearly $0.00 Advertisement on Agreement y1*' Na roda" ithaja vwaki dan lzvzemSi nedelj in praznikov. PESIMISTIČNI GLASOVI IZ FRANCIJE Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priolnJujejo. Jk-nar naj se blagovoli pofiiljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se _tndl_prej&nje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ^GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New Ysrk. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 V "Eeliu de Paris" piše Perti-nax pod naslovom "Po rimskih protokolih in Mussolini je vem govoru" o poledicah. ki bi utegnile nastati radi italijansko madžarsko-avstrijskega bloka proti državam Malt- a li t ante. Dogodilo .so je, C-mar .se je francoski zunanji minister največ bal. Po sklenitvi italijaitsko-madžar-sko-avstrijskega političnega sporazuma k dne 17. m area in po izzivalnem Mu."**« »Inije ve m govoru .se lahko smatra. tla .s,' 'je Italija zaradi revizionist ičnih zahtev Madžarske razšla z Ju proslav i jo. l'e-hoslovaško in Komun i jo. Zato .se lahki.* zgodi. da bodo le tri ^Irža-ve v bodoče pripisovale manjšo važnost n«'varnost i An.schlu.stsa in da bodo upoštevale pretivsin več-ijo nevarnost s strani Madžarske. V resnici je zavladala po Musso-linijevem govoru v nemškem časopisju veliko veselje. Moram na-glasiti. pravi Pertinax dalje, da francoska vlada ni bila točno obveščena. kaj s*' je pripravljalo v Rimu. resnem in odločilnem Sati delavcem plače. Deset odmotao povišanje ni'Wove. ^SSlJ^ZjS^LS^ kaj in nekdanja višina ne bo kmalu dosežena, a ko bo šla samo t, premaganim generalom. Razen tega .se sme de Chambrunu očitati, da je napačno tolmačil pomen rimskih pogajanj Ln da je bil zato stvarno propagator sovražne politike-. "Matin"' piše: Že sedaj je jasno. da bo rimski sestanek rodil negativne sadove. Predvsem je treba računati, tla bo pris'o do končnega preloma -med državami Male entante ter Avstrijo in Madžarsko. ki sta doživeli svoj poraz s trianonsko in saint-gemainsko pogodbo. Revisionist ične zahteve Madžarske niso v rimskih protokolih. zato pa jih je predsednik ita-lijajiske vlade priznal v svojem govoru. Vsi mostovi so porušeni, prav t^ako pa tudi vsi načrti o sodelovanju podtmav.sk i h držav, ka* kor jih je sestavil Tardieu. (iledt> politične koristi rimskega t rojue-jra sporazuma pravi -list, da ta .sporazum najbrž ne bo mogel preprečiti An.se-hlussa. kar je bil glavni cilj Italije. Rimski sporazum, ki naj bi obvaroval neodvisn«*st Avstrije, lalrko dovede v najkrajšem času do rosnih pretresov v srednji Evropi. 4"Petit Parlsien" piše; S svojim govorom je šef italijanske vlade ustvaril mučen položaj Ln zbudil Kplo^no razočaranje v trenutku, ko so se dogodki začeli nerodno razvijati v smeri razbLstrenja mednarodne napetosti. Saint 'Brix pravi v "Joumalu": J>05»lej ni še nihče tako odkrito in kategorično nastopil zoper pojmo, vanje miru v stabilizaciji in ohra-nitev miru. kakor jc to storil s svojim govorom šef italijanske vlade Mussolini. "Figaro" misli, da bo Mussoli-liijev govor zbudil v Franciji globoko razočaranlj-e v trenutku, ko .so se pokazala resna prizadevanja za zbližan je z Italijo. Tudi drugi francoski iisti so zelo hladno, skoraj n prijateljsko sprejeli Mus&olinijevo. zadržanje v velikih mednarodnih problemih. Posebno kažejo svoje nezadovoljstvo z Mns&olinijevo izjavo o Madžarski in o italijansko-jugoslovanskih odnošajih. o razorožitvi in o petem delu versaHlske mirov- Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO. NAJ NASI j NAKRATKO N A DOPISNICI l! SPOKOČE SLOVENSKE NOVI- ! CE IZ NASELBINE. stvar tako polževo naprej. Navzlic temu je pa bolje nekaj nego nič. V avtni industriji je bil med delavci in delodajalci sklenjen nekakšen kompromis. Delavci so si bili sv est i popolne zmage, in strokovna organiia« ija je že triumfi-rala misleč, da je njeni največji uaspruiniri — kompanij-ski mi i ji zadan smrti udarec, kar se j>a seveda ni zgodilo. V premogovni industriji je bil skrajšan delovni čas ter mezde za malenkost zvišane. K<» ><> dali premogovni baroni to koncesijo, so v isti sapi izjavili, da bo premog dražji, to se pravi, da bodo morali vse stroške plačati tisti, ki morajo premog kupiti. Delničarji namreč nc smejo biti niti za ceut prikrajšani pri diviieiidah in plače visokih uradnikov .ne smejo biti skrčene. To bi bilo zoper njihovo dostojanstvu in zoper njihovo cast. Tako opažamo na eni strani malenkostno izboljša-nje, dočim se pojavlja na drugi strani ve Irka negotovost. Civil Works Administration je izčrpala svoje sklade. Do konca aprila bo še zaposlenih par tisoč delavcev, ki se bodo prvega maja pridružili onim, kateri so bili že prej poslani na cesto. Vladi je šlo v prvi vrsti za tem, da jih preko najhujše zime preskrbi, češ, da bodo spomladi in poleti dobili delo in kruh v raznih industrijah, ki bodo vshsl splošnega razmaha povečale svoje obratovanje. To je bila pa le prazna na da. Vlada bi mogoče še kaj storila zanje, pa so veterani arpansko-ameriske in svetovne vojne vprizorili prevelik naval na zvezno blagajno. Nad dvesto inilijouov dolarjev ,iim bo treba odšteti. Takšen je torej položaj. Kazinere »o za spoznanje bolje, posebno rožnate pa niso, in kakor kaže. ne bodo še tako kmalu. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE MO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75___Din. 100 »• $ SDS_Din. 200 - $ 735__Din. 300 " $UM_________Dtn. 500 ■» $33.25 ___________Dtn. 1000 V ITALIJO Za $ 9.25.................... Ur 100 " $ 17 90 .................... Lir 200 " $ 44 — .._................ Ur 500 " s 87.50 ....................Lir 1000 " $174 — .................... Lir 2000 EKR SE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ea izplačilo vetjih sneakov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo le bolje pofoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za tpJ«*"«* $5 00 morate poslati — $ 5.7« •• '* $10.00 "___$10 £$ •• tlf-00 " " _____$16.— m u $ao do " "__Dai— n »» $40D0 " " ______.$41.3$ " " $S0D0 " "__36 IDO Prejemnik doM ▼ etarem kraja ttplaeilo ▼ dolarjih. ------ po ObM* Letter n pristojbino _ SLOVENK PUBLISHING COMPXNY "Glaa Naroda" M KMC IMC KtMMM% SKW. JO**, £. X. V Barbertou. Oliio, je uag-Ioma umrl rojak Joe lil it i. — V petek popoldne je bil oil-pe!jan v eletvolamlsko mestno bol-nišnieo rojak Frank Milavtč. kjer j»* v soboto popoldne <>b 1. nri preminul. Pokojni j«» bil star 4t» l«*t. Doma je bil iz Planine na Xo-tranji-kem. odkoder je prišel v Ameriko pred 24 leti. — Pred v-ev me.s«H*i n«- je pripetilo, da je zgorela, v Cievelandu. Ohio, hiša v katrri jr* .s .svojo družino staiurfvaia Slovenka Laboda. Mnogo susedov j«1 tedaj trdilo. d:j je hiša zjrorela. ker .so ognjejrnsei j»riš:i prepozno na liit«» Slwrpnkf. V iitsJfljo !?."». marca ji'%nameni':: Mary Kova^ie na obisk k Mr. in Mrs. Charles .Vovine. Toda Mrs. Kovaeie ni nikdar prišla tja. Na St. Clair Aire., v bližini London Road v Clevolandu. ko jt» k«>-rakala preko ceste, jo je zadel in ubil avtomobil, ki je vozi! na \ >o liajrlieo. Avto je vleke nesrečno ('Slovenko "T.S revljm- daVv. j»r*'il- no je padlo njeno skrajno ranne-sar.k'no truplo na ulico, dočim jf avtomobilLit z vso nagrlk-o pi»beg-nil. No. policija je dobila a-vtomo-bi!. ves krvav, ki je povozil ne-srevno Sldveatko. Dobila j t- tudi človeka, ki j<» Mrs. Kovačič ubil. A\io je last odvetnika William Patrick Clyne. V garaži tega odvetnika je dobila policiji avto. ves krvav in na lijem so ivLseli kosi človeškega mesa — kosi rojakinje Mrs. Kovačič. Odbita front svetilka, katero jo policija pobrala na <*e>ti na li-ru nesreče, je perfektno pristo-jala avtomobilu. OdiV<1nik Clyne je bil aretiran. Policijski poročnik McCoy, prijatelj mladih let z odvrtnik^m. ga je izačel vpraševati. Toda Clyio-ni govoril. Ničesar ni hotel povedati. Peljali so oduetnika k glavnemu policijskeintr prosekutorju I*iix-iario. ki ga začel tudi vpraševati. Toda brez uspeha. Clyne ni ihotel govoriti. Absolutno ni ]><»vedal ničeeiar. No. in ker je dyne dober prijatelj policijskega poročnika McCoy, so ga izpustili U zaporov, n«-koč: "f*lyne noče govoriti, kaj naj torej uaredimo ž njim! On ima ustavno pravico, da molči, kar glasom postave mu ni treba -samega s»-be zaplesti tv krivdo. Vprašali so policijskega prose-kutorja l*iceiana. zakaj so odvetnika Clvue izpustili. "Well", jr r k«d Mr. Picciano. "mi lahko do-kažetno. da je Mr. Clvne la>tuik dotičnega avtomobila, ki je povozil Mr.s. Kovačič. toda dokazati pa n»* moremo, da je bi! on v avtonm-bilu ob času nesreče. Zato smo Mr. Clync-a izpustili". Odvetnik Clyne j«- priznal, da je -bil zunaj, toda policija pravi, da ne more daka^ati. da j«* bil Clyne oni. ki je pripeljal avtomobil nazaj- Mi nimamo prič. prani policija, da bi mu kaj dokazali. Palicija j- mnenja, da Clyne ni povozil Mrs. Kovačič. pač pa nekdo drugi, ki je rabil njegov a v- ImllliKURSI!, BOM AN "PR0KLETSTV0 LJUBEZNI je tako lep ,in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem. $1.50 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. velika poneverba pri karlovcu to. tinla njegovega imena n«.č-- izdati. Medtem j«* pa Clyne zginil »j mesta. T:tko.se zopt-t pš.ši* novo (Mtglav-je <» Jiesrečni- .Vmrti naše rojakinje. — V ChLsliohn. .Min. je te dni preminula rojakinja Antonij.; jjanrk-li. 1'obreb >,• j. vršil v do. dne *JS. mart*a. i/, sluvrii^kf cerkve sv. Jožefa. Stara j«' bila 44'. let. rojena v .va>i Ketje. fara I. >-ški potok. — \ (Jicinvoinl. ("ok*., jr na .svojem renču ;»i-1 rudniku M ari* m l zadnji tt-d«-n umri -Jakob Tavčar.' i star si J,-t in doma i' Poljan pri j I Škofiji Loki. Hi! je bratrance po-1 • kojnega dr. Ivana Tavčarja hi v! 'Ameriko je pri>;e! letu 1^4. Tu : zapuiea ž--n<». .sina in omoženo ličer. Xi bil pri nobenem podpornem drušl/vu. žival proti nečloveškemu človeku Iz Mooltana v Indiji poročajo, da so taui zopet priš'i v isavado boji m d velldodi. Prav dni » se vrnile take igre. H ve kameli .-..i spustili v boj drug" p**<»ti dnigi. ^ r'i>/dii pri KarLovcu s»\ jc obesi! trgovec Kranj« Kuševič. bivši mestni svetnik in podpredsednik trgovske zadruge. Obenem pa je ptišla na dan pmiifvcrbc s'UMHJ Din pri omenjeni zadrugi. V Kar-loven so se brž razširili glaso>vi. d«vje Ku-evič poneveri! orm-njiMio \ sot o. Za.-'n k rat oblasti ugotovile sledeč/: Predsednik zadruge je pred časom izr<.čil Kuč-*viču H) ti-sin" Din v gotovini, na.j jpTi |»o!o-/i v zadružno blagajno. lv'juče od blagajne j<* imel namr č Kuševič. v katerega imeli vsi neomejeno zaupanje. Te dni p:i je zahteval • n rdsdluik «m1 KuŠcviča denar, ni« -t<» katerega mu je pa «-n tla I knjižico, k: ni predstavljala no-bene vrednosti. Dan kasneje .se je IvuŠevič -i!, potem ko je \s«» noč pophal |"» Karlovcii iu okolici. umorjeno dete je nosila s seboj fuivan-kedi Sv. .Mart i nit je P" ivija prijela sužkinjo Heleno Pau'.ikcvo /ara li umora bitnega «letet a. Paulikova j - r«»di-Ia lani 12. d--e;-mbra «:tr«rka :n ga je takoj po p<»!odu zabi»iLa / nožem v vrat. TrupeJee j»- ^privila v r«M-ui k^v.'eg. ki ga je no»i!a vedno .seboj. Ta je traja!-. 4^» itni. V Tem j«« menjala M-; službe. Zadnja g»»spodinja je začutila v -voji hiši smrad, ki je prihajal iz kovčega. in je ovadila stvar pristojni obla.-, t i. ki je služkinjo aretirala iu dosegla da je priznala zločin. sumljiv nos Nemški listi poročajo o /a lnjeih zaslišanju prof. Dessauerja v Mo-nakovem. Državni pravdnik ga je klical /apora. kjer je "interniran radi ost biu vpn.«d. ali je varnost: za telesno onemogle, bodo v.si rekli, tla vas je tja poslala moja žena. * Staremu trgovcu, ki je bi! znan zasttan oderuštva iu nepoštenosti, je rekel sht. ki se je vrnil iz trgovske šole: — N m kaj. oče. predolgo ž«- nepošteno trguješ. tem času bi mogel vendar le prepričati, da s.-sleparija ne obnese in tla se le s poštenostjo daleč pride. Preosnuj-va trgovino na pošteni podlagi. V! D*loč«* trgujva pošteno, pii boš videl, da bova imela uspeli. Stari se je nasmehnil in odkimal : — Sin moj. petinsedemdeset let sem .star. V teh letih si ne drznem delati nobenih vratolomnih po.sku- in romanom je prof. v. je o,|- Hoj je traja! ::0 minut. Živali so se kod ima potem "sumljiv nu." se-'sta Imela otrok. mitskega izvora.' Prof. De.ssairr; Meti romanom ve'ika razlika. V vsakem romanu nastopata glavni junak in junakinja, totla dejanje v modernih romanih \-se drugače zaključi kot j»>- v starih. V starih romanih .sta .v j ima k in jtmakinja vzela ter sta imela otroke; ali se pa nista vzela in ni- je odgovruil. da je bi! strahovito uj^slali. Toda ta net vevka n./slada lahko p«»stane za g'edalec nevarna. Včasiii se namreč zgodi, da planejo kamele na J na front u Kirurg mu j*> moral o-gkda'ce. ker zmaga v njih čut ži- j perirati }n»šk-. ki je valske vzajemnosti proti nečiove- '\.s'ed t ga dobil drugačno obliko. . V modernih romanih se pa v zaleta 1 '»j meta in nimata otrok: aii - pa u^ ranjen z drobcem granate v obraz zameta in imata otroke. škemti človeku. Ali ste uničeni vsi. a sl.-tliilt zivci-v- s«> i:»io> ".»l.Orlj ln utnij.-ni—ii.Jt.-d rui'»>iii Ak" j«- t ik--. te-(..»..,-i^.t Krivi u oso vj so sedaj na Nem- škem hudo nevarni. Nu^a-Tonc ne pogodbe. Franc(»ska javnost je prav tako globoko razočarala hladna vljudnost Mussolini je vega govora in nekatera netaktna na-migaVanja o Franciji. AU STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI. NEZGODE AU SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO J EDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovanska brateko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima. svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini ▼ Ameriki. Postaje v 17. drimh amerlike Unije. Premoženje nad I1^N,N0.H. — Za vstanoriter novega društva xadsstnje t odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. S. K. J.. ELY, MINNESOTA IITI^ ToMKK. ki cijaJist pripravil m l*k^rnah. XfOA-TuXl In narlmn^lll, k! oja--n i Ija ilvlj^njt. in »ri.-rcri.l' b«.li s|.lt» M.-^ki in Jt.nsk biN> i>mnsK"oi*> TV>vo»J r« zilravljon iu r>n .!.>>.ir 1T»v-k;i i-o;m*, n-' Sodnik je rekel obtožencu. Prizadevanjem vašega zagovornika .se imate zahvaliti, da .so vas ^_. porotniki oprostili. V inasprotueni slučaju bi vas moral obsofliti na sfov. nniw v brooki.ynu i"1'1' >•> isce veščega oskrbnika mi pomaga, gospod sodnik. Saj Ivorani. 1'kiršiMii ponudniki moral tako ali tako do smrti trdo dc'ati. da bom plaval zagovornika. ! * j Z'i obe itvoram. i -un-t-nj j jii-ii p »šljejo svoj.» ponudbe na t j-n ka AXTOX OMEIJZr. e. , f veii n American Auditoriinu. Iruing Ave.. Brookivn. X. V.; Z'!r:ivtiik -l«r'»'aja i vst-ii j.- zjr>. s l f >n i k »rir-i'!'*. pr.-n.-iv- ----M— --------- ...----Pl J Vi 1:.?... Opomba: ponudbe naj hod., v taj- razlikujejo od tleklet pred dvajse uikovih rokah do ponedeljka zve- tjlnj ^ti Njihova razp^sjijenost j.* j Moderna dekleta ! Oh. kako s« t!»uVtiji SHfi'-«=>-» '"»i: II '.l\ It« č.-r. dne O. anritn. ( lx MAND2URSKI CE SAR KANG TEH 28-letni Henry Pu-Yi. katerega bo Japonci spravili na niandžuraki prestol. Pri kronanju« je dobil ime Kang Teh Vtitoličenje se je ^t-šilo z velikimi .sivečanoKtmi v Hsinkingn. ... ])riki(]>ela do viška. V ljubimkova uju jim nihče ni k«^s. Cigaret- katle. žganje pijejo in ri-i»b jutranji zori vračajo domov. ' Za starine .se ne brigajo do*tt. t e sploh hodijo v cerkev, mlademu kaplanu d ost i bolj gledajo v ; liec kot ]>a poslušajo njegovo be- • sedo. So sicer tudi častne izjeme, ki se starlseiv boje. Tako je na primer fant obiskal ljubico* na njenem domu. iu ona je bila sama1 doma. Dolgo časa. sit pogovarjala.} O ljubezni, seveda. X a poči I a j«i . ura slovesa. Fant je vstal in jo milo poprosil: — Kaj ne. da se bova poljubil.' * za slovo ? — Zamojde! — je rekla in j>o-gledala na uro. — Pa le hitii». Sedaj je ura devf-t. Ob desetih bo ž« moja mati doma. Časopisje poroča, da je MusSo-t lini odpravil v Italiji kletvino. Kadoveden sem. kaj reče Itali-j jan ee mu steče vino pt> kleti; če si opali prste, ko prižiga ei-f gareto; če se mu makaroni pripalijo: i če se pri britju vreze: 'i če mu vlak odsopiha pred no som; če mu žena skoči č*v. plot ? Kaj reče Italijan v takem .slu ca ju? Najbrže. i»e časti lioga in tud Mussoliniju ne nazdravlja. Peter Zgaga "O LAB 1Y A X O D i" NEW YORK, THURSDAY, APRUT 5, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY fa O. hike halucinacije .' Kako se je To strinjalo z zadnjimi besedami uini-! rajoče To z«rodho m'iii večkrat pripovedovala tudi svojemu možu. ki je pa v zadregi .skomignil z rameni in »ii hote! o ten« razpravljati. — Pri taki priliki j«* vedno rekel: — Kir vidim v temi in česar ne morem pretolm ieiti. ostani' vedno temn 1.1 Po dne\j >.«• ne vidi nobene prika-: zni. Duhovi se bojijo soJneue .svet-1 lobe. < >d tistega rasa. ko mi je pripo-j vedovala mati. je prešlo ve."* l<«r. i -Mojega moža so večkrat prestavili in slednjič je bil u-slnžhen v prijaznem me-teeu 1». V piij iznem predmestju sva na-j jela malo stanovanje. iti jaz s«nn i bila zelo vc-ela. ker je nam na>pr»- i ti stanoval železniški uradnik j Kern. s katerega ženo sva se p >.! znali že v mladih letih. Skoraj 1 vsak dan smo bili skupaj. Veliko -I'm že slišala o lepem Pe-i trn. Keruovem nečaku. Vedno sem želela spoznati te<_ra'interen:, nt netra 1 moža. |>il je še >aniee pri najboljših letih: v nekem malem mesteeu ' je imel vre hiš. pnji» teira je ;>:i tudi velik - podedoval in j»* bil ze- io !>» -i m »m na dražiti predal, denar, ka-lerega hom dobit. bout pa izro'-l! (Nadaljevanja na 4. stranLi CUDNFZGODBE Ko sem bila že poročena in sem se podala flekoč za par dni dornor, ko prosile moje mlajše sestre m-i-ter: — Mama. povej uaui še enkrat, kaj m* je zginiilo z gospo Kramar-jevo. Bilo je dolgočasno vreme, neprestano je škropilo iz zraka; člo-\ ek ni vedel, kaj bi počel. — Vi se smejete, kaj ne, — je rekla — iu mislite, da vam pripovedujem pravljice. — Se enkrat rečem da je vse tako resnično, kakor pred vami sedim. Teta Ana, ki je bila tedaj že precej velika, lahko pove, da je res. Ta uvod je bil že prej znan. — Komaj smo čakale, da je začela pripovedovati. — Torej poslušajte. Moji stari-ši stanovali v M. Rekli «o. da je tain življenje veliko bolj poceni. kakor po drugih krajih. < K"e je Is i i davkar in je moral zaradi neke očestre bolezni stopiti zgodaj v pokoj. Denarja nismo imeli velik «: razen starejše sestre Ane. ki je bila stara led ij sedeniuajst let (jaz sem jih imela dvanajst). sta bila še d*, a mlajša brata in sestri. (V pomislile, da jv imel oče malo pokojnino, si lahko predstavljate, da nisuio posebno razkošno živeli. e nam je tedaj res slalto. ugled smo pa morali obdržati. Kdor pozna revščino, ve. da ni to nič kaj dobrega. Mati, ki je bila iz dobre družine in vsestransko izobražena, je dobila dovoljenje, da sine <»tvoriti šolo za šivanje in za ročna dela sploh. To je bila zelo dobra misel, j K malo so obiskovale vse hčere w-glednejših iu premožnejših družin nuš kurz. Poleg te-ja je jemala mali delo na doin. vsled česar smo morali vsi delati od jutra do v.e-j čera. Sestra Ana je delala srajce in vezi a vanje monograme. Večkrat M-m gledala poželjivo j skozi okno na trg. kjer so se igrali otroci, toda od dela nisem smeln nikamor. Kljub temu. da smo vsi pridno delali, smo primeroma le nuilo zasluzili. Kmalu smo spoznu-Ji. kako resno je življenje in smo veliko prezjrodaj dozoreli. Oče je bil s svojo usodo vedno bolj nezadovoljen. Neprestano je tožil, k3r nas je št1 bolj razburjalo. In res je bilo silno žalostno. Oči so mu vedno 1h»Ij pešale in slednjič sino se še bali. da bo popolnoma oslepel. Delati ni mogel ničesar, vedno se je dolgočasil, jezil se je saui nase iu na vse. Nekega popoldne so poklicali mn-ter k županu. Županova hči se je imela poročiti iu mati ji je začela pripravljati balo. Ker pa sama ni bila v tej stvari strokovnjakinja, je prosda mojo mater, da naj jej pomaga. Zvečer ni prišla mati kakor ponavadi ob sedmih domov, Ura je bila že poh-smih. matere pa še ni bilo. Stemnilo se je že popolnoma. Nesirpno smo čakali materinega prihoda. |ia nič iu nič. Oče je bil ž" šel spat. mi smo biKj pa lačni. V j omari je bilo še pol hleba kruha, drugih živil pa ni bilo pri hiši. Ker je bilo zadnjega v mesecu, tudi denarja nismo imeli. Slednjič je prišla mati. }x»loži-Ih je par jaholk na mizo in reklr.: — Tukaj, otroci, gospa županja vam je poslala. — Lačni smo, — smo odvrnili, — pa nimario ničesar razen kruha. • — Kdor je suh kruh dobi rdeča lica. — je odvrnila mati in potegnila iz žepa par grošev. — Prinesi masla, klobase in kave. — Marija naj }fre, ker je še obuta. — Ko sem stopila skozi vrata, je zavpila mati za menoj. — Ne iz-•rubi denarja. Že po naravi boječa, sem se zelo bala teme. Ceste tedaj niso še bile tako razsvetljene kakor dunes; ko .sem stopila na pro-■»to, nisem za trenutek ničesar vi-, dfla. ' Povsod je vladala popolna tišina. — Ker sem ne bala, sem sama glasno ponovHa : — (Vrt kile masti, četrt kile klobase iu četrt kile kave. Mislila sem, da me bo ojunačil moj lastni glas., Tedaj sem zapazila, da je »topila polkovnik fawcett. živi Zopet M> je oglasil glas. ki trdi" da znani angleški raziskovalec po'kovnik JI. I*. Faueett. ki se je že maja 19l'."» zgubil v pragozdu Malto (Jricsso *v .lužni Ameriki, še vedno živi. Iz S«n Paola namreč prinašajo južno-ameriški listi vest. da neki italijanski Iskalce dija-mantov Virginio Person e trdi. da ima dokaze za to. da polkovnik Ffiweett iu njegov sin še vedno živita. Njegov >in je bil takrat star 21 let in ^e je poročil s hčerko indijanskega vrhova rja. Virjri-nio Per.sone navaja nadalje, da je žive!- 1 leto v pragozdu -Mat t o 'iresso i:; da -s" je šole te dni vrnil v San Paolo. "Xa mnogih ilrev. sib sem videl zarezam* začetnice polkovnikoveira iine:i.-t in Indijanci so mi pripmve-1 lo\',-j 1!. da so jih zarezali belokož-ei. Opisali s-1 mi! i »ha belokožca in po njihovem popisu sem sklepa', da g is za polkovnika- Fawcetta in njegovega sina. Pripovedovali so mi nadalje, da je starejši mož go-voril tr» ii angleško iu da se je ujejruv. -in poroči; s hčerko indi-janskega glavarja. 1/. tega zakona sta ro.lila dva plavolasa o-Iroka in >in j si no .srečen". P.-Jijau Virurinio Persone je /daj že četrta priča, da slavni co-lonej II. i*. l**avveett še vedno živi. Novembru lanskega leta -s.* je >>-u'asi! italijanski raziskoval.'- Migne! Trueelii in trdil, da Kaueett živi in marca I'1-'!*.' je Stvicar i»:-tin prip»»vedoval. da ji* srečal nekega l**!oko/ -a. ki po /j;:ir.njosi i - ode«'-, more biti samo Kawe-tt. glavna mesta kitajske V starih časih se je sedem mest potegovalo za čast Homerjevega rojstnega kraja. Danes trdi šest mest na Daljnem vzhodu, da sodi' njim naslov metrople kitajskega j kraljestva oziroma republike. Naj- j večjo pravico do te časti ima gotovo Nanking, ker je sedež republikanske vlade: toda Peiping, nekdanje glavno mesto se noče odpovedati tej časti in se sklicuje na to, da pomeni "Nanking" le "južno glavno j ! mesto". medtem ko pomeni Pci-j piug še danes "severno glavno me- } -to". Nadalje ima republika še druga glavna mesta, to je Siau "drugo glavno mesto" in Lovang 'glavno ine.sto potnikov". Končno hoče biti glavno mesto tudi llsin-king. češ, da mu pristoja ta naslov kot sedežu bfidiw'ega mandžurske-ga cesarja Puvija; ilsinking je pravi naslednik Pekinga. Tudi ee-sar.-ko mesto -lehol, ki bo zop«n vstalo v svojem starem blesku, hoče svoje st.ire pravic«* nazaj. Komunistična vlada province Kiati-Lisi je proglasila za glavno mesto s' vjetske Kitajske duikiu. Naši bratci tudi vedo. da je uporna vl:i-da v Fukiji j»rogia>ila Kuč.iu za kitajsko metropolo. "GLAS NARODA zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. Deklica je zajokala. — Oh, gospa davkarica, kdo vam je to povedal — Moje matere ni več med živimi. Včeraj zvečer ob devetih je umrla. — Saj sem še včeraj zvečer šla za njo. ko je nesla k peku kruh. Potemtakem vendar ni umrla, - — oeui vzkliknila. Amalija me je prestrašeno pogledala iu zajevala: — Marija, kaj govoriš.' To se ti je sanjalo. Povedala sem ji še enkrat, kaj sem videla in pristavila, da mi ni-.-o prejšnji dan doma verjeli. Amalija se je oklenila moje matere. Moj I>og, moj Bog. še neumna bom postala! Malo prej, p red 110 je umrla, je neprestano klicala: — Otroci -prinesite mi \/. omare oble-[k<>- — Ali ne vidite, da moram nest i kruh k peku! — Ko smo slišali, smo bili vsi kakor omamljeni. — je rekla mati m končala svojo zgodbo. Mi smo mirno'poslušale. To kar nam je povedala, nam j,' Še dan«'-, i nerazrešljiva ugai^j. Prepričani smo bili. da mati ne laže in d i «e ne moti. — Začele smo ugibati, pa nismo prišle do nobenega zaključka. Ali morejo, imeti zdravi ljudje LETALCEVA LOBANJA Italijanski ribiči, ki so razpeli mie/e ob otočju Tino. -o nepričakovano privlekli /. morskega dna čh»veslto lobanjo. Izročili so jo najbližji pristaniški oblasti. poJiiji li*» i -ti w slabii—Hrapavi in peščemil Preiskava je ugotovila, da.izvira od italijanskega letalca Madale-ne. ki je hotel leta lna puvrat-ku »v domobiuo prvi pozdraviti I »al bo ve dvokrovuike. a je strmoglavil v morje. Ta ugotovitev je bila mogoča, ker je ohranil zobo-telinik. pri katerem ne je zdravil MadaLeua. namreč odlitek njegovih čeljusti. Profesor na rimski u-n i verzi Cipriani je kot antropološki izvedence ugotovil, da se odlitek sklada z gorenjo f-e'j-nstjo v ohranjeni obnnji. KLUB CILINDRASEV X Londonu 'so ustanovili .i -v klub. ki mu bo nalogii pomagati ei-iindru krog -IU mlaj.šii, angleških jt«»slaneev je ustan»>vli • klub e'iindrasev. \'sak član mora svečano obljubiti, da ho n«v»ii cilinder vedno, kadar pojde v parlament, ('iani kluba se vsak te i n enkrat st»stanejo pri obedu, kjer imajo «»i-lindre na glavah, dokler ne p.»j.slo juhe. Zii častne člane kluba >o bili izvoljeni poslanei. ki <■><» iz lastnega j nagiba nosili cilimlre na poti v I parlament tudi prej. kakor na pr. i bivši minisiei Chamberlain. FILM IN ČASOPIS 1 , - i Gotcvo je. da sta oba velikega | kulturnega pomena. Ce pa primer-j jamo film in časopis, se nam zdi, I da moramo časopis bol j ceniti kot ' pa film. kajti časopis ima večjo | tvorno moč. To pa zato: 1. pri frl-| mu se godi vse s toliko hitrieo. da j poslušalca oziroma .gledalca po-I vsem osvoji in tako zaposli, da ni-! ma časa misliti (vsaj dosti nel iu I premisliti. Časopis pa moremo bra-| ti. ga moremo dvakrat prebrati rn j moremo, če hočemo in če smo i zmožni, tudi premisliti vsebino in j jo pretehtati. "J. Ivino nam pred-! .st f.' v i j a d el a en ost ra nsko potodaja ; snov nazorno v podobah iti zvo-j kili. spet pa je res. da ltaivadivo i človek pri tem ostane iu ne deluje j z -zrni ožn ost jo. po kateri je odličnejši od ostalega stvarstva, z u-, mom. Spet pa more časopis to na-jilomestiti s podobami, seveda ne j tako. da bi iz časopisa nastala časopis boljši in močnejši tvorni' vzrok duhovnega življenja in ljudske vzgoje. ZDRAVILO ZA ZAKONSKI J ARUM. { Marcel Aubradier. advokat, in bivši poslanec v Parfcni. je stavil tale predog. ki naj bi število zakonskih ločitev in razporok čimbolj zmanjšal. Kandidata bi bilo treba zapreti vsakega, posebej 4 tetine ali vsaj S dni. Tako bi se u-mirila m pričela temeljito premišljevati. ali je res prav. da prcrdla* gata razjKu-oko. . ^^ALI STE t& NAROČILI %OYENSKO-AM ERIKANSKI KOLEDAR ZA 1934? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES iz sosednje hiše udova Kramarje-va. Skozi odprta vrata se je vlila svetloba. Vrata so s<» za tem takoj zaprla. To je bilo dobro zame. K rama r-jeva je šla v isto smer kakor jaz. Pozdraviti se je nisem upala ker :ein jo samo navidez poznala. Ko s\a šla mimo razsvetljenega okna, sem videla njen velik rožasti plašč, katerega sem vedno občudovala. Oblečena je bila v modro jopo in prepasana s platnenim predpasnikom. na glavi je pa imela veliko »vbo. katero sem skoraj vsak dan videla. Pod pazduho je nesla pehar, v njem pa podolgasto »trneo. Na štruci sem natančno razločila pet zarez. Tak«' zareze je delala tudi mati. ko je pekla kruli. Hotela sem i iti popolnoma tiho. toda tega nisem i mogla, ker sem imela podkovane čevlje, (iospa Kramar je šla pred menoj tako brezslišno. kot. da bi -e uiti tal ne dotikala. Prepričana sem bila. da je imela na nogah čevlje iz klobučevine. Ko sva dospeli do peka. ki je pekel prav dobre preste, ni na moje začudenje stopila v svetlo trgovino. ampak jc izginila na dvorišče. kjer se je nahajala pekarija. -laz .sem letela preko trga k mesarju in trgovcu iu sem bila kakor I veter hitro nazaj. Črta vila sem se ' pred pekarijo in čakala« Prepriča- j n« sem bi!a. da bo gjjspa Kramar prišla k ma l o iz dvorišča. nakar bom šla zopet za njo do hiše. Toda ni je bilo. Čakala sem se precej časa. cesta je postajala vedno bolj ]»razna in k^) sem pogledala na dvorišče, sem videla, da v pekariji ni več luči. — Gotovo je že odšla. — sem l mislila sama pri sebi in začela teči l proti domu. Ko sem dospela do Krama rje ve hiše. so bila -vsa okna razsvetljena, iz hiše se je pa čulo eu<rt»wiCaiw»M "it's toasted" / Luekies so vedno prijazne vašemu grlu Samo Srednji Listi — ti so Najrnilejši Listi I m ajo boljši okus | NE Kornj" li«li — ti »o nerazviti — ti ao surovi! NE , ODA." HEW YORK, THUB8DAY, APRIL 5, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. NJEN C3 OCZJ 51 roman iz življenja CD O CD O ZA "SUS NARODA" PRIREDIL: I. H. O Iz lepra ii*f bilo razvidno., da ko pred mnogimi leti že tudi drugi ljudje plesali po teh skalah. Stopnice so v serpentinah vodile proti vrhu i*y*ine. - if<»nrik premišljuje, kak pomen a»o morale imeti te stopnice. Ko tako premišljuje, stopncie naenkrat izginejo. Vrh stopnic je bila skalnata planota, dva metra široka Ln ravno toliko dolga. Henrik se ozre navzgor in opazuje .»skalo proti vrhu. Tedaj pa za-pa^i ozko odprtino. ki je bila fn-epredtena s pa je e vino. S sekiro odstrani pajee-vino. da vidi kako dalev pH'je votlina. Ko z električno svetilko po-fcvelt v duplino, vidi. da je votlina v notranjosti zelo široka. Previdno .stopa korak za korakom v votlino. V njej pač «nj mogla biti nikaka žival, ker drugače ne bi bila pri vbodu pajčevina. Vendar po previdno »veti. ker jt* brTo mojpfhV. da je bil .še tudi kak prepad. 'A velikim zanimanjem si ogleduje stejie in vidi. da je morala človeška r«»k.'» po ji h kle.sati; mogoče j-1 celo človek izkopal celo votlino. V nekem kotu pa zagleda \*>ako»vTstiio orodje, ki je moralo ležat« žestoletij. Xaael je tindi posode za toplenje rude. V drugem kotu pa zagleda kot opeka obdelane kamne. Ko vzame kamen v roko. se čudi. kako je za svojo velikost nenavadno težak. Iz kake snovi mora biti to kamenje? Ko obriše prah. se skoro p ret rasi. kajti je diža kos skoro čistega zlata. Xato vzame ko« za kosom — vse samo zlato! Tedaj je ^edel. da se je nahajal v delavnici, kjer je nekdo kopal zato rudo in jo pretopil in izločil iz nje zlato. Jasno mu je bi'o. da je naael velik zaklad. , Ku stopi zopet iz votline, sede na t.la in z velikimi očmi gleda pred >e. bolj prestrašen, kot vesel. Koliko bogastvo je naenkrat najel! Zlato jt moralo ležati več stoletij in ljudje, ki so kopali rudo in jo pretopili, so monali umreti. predHo so imeli čas, da bi izdali svojo tajnost, ki .so jo gotovo nesli s seboj v grob. Mogoče so to bili M ari Asieki. katere je sovražnik nenadoma napadel in jih uničil. Nič ni ostalo o njih. kot pripovedke o strahovih, katere so si izi»ii-slili sami. da bi mogli zavarovati zlati izaklad. Vse to premišljuje Henrik iu se spomni, da so ga te skale takoj prvi dan čudno vlekle k sebi. Xa-glo skoči na noge in gre zopet v votlino, kot bi se hotel prepričati, da ni teh zakladov videl samo v sanjah. S sekiro tolče po s-kali in opazi, da je vse skalovje polno zlata. As teki so pač spoznali, da je ta del skale najbogatejši na 7. atu. Kamenje, iz katerega so izluščili izlato, so ponujali v jamo na vznož n. zlato p« so obdržali v votlini. Svetilka mu ugasne Ln zopet stopi iz votline. Sedaj je vedel, da je uaSel zaklad in je naenkrat postal bogat. Iu to bogastvo je bilo samo za enega človeka preveliko. Sedaj ni bil več revež, ki ne bi smel vprašati Cede za njeno roko. reda! Ceda! Ceda! kolika blaženost! Pot do nje mu je bila sedaj odprta. Tn KrLsta — tudi njej bo sedaj dobro! Toda svojega velikega veselja ni i7ilal /. glasnim vzklikom. Mimo in zamišljen sedi in se brani, da ga velika .sreča ne bi stisnila. Vedel je. da bi samo z majhmn delom najdenega zaklada mogel kupiti celo Doxano. Tn tako je bil enak < edi. Moge! jo je zasnubiti in ji priznati svojo ljubezen. Ali bo mogel dobiti njeno ljubezen? V«*s srečen se smeje. Od <*ne nedelje, ko je dirjala s konjem od njega, ko mu je v izgovor rekla ono neresnico, se je v n j; m dvignilo upanje, da ji je več. kot pa >ama pokaže, ln misMl je. da čuje nad njenimi čustfri samo ponos, ki ji brani, da bi poklonila s TO je srce človeku, ki je odvisen od njene matere. Tod j sedaj je bil bogat! Henrik .-e zbudi iz svojega premišljevanja in pogleda proti vrhu pečine. Tja gori je bil namenjen in sredi pota še nikdar ,ni obstal. Po eni uri pWan a dospe na vrh. Globoko pod njih sta bila vrhova ostalih dveh pečin in tukaj stoji na najvišjem vrhu svoje posesti. Pogleda proti Doxani in vroče hrepenenje po Cedi se mu dvigne v srcu. Pogb da na uro in >e prestraši, kajti bilo je že štiri. (>b šestih > že noč in do t »hi a j mora biti zopet v dolini. Xa Doxano bo prišel šele ob c*mili in do tedaj bo Ceda gotovo zopet v velikih skrbeh S seboj vzame nekaj kosov zJ'ata, da bi se mogel vsakikrat pre-ičati, da je v rrsniei našel zlat zaklad in da ni samo sanjal o njem. pru- Fiilo je samo nekaj minut čez oseyi. ko pride Henrik na Dodano. Konja odpelje naravnost v hlev. nato pa gre skozi park proti hi«. Tu pa opa'.i Cedo. ki naglo hodi pod arkadami. Xa sebi je imela belo obleko in obsevala jo je električna ?uc. Henrik, ki je bil v letni, se je hotel sp'aziti v hišo. ker je bil zamaran. toda tedaj se Oda obrne in ga pogleda polna strahu in bojazni. Čutil je. da ne bila v skrbeh zaradi njega. XagTo skoči proti njej in zakliče: __ — Senorit a! Henrik opazi, kako se je zga-nila in prihajala k njemu omahujoč ih korakov, kot bi iskala opore. — Senor Kom! Moj Ilojr — vi — jaz. — Vsled razburjenosti ne more dalje govoriti. In takoj je na njeni strani ter jo zgrabi, ker se ;e bal, da bo omahnila. Vsa zbegana mu zre v obraz in zaman se trudi. da bi osta.la mirna. — Kaj se je zgodilo, senorita? — jo vpraša. — Tako sem se bala — za vas — o. livaTa liojru. da ste zopet tukaj — mu pravi jeeljaje. — Tisočkrat vas prosim za odpuščanje, senorita : toda za tretji hrib sem rabil mno-go več časa. kot za prejšnja dva. Zelo mi je žal. da sem vas vznemiril. Z veliknaporom premaguje svoj mučni nemir, ki jo je že doigo časa navdajal. — Vsega je mama kriva; njenega velikega nemira .sem se sama nalezla. Mama je misli'a. da ste padli s pečine in že je hotela poslati ljudi, da vas poKčejo. Tn naenkrat ste stali pred menoj in tako sem se nekoliko prestrašila. •Henrik vidi. kako se bori sama s seboj, toda v svojem nemiru pa ni mogla več varati. — Xeiwmerno mi je žal. da sem kriv vaše in mamine skrbi. Raj nisem mogel vedeti, da toliko skrbite za mene. Ceda sklene roke. Vedela je, da se je izdala; na njegovem obrazu vidi. da jo j,e navlie vsakemu izgovoru spoznal. Tn tedaj jo pri-ane j«za. Kako .se jo je upal tako gledati? Mogoče ga veseli, da je bila v tS'ko velikih skrbeli. — S tem neumnim plezanjem po skala:li morate prenehati, se-lior Rim. Človek mora postati .nervozen, ako pomisli, da stavite svoje življenje v nevarnost. k (Lralje priho<4njič.) neznane pošasti vendarle žive Xa obrežje Querquevilla pri [Clierborugu na Francoskem je naplavilo truplo 8 m dolge živali. ki je vzbudila velikansko sen-izacijo. in obnovila strastne deba-•te nedavnega časa o. možnosti iu | nem ozn ost i -eksistence predpotop-nih pošasti. Profesor pariške naravoslovne fakultete Corbiere. ki je truplo preiskal. je sicer izjavil, da pripada žbval bržkone zelo redke mu plemenu kitov, ki ga je pa vendar še vedno dobiti v .severnih predelili Atlantika, a tudi on ne zna |M»jasniti mnogih točk. ki že na zunaj ločijo to žival od kitov. Trup živali je modro sive barve 'in pokrit s črnim, valovitim puhom. na straneh sta dve plavuti in ena na hrbtu, vrat je prilično . 1 m dolg in razmeroma tanek, a j na njem sedi precej majhna gla-' va. ki je podobna kamelji glavi z ostrimi izobmi. Takšnega "kita"! svet še ni .videl, pač pa so prav o-1 čitne podobnosti med to živaljo in I — lochncško pošastjo, kakor so jo opisovali očividci iu ki je oficijal-na znanost tudi ni hotela za nobeno ceno priznati obstoja in niti ne možnosti, da gre — čeprav ne za predpotopnega zavra, vsaj za ziva'sko vrsto, ki je znanost doslej pač še ni utegnila registrirati. Z najdbo čudne naplavine na querquovilleski obali pa je del srditega spora za locluieško pošast menda definitivno re:en. in sicer rešen v prilog ljudi, meti njimi glasovitih učenjakov, ki so bili prepričani, da gre za neko novo. doslej neznan^ vrsto živali, ki so kolikor toliko v sorodu s pradavnimi zavri. Obenem pa podaja ta nadba prvi stvarni doka7 za obstoj slovite "morske kače", ki jo je šolska znanost toliko časa zavračala v kraljestvo bajk. Bilo bi vendarle čudno, da bi bila pošasti, o katerih nam swore nešteta poročila očividcev iz vseh časov, samo plod lažnive fantazije in a vtesugest i je. S-ij .so bili med očividci vendar tudi možje, ki niso imeli nobene koristi od tega. da bi se lagali, in ki so bili tudi dovolj hladnih možganov Ju bistrih oči. da bi ne postali kar tako žrt.v-e ustvar. Tudi o lochneški pošasti so trdili, da je samo plod domišljije kakšne stotine kratkovidnih in lahkovernih turistov, a ko jo je posnela, čeprav od daleč. tudi fotografska plo-ča, so morali njen obstoj vendarle priznati. Tedaj je zavladal izgovor, da gre pač za kakšno žival "znane vrste, za kakšnega orjaškega mroža a-!i kaj podobnega. Skoraj je bilo videti, da se bo ta razlaga obdržala, čeprav večni neverni Tomaži tudi niso mogli navesti nobenega stvarnega dokaza za mroža in podobne razlage. Najdba pri QuerqueviHu je posta-Hla ves problem v drugačno luč. Xe verni Tomaži morajo sedaj priznati, da obstojajo živali "iz kraljestva bajk", in kakor marsikatera druga znanstvena stroka bo morala tudi zoologija pristati na to, da (j- beseda "nemogoče" v fznanoti in v naravi zelo d-voni-'jive vrednosti. sloven1c publishing co. TRAVEL BUREAU Sil WEST 18th STREET NEW YORK, M. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE HHII|IH»IHI^HIIHHHIIIW»l»HIIWnHHgiHWHMHHWUlU»g 25. maja: Veei.il.« m v Majestic 1 Boulogne sur Mer ■ Cherbourg Auitaiiia v Cherbourg IS. aprila: Conte «I i Savoia v Ceuoa II*- cJ<- Kriiure v Mavre IS. apr;la: President ihirdžngg v Havre I>«-iitsc-h:arid \ Hamburg aprila: Mauit-lunia v Cherbourg Uotterdam v Doulogue s>ur Mer 21. apr.a: Bremen v Bremen Cbaiup.ain v Havre 2b. aprila: ISereugaria v Cherbourg Hamburg v Hamburg Manhattan v Ha\re 27 aprila: Olympic v Cherbourg 2«. apriia: Veeiniain v I'-cuWgne sur Mel tturopa v Bremen ČUDNE ZGODBE tNadaljevanJe s 3. strani. I mestu s prošnjo, naj se zopet uvedejo bat i ne in naj na darove, podeljene iz prilizujenosti. naloži davek. ! Zelo sem bila radovedna, kakšen je ta originalni človek, posebno, ker sem slišala, da kljub svoji sko-posti precej potratno živi in da se zelo navdušuje z.i raznovrstne iznajdbe. Vsak trenutek je naprosil za kak patent, bodisi za kak stroj, za zrakoplov ali kčij drugega. Patenti mu niso nič nesli, ker izumljene stvari ponavadi niso bile veliko vredne. To ga ni preplašilo. Xeprestano je iznajdeval, v nadi. da bo p riše! veliki dan. ko bo imel ]»opolen uspeh. Moja prijatelj iea mi ni mog'a dovolj povedati o njeni. Ko je nekega dne rekla prijatelj ica: — Tvoja želja i-e ti bo krnilo izpolnila. Petra boš spoznala! — sem bila zelo vesela. — Sem bo prišel po opravkih, in ker bo tedaj ravno Kernov god. ga bomo skupaj praznovali. — Ali je res tako lep— sem jo vpraš da. — Če bi ne bil. bi o njem tako ne govorili. — je odvrnila Vanda. Kernova žena. — Zefo je ošaben, no.si zelo lepe obleke in klobuke, kravatah in drugih stvareh pi niti ne govorim. — Vsaka ženska. s katero se seznani, ga prične v prvem momeutu ljubiti in je prepričana. tl i ji tudi 011 vrača ljubezen. — Zdi se mi. da malo prev.č govoriš, — sem rekla, pri tem pa nestrpno pričakovala Kernovega godu. Dan, ko sem se imela seznaniti s tem čudnim možem, je napočil. Moja prijateljica ga je smeje predstavila. on se je globoko priklonil. Ker je bil precej debel, mu ta po-klon ni po-ebno prlstojal. — !*■>-nudil mi je roko in me odvedel k mizi. Vanda mi ni bila povedala preveč, ampak še skoraj premalo. Ta originalni človek je presegal moje pričakovanje. Xajbrže sem se mu dopadla. ker ni hotel odvrniti pogleda od moje postave. Prijateljica, ki nama je sedela nasproti, se je neprestano -mej a la. Pripovedoval mi je o svojih načrtih in iznajdbah, ki so pa seveda še v>e plavale v zraku. M:nilo je več tednov. I»ilo je sredi poletja, nekega vročega nedeljskega popoldneva. Sedeli smo v mali, s trto obraščeni trtici in pili kavo. Sla sem v vrt In natrgala šopek temnordečih vrtnic. ki so bile v najlepšem cvetju. Nehote sem pogledala na pročelje hiše, v kateri je stanovala moja prijateljica. Xa balkonu sem opazila lepega Petra, ki je gledal naravnost v me. Vsaka posameznost te prikazni se mi je zdela vredna občudovanja. Oblečen je bil v sivo obleko v kateri sem ga prvič videla. Imel je tudi krasen telovnik s široko zlato verižico. Vse sem videla natančno, ker je žarka solnčna svetloba jasno •Osvetljevala nepremično postavo. — Ce ni toliko olikan, da bi me giie sur Met 5. maja: «le l-'ran-e v Havre I'oina v »Jeni-a 9- m.ija: Washington v !I.\re Bremen v Bremen »2. maja: Cham i lain v Havre IVrciigaria v Cherbourg Conte >li»Suvoia v Genoa v Boulogne sur iter Cherbourg Olympic 19 maja: I*:iris v Havre Aquitania v Cherbourg SsiUirnia v Trst 23. maja: Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg 25. maja: Bi t men v Bremen + Hex v oulog::e 2. junija: Cham|>l.iin v Havre Vukanta v Trsi 6. Junija: \i w York v Hamburg Washington v Havre 8. junija: Olympic v Cherbourg Statendam v 9. junija: I 'a ris v Ha\re A'iuitania v Clierbf«urg Conte tli Savoia v Uenoa 12. junija: Bremen v Bremen 13. Junija: I-afa>ette v Havre Deutschland v Hamburg 16. junija: Ue dr France v Havre Berengaria v Cherbourg 18. Junija: Europa v Bremen 20. junija: Hamburg v Iiaml-urg Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 22. junija: Veendam v ISoulugne 23. junija: Champlain v Havre Rex v Gen-ja 27. junija: Aijiiilatiia v Cherhnurjy I Alb. rt nallin v Hamburg Olynipir v Cherbourg 28. junija: Sat urn ia v Trst 29. Jun ja: Statendam v Boulogne 30. Junija: Pa ris v I fa vre ■ Bremen v Bremen 3. Julija: , I-Tfa\'tte v Havre Xe\v V-.rk v Hamburg 4. julija: Washington v Havre 5. Julija: I'.erengaria v Cherbourg 6. Ju'ija: Majestic v Cherl-ourg i 7. julija: i lie de Frani-e v Havre i C«,nte di ir'avoia v Genoa Kuropa v Bremen 11. julija: ' D-iitsclilanil v Hamburg 13. julija: Olympic v Cherbourg 14. julija: A<|tiilania v Ch-rbourg Vulcania v Trst F 15. ju'ija: Champ'ain v Havre 17. Julija: Bremen v Btemen 18. julija: Manhattan v Havr<» Hamburg v Hamburg 20. Julija: Statendam v Bouh-gne 21. julija: Paris v Havre Uex v Genoa 24. julija: Kri ropa v Bremen 25. Ju'ija: Albert Ballin v Hamburg 27. julija: Majestic v Cherbourg 28. Julija: I le de Kran *e v lla.vre irnr: S pomladanski Skupni Izleti: ILE DE FRANCE, 5. MAJA v Havre Karta do Ljubljane $117.54; za tja iu nazaj $206.50 BREMEN, 10. MAJA v Bremen Karta do Ljubljane $133.34; za tja in nazaj $311.50 BERENGARIA, 12. MAJA v Cherbourg Karta do Ljubljane $119.31; za tja in nazaj $206.50 ILE DE FRANCE, 26. MAJA v Havre Karta do Ljubljane 9117.54; za tja in nazaj $306JO BERENGARIA, 30. MAJA v Cherbourg Karta do Ljubljane $119.34; za tja in nazaj $306.50 Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo naj-boljši prostor na enemu izmed teb parnikov. Mi bomo takoj pieskrbeli vse potrebne lktine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: slovenic publishing company (travel bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. 36» Knjige Vodnikove Družbe laliko ie SEDAJ naročite za prihodnje li-to. Naroraino, ki znaša SAM«. — lahko pošljete nam. tn kakor hitro bodo knjige izšle, jih dobite po pošli. Ako iakatc tako dolgo, da knjige izidejo, morate plačati zanje $1.35. knjigarna 'glas naroda £1« West 181 h SlrrrU New York. N. Y. [»ozdravil, — »em nudila sama pri r»ebi. — j<* res pravi surovž. — Gotovo me ne pozna, kljub temu, tla ima očala na nosu. Ko sem nabrala šopek in hotela jditi iz vrta. sem še enkrat pogle-1 rlala na baikon. Vrata na balkonu ' io bila zaprta, šaluzije so bile spu-' i*"*t»ne. j — Pomisli, lepi Peter je zopet prišel! — sem zaklicala, ko sem stopila k svojemu možu. I — Seveda. — se je zasmejal. — Zaljubljen je v te in zato je prešel. — Kern mi je še pred kratki'n pripovedoval, da je njegov neeuk Peter smrtno zaljubljen v niojc nn-lo ženico. Zelo jezna sem postala in vzkliknila : — Hvalil lepa za ljubezen takega gizdalina. — S tem je bila stvar končana. Naslednji dan je prišla Vanda k meni. pa ni ničesar omenila o obi-tku. Ko >c,w jo o tem vprašala. ni«» je začudeno pogledala. — Kako moreš kaj takega govoriti ' — Ker sem ga včeraj videla na vašem balkonu. — Marija, tebi se gotovo meša. Peter je sedaj na Dunaju. — Tja je šel naznanit svoj petdeseti pi-tent. Skorajgotovo bo praznovil jubilej. Včeraj mi je pi^al in te je pustil pozdraviti. Jaz sem ust rajala pri svoji ' r-ditvi: — Kar sem v dela, sem vi-dela. Vanda me je preplašeno pogledala in je napravila z roko na čelu kretnjo, ki me je zelo razžalila. — Xaše stanovanje je bilo od jutra do večera zaprto in tudi kaluži je so bile spuščene. Saj vendar veš. da smo napravili izlet. Ločili sva se precej hladno. — Jaz pa vem. da sem ga videla. — sem še enkrat zaklieala /. t njo. Par ur pozneje je prišla k meni Vanda. liila jezelo preplašena in držala jt» v roki brzojavko, katero je bila ravnokar sprejela. — Xa! Tukaj beri! — je rekla s tihim, trepetajočim glasom. l»ra 1 a sem: — Peter je včeraj popoldne pri kopanju utonil. — Skorajgotovo ga je prijel krč. — Trupla Še niso dobili. — Pismo sledi. — Josip. Dolgo čas sva sedeli in nisva govorili ni besede. Šele mrak naju j'' vzdramil. Nekaj groznega in nepojmljivega naju je tiščalo v grlu, da nisva mogla spraviti iz ust nobene besede. — Ali mi sedaj vrjameš. da sem pa videla ? — sem jo slednjič vprašala. Ona mi ni nič ugovarjala. Svojemu možu. ki se je vedno smejal mojim trditvam, sem rekla pozneje: — Kar vidim v temi in česar si ne moreni pretolmačiti, o-stane temno. — Pri belem dnevu n;* vjdimo prikazni, ker se duhovi boje sol n ene svetlobe. — si mi še pred kratkim rekel. — Kar so pa videle včeraj moje oči pri belem dnevu, pri solnčni svetlobi, temu. ne moreš oporekati. S svojo modrostjo je bil pri kra-* j"- Od tistega časa nisem videla nobene take prikazni in ne želim da bi jo videla še kdaj. CENA dr. kernovega berila je zni2ana Angleško-slovensko Berilo KNOLISn SLOVENE HEADER STANE SAMO $2 Naročite ga prt — knjigarni glas naroda' 216 WEST 18th STREET NEW TPB5 CJU PO SOI NCNI JUŽNI V GENOVO ALI TRST VELIKE RAZKOŠNE LADJE Najhitrejša ekspresna vožnja do SLOVENIJE po Sredo-dozemskem morju. R E X ........ 28. aprila; 26. ma]"a Najhitrejša ladja na »vetu. R O M A ................... 5. maja Conte di SAVOIA .. 12. maja; 9. jun ja Edin.l k: r>>-stabilizirana ladja. Direktne želeiiiiike zvi-zc iz CI«-nove. Pi.tnike bo sprejel zastopnik družbe t« r jih bo pravočasno sprt-mil na hitre brstovlake. vozere v Slovenijo. DIREKTNA SLUŽBA DO TRSTA SATURiMIA ............. 7. apri a SATURNIA.............. 19. maja K«asr»i prostori — Izvrstna kuhinja Vpra&»Jte kateregakoli agenta ali pa mrailhan line TA LI A"' —'CO S U LI CH *' I STATE STREET. NEW YORK CITY —*—*———- - V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE II. APHU.A ">. M 'i ja — Maja PARIS 23. Aprila — 10. Maja CHAMPLAIN 21. . 1 pri!a — J2. Maja N.ZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpre-iajti naše poo^aščene agent« cfreaekcqna 19 STATK STREET. NEW YORK: DVA VELIKA POMLADNA IZLETA V STARO DOMOVINO POD OSEBNIM VODSTVOM 1ZVEŽBANIH SPREMLJEVALCEV Na velikem Cuuardovem Ekspresnem P-arniku BERENGARIA 12. MAJA 30. MAJA t M pluje opolnoči Tsi dva izleta za j uničita potnikom bri*zl>rižiio iK»tovaiije iz New Yorka v njihovo domovino. 1'rtljag« odiM«slaua naravnost z istiiu vlakom. Prekoiioč-iio železniško i»otovanjo i v. Pariza ilo vaši-ga cilju. 27. JUNIJA PRIHODNJA IZLETA POD OSEBNIM VODSTVOM AQUITANIA 8. AVGUSTA Nobena druga paroltrodiia družba vam ne nudi boljše udobnosti, kuhinje in uljiidne ]M«strfžlK' kot (unanI Line. ZAJAMČITE SI PROSTORE TAKOJ. VPRAŠAJTE PRI frank sakser Slovenic Pub'ishing Co., Inc. 216 W. 1Sth Street, New Vork leo zakrajšek General Travel Service, inc. 1359 — 2nd Ave., New York CUNARD LINE