List 16.
Živinozdravniške stvari.
Iz   Zalega, Loga je   došel   „Novicam"   sledeči dopis:
„Skušeni živinski zdravnik Kobljar prosi, naj mu „Novice" blagovolijo naznaniti bolezen, ki se nahaja pri porodni goveji živini in se imenuje notranja goba, ktero natančno kaže 7. podoba v bukvah gosp. dr. Jan. Bleiweisa. Za to boleznijo je že veliko krav poginilo, ker niso mogle roditi. Zatoraj želi imenovani zdravnik pojasniti, kako se ravnd in kako se spoznd notranja goba; ker on je že mnogoterim gospodarjem pri imenovani gobi kravo in tele pogina otel. Notranja goba se včasih pokaže, pa o tej reči nevedni gospodarji menijo, da je maternica; al to je le goba, ki se mora pustiti, da čas brejosti popolnoma preteče, in ob Času poroda se mora prerezati. Ce se pa imenovana goba ne vidi, zamore se le spoznati, ko je čas brejosti pretekel, kravi se vime manjša, je pa še rada in včasih še 14 dni nosi. Ko pa krava jesti neha, je zadnji čas, se težkega dela poprijeti. Namaže se umita gorka roka s sirovim maslom ali z laškim oljem, s ktero se s porezanimi nohtovi v nožnico seže. Potem se seže z nožičkom v skupaj poravnani roki v nožnico, da se goba y4 cole prereže in tako se more toliko raztrgati, da se zamore mlado s prstom otipati, kako leži; potem se more mlado živinče tako poravnati, da ima glavo na nogah, in tako se mlado s štrikom otveze,  in  le  ko  se krava napne,
124
se more za štrik potegniti. Ko je tele od krave, se vzame polovico gorke vode, v kteri se mora polič ječmena kuhati, in v to vodo se dene eno žlico bezgovega trjaka in 1 % lota limbergarjeve štupe, in to zdravilo se skoz 12 ur na vsake dve uri kravi povžiti d&, ker to zdravilo jo varuje pred prisadom".
Razjasnilo. Ta popis kaže od konca do kraja toliko pomot, da je preočitno, da se zaliloški ,,skušeni živinski zdravnik" ni nikoli učil ne živinozdravništva, ne tistih znanstev, ki so neobhodno potrebna podlaga živinozdravništvu, in ta je pri porodičarstvu anatomija in fizijologija ali znanje delov, iz ktere obstoje spolovila, in njihovih opravil. Mož Kobljar celo ne pozna maternice goveje; ona ima in mora imeti na svojem notranjem licu 75 do 90 gob, da se skup drži z enacimi gobicami, ki jih ima sadova p o viti ca. Gospodarji, ki menijo, da te notranje gobe so maternica, niso tedaj, kakor K. misli, ,,nevedni", ampak prav pametni gospodarji so. Teh materničnih (kravi potrebnih) gob pa ne more nihče videti, dokler krava še nosi, in se maternici ni že tako imenovano u s t j e za porod odprlo. In ravno to u s t j e maternice, to je, nagrbani njen konec proti nožnici, ima, kakor se iz tega popisa vidi, K. za „notranjo gobo, in to on prereže in trga, da potem ,,mlado s prstom otipati more, kako leži". Po tej pomoti tedaj prereže maternico samo, in prav tako dela kakor dela človek, ki ne čaka, da bi se mu s ključem vrata odprla, ampak raji brž vrata razseka, da v izbo pride. Utegne se sicer primeriti, da je ključavnica pokvarjena in da se ne da kar brž s ključem odpreti; al noben pameten človek ne bo za tega del razsekal vrat, ampak gre po ključarja, da mu po svoji umetnosti vrata odpre. Taka utegne tudi včasih z materničnim ustjem biti, da se ne odpre ob pravem času ali zato, ker je po hudem krču zategnjeno ali da je zaraščeno. Kako pa se takrat pomaga, učijo dr. Bleiweisove bukve na strani 40. Po pričujočem dopisu pa še tega misliti ne moremo, da govori od zaraščenega materničnega ustja, kajti dopis pravi, da krava „včasih še 14 dni nosi". Kaj tacega nobena živina ne bi prestala. Opominjamo tedaj Koblarja, naj opusti stvar, o kteri celo nobene vednosti nima, kajti lahko bi prišel v zadrego, ako bi kak umen gospodar tožil, ko bi mu skazal, da mu je živino „fental". Pomoč ob porodih ni kaka kaj bodi reč; kdor se ni temeljito v šoli učil anatomije, fizijologije in djanskega porodoslovja, nič ne ve in nič ne zna. Hvala Bogii! ako natura sama premaga včasih — bolezen in zdravnika!
Iz Podbrezij na Gorenskem smo dobili sledeči dopis:
Lansko leto nam je bilo, ko so tukaj okoli prešiči bolehali in crkali, v „Novicah" nasvetovano, kako se morajo ozdravljevati. Gospodarji, kteri so se teh pripomočkov poslužili, so jih še večidel srečno oteli. Letos je pa nad mladimi prešiči neka bolezen, da prav zelo šisajo, da jih nikakor ventati ne morejo; veliko jih je že pocrkalo. V tistih svinjacih, kjer so bili lansko leto prešiči bolni, so tudi prasci letos griževi, vendar tudi v druzih. Svinje takih prascev imajo med koleni zelo nagrbano kožo in pa mehurčeke, v kterih je rumena tekočina. Zelo bi nam zopet ustregli, ako bi nam kaj svetovali zoper to drisko prascev.
Odgovor. „Novice" bi prav rade ustregle z dobrim svetom, da bi jim bila bolezen natanko popisana, kajti drisk in griže je 10 in še več sort, ki se ločijo po svojih vzrokih, po naglem ali kratkem teku, po znamenjih bolezni (ali kaže živinče bolečine ali ne) in tega,   kar od bolne živine gre itd.    Vsega tega ne
vemo: na samo besedo (drisko) pa noben pravi zdravnik nič svetovati ne more; po imenu bolezen ozdrav-ljajo le mojstri-skazi, ki umnega ozdravljanja ne razumejo. Morebiti mladi prasci še sesajo? Ako je to, se more poglavitni vzrok v maternem mleku, v njeni pokvarjeni klaji itd. iskati, in ti vzroki se morajo odpraviti. Ako ne sesajo več, utegne k laja njihova napčna biti; rada pa se driska zlasti spomladi in v jeseni loti mladih prascev po prehlajenji, kjer je svinjak nap-čen, nečeden itd. Naj sicer driska izvira odkodar koli, treba je takim živinčetom vselej toplote v suhih, čednih hlevih; zato je treba, jim trebuh odeti, kake trikrat na dan ga jim dobro drgniti (ribati) s s>?ho slamo, in kdor more, naj jim v trebuh vriba kafrovca. Izprva, ko so čeva še razdražena, morebiti tudi nekoliko vneta, naj se jim po malem večkrat na dan daje topla pijača kuhanih ajbševih korenin, v ktero se en-malo čiste krede postrže; če se kaže, da niso čeva vneta, dobra je topla pa močna k a mi lična voda; tudi pri večdnevni driski pomaga voda, v kteri se je razbeljeno železo večkrat ugasilo. Za take driske, ki niso sicer brez vnetih cev, pa vendar ne hudo vnetih, se pri žebetih, teletih, ovcah in prascih, kadar še sesajo, priporočajo prav posebno črne jagode ali borovnice. One imajo pri tej bolezni veliko moč in sicer tako, da jih je celo veliki zbor virtemberških zdravnikov 1866. leta živo priporočal. Ce tudi borovnic morebiti nimate zdaj pri rokah, naj se to zdravilo zapomnijo gospodarji.
Kakor borovnice popolnoma dozorijo (čem bolje so zrele, tem bolje so), naj se nabero in p o suše. Suhe imajo veliko večo moč. Borovnice imajo neko zagoltno in hladilno stvar v sebi, to je, tako, ktera malo vkup vleče, zraven pa hladi. Napravlja se pa to zdravilo z vinom, najbolje črnim, tako-le: Vzame se v primeri z borovicami vina; vino naj se z borovnicami kuha tako dolgo, da se ga borovnice vsega napijo. Tako se shranijo v dobro zamašeni flaški. Kadar se potrebujejo, naj se jih bolnemu živinčetu da 2 ali 3 lote toplih, in vsako uro toliko, tako dolgo, da odneha bolezen.