Leto LXXm, st 53 Poatvhic ptsfen » (stovtai - UU Paatffblft Sa Bml9i\ Preis - Cena C 2 Ureunlitvc ta apravai l.JoblJan» Kopitarjeva 1 Telefon 23.(1—tt m Mneočna naročnina I) Ui. - C«k raA LJnhljana t«S5» u naročnin« in tt.«)« ta interate Izključno •» •topetvo ca oglate U Italije la tnozemstvai UPI 8. A Milana Rokopltov n« Tratam* >i«Mi.ujMimiffiifi ■rnfiMHP1 SLOVENEC MAREC • 1945 SREDA Das grosse Ringen im Osten und Westen Angriffe starker Panzerkraffe der Sowjcts in Richtung auf das Stet-tiner Hnff aufgcfnngen — Angriffe der Englander nnd Kanadier im ttaum von Xantcn vviederum nbgevviesen — Erljitterte Abwchrkampfe zvvischen Diisscldorf und Euskirchen Aas dem Ftthrcrhauptquartier, 6. 3. Das Oberkommando (ler Wehrmacht gibt bekannt: Zvvischen Drau und Donau lebte die Kampftiitigkcit aul. In der Slo-vvakei brachten unsere Truppen in zaher Abwehr die von Siiden gefiihr-ten Angriffe der Bolschevvisten im Raum siidl. Sclieninitz zum Slehen. An der inittlcren Ostfront kam cs nur im Raum von Lnuban zu grds-•seren Kiiplen. Nordostlich der Stadt draiigtcn unsere Truppen den Feind vveiter zuriick, liielten das im Angriff gevvonnene Gelande gegen zahlreiche Gegenangriffe und vernichteten 30 feindliche Panzer. Der Brennpunkt der grossen Schlacht in P o m m e r n licgt zwisclien Star-gard und Greifenbcrg. Die Angriffe starker Panzerkrafte der So-wjets in Richtung auf das Stettiner Haff vvurden durch Verbande der Waf-fen-SS nordlich S 1 a r g a r d , nordostlich G o 11 n o w und bei P I a t h e aulgetangen. Auch bei K o I b e r s und Belgard sind erbitterte Kampfe mit den gegen die Kiiste drangenden An- griffsgruppen der Bolschevvisten ent-brannt Eine in Pommern eingesetzle Panzerarmee vernichtete innerbalb der letzten 8 Tage 301» feindliche Panzer, davon 135 durch Nahkamplvvaffen. In Westpreussen setzte der Feind auf breiter Front seine Angriffe fort Seine Erfolge blieben trolz hohen Ma-terialcinsatzes auf geringe Einbrikhe nordostlich Rummelsburg u. nordlich Grossvvollental besebrankt Die nnerschiitterliche VVidcrstands-kraft unserer tapferen Trnppcn ln Ostpruessen zvvang die Bolschevvisten infolge ihrer hohen Ausfallc an Menschen und Material gestern zn ei-ner Kampfpanse. Schvvachere Vostftsse im Raum von Zinten brachen vor den einigen Stellungen znsammea. Anch in K n r 1 a n d haben die Durchbruchsversuche der Sovvjets siidostlich libau unter dem Eindruck unserer Abvvehrerfolge an Wucht u. Gesschlns-Kenheit verloren. Siidostlich Frane n-b u r g setzten die Sovvjets ihren GroB-angriff fort, oh ne dass ihnen ein tie-ferer Einbruch in unser Ilauptkampf-feld gelang. Am Niederrbein wiesen nnse re Verbiinde die Angriffe der Engliin-der nnd Kanadier im Raum von Xan-ten auch gestern al). In der Zeit vora 2. bis 5. Marz vvurden hier 203 feindliche Panzer vernichtet Den Ameri-kanern gelang es nach blutigem Ringen, von Sudwesten nnd Siiden auf Poročilo o vojaškem položaju Rheinberg vorzudringen, vriihrend ihre Angriffe gegen Orsoy scheiterten. An der gesamten Front zvvischen D ii s s e I d o r f und Euskirchen stehen unsere Truppen in erbitterter Abvvehr gegen starke feindliche Krnite, die in Richtung auf den Rhein vordringcn konnten. In den vvestlichen Vorstidten von K 81 n wird grkampft Die MehrzahI der amerikanisehen Vorstossc zwisrhen der S c h n e e -Ei-fel und der M osel wnrdc abgewie-sen. Nur nordBstlich Kyllbnrg gelang dem Feind ein tieferer Panzer-vorstoss, ans dem im Gegenangrill 12 Panzer abgcschosscn vrurden. Die Stellungskiimpfe bei Forbach und Stirnig-VVendel dauern an. Im Etruskischen Apennin haben die Amerikaner ihren Druck auf den gesamten Abschnitt zvvischen M o n t e s e und V e r g a t o ansgedehnt Ihre AngTiffe vrurden vor nenen Berestellungen zum Stehen gebrarht. Bei den Februarkiimplen in K r o a -tien verloren die Banden nach jetzt vorliegenden Meldnngen iiber "001) To-te, 1300 Gelangene, 250 Maschinenge-vrehre n. zahlreiches vveiteres Kriegs-eernt, grosstent»-hs englischer Her-kunft — Saubv-ungsunternehmungcn dcutscher und kroatiseher Kamplgrup-pen im Grossranm von B i h a č an der Dalmatinischcn Kiiste sehrei-ten gnt vorwarts. Nordamerikanisehe Bomber fiihrten am Tage Terrorangriffe gegen Chem-nitz, Grosshamburg u. Gelscn-kirchen. Dnrch vveitere angloamcri-kanisehe Bomber- und Ticlfliegerver-hiinde wurden vorwiegcnd am Mit« t e I r h c i n Verluste und Schiiden ver-nrsacht In der vergangenen Nacht war C h e m n i t z erneut das Ziel eines schvveren Angriffs der Briten, die ausserdem Bomben anf Stadte im vrest. lichen, siidlichen nnd mittleren Relchsgeblet varfen. Durch Luft-vertcidigunffskr8fte wnrden 32 nmrri-kanisehe Flugzeuge, in der MehrzahI viermotorige Bomber, zum absturz gebracht Deutsche Flugzeuge, die In breiter Front in den Bereich der britisehen lnsel vorstiessen, erzielten ansser den bereits gemeldcten Abschiissen britiseher Terrorbomber noch weitere Erfolge dnrch Bomben- nnd Bord-wnffenangriffc gegen Vricgsvvichtige Indnstrieziele nnd militiirischc Anla-gen ln bclenchteten Orten. London liect weiter unler nnse-rem Vergeltungsferifer. Berlin, 6 marca. Z zapadnega bojišča javljajo: V materialni bitki, ki traja že od 23. februarja med Roero in Renom, to uničile nemške čete mnogo močnejšemu sovražniku skupno 602 oklepnika. Po padcu Neussa in sunku do Kreielda se jc posrečilo 9. ameriški armadi, da je prišla med Urdingenom in Ncussom do Rena. Tamkaj stoječe nemške čete so bile prepeljane v svrho Ojačenja varovalnih posadk na vzhodni breg Rena. Kljub neugodnemu vremenu s snežnim viharjem in dežjem so se tudi severno od črte Venlo—Krcfeld nadaljevali boji. S področja pri Gochu, približno v višini Kevelacrja prodrle onglcškek in kanadske divizije sc približujejo področju južno od Gelderna. Tudi na jugu področja pri Neussu napredujejo ameriške napadalne divizije, tako zlasti na cesti Grevenbroich—Kttln. Kljub žilavemu odporu in vedno bolj osredotočenim protinapadom nemških oklepniških čet so se Amerikancem na več mestih posrečili vdori, katere so Nemci prestregli v bojih, kl so bili za obe strani zvezani t precejšnjimi izgubami. Na bojišču v predgorju 13 km jugozahodno od Kolna to odbili Nemci z močno osredotočenimi topniškimi salvami več oklepniških napadov. Južno in jugovzhodno od Zdlpicha se jc posrečilo Amerikancem napredovati v smeri proti Euskirchenu. Tretja ameriška armada sc jc med Schnee-Eillom in Mozclo v zadnjih dneh bistveno ojačila. Sedaj sc bori s štirimi oklepniškimi in pehotnimi divizijami, da bi prebila proti vzhodu odsek ob Kyllu. Težišče bojev včerajšnjega dne je ležalo na področju vzhodno od Pruma, koder se je posrečilo Aracrikancem, da so napravili s strnjenimi silami nekaj vdorov. Nemške čete so se po večurnem in izredno ogorčenem boju končno umaknile na pripravljeno črto, ne da bi dopustile proboj svojega bojišča. Nadalmje težišče bojev ie ležalo vzhodno od Bit-burga, koder so Nemci močno napadali ameriško predmostje na vzhodnem bregu Kyl!a. Na jugu prodrle ameriške oklepniške sile so prišle preko Mozcle in hočejo napredovati ob izlivu Kylla proti vzhodu. S takojšnjim protinapadom so zaustavili Nemci več ameriških oklepniških krdel ter odrezali nek ojačen motoriziran bataljon. Posrečilo se jim je, da so ponovno zavzeli Ehrang. Dočim se na vsem zahodnem boji»ču povečuje brzina razvoja v smeri proti spodnjemu Renu med Weselom in Bonnom, so ostali spopadi na vzhodnem bojišču razmeroma stacionir&ni. To dejstvo nas seveda ne sme premotiti, da bi mislili, da sc ne morejo dogodki tudi tukaj kmalu spravili v tek. V koliko predstavlja razkol potnorjan-skega področja, namreč dejstvo, da so potegnili Sovjeti med K&slinom In Schla-wcjem vse tja do Kolberga ločilni pas, razbremenitev za sovjetsko vrhovno poveljstvo, bomo še videli. Odgovor na to vprašanje |e v veliki meri odvisen od sil, ki jih imajo Nemci tu in na zapadnopo-morjanskem predmostju na razpolago za podporo v primeru svojega splošnega napada. Nemško vodstvo ima s temi zunanjimi utrdbami, kljub vsemu otežkočenju položaja glede na področja pri Danzlgu, Gottenhafnu in Stettinu novo sredstvo za nadaljnjo pridobitev časa. Pri otežkoče nem položaju je nedvomno, da predstavlja časovna pridobitev za Nemce pojem usodnega pomena, kajti od časa, kl ga pridobe, in od načina, kako bodo izkoristili ta čas, bo odvisen uspeh ali neuspeh njihovih nedvomno obsežnih naporov za ponovno dosego krepke vojaške podlage Kaže, da je bil zanje že dosedaj pridobljeni čas izredno koristen. Za navidezno vzdgržnostjo vrši nemško vodstvo ukrepe, s katerimi hoče pridobiti pobudo zopet v svoje roke. Dejstvo pa, da vztraja nemško vodstvo kljub kritičnemu položaju na raznih odsekih bojišča trdno na taktičnem načelu, da ne sme nikjer po kapljicah uporabiti svojih osrednjih rezerv, da bi tu ali tam začasno vzpostavilo položaj, moramo označiti kot edino pravilno postopanje. Poplačalo se bo v trenutku pričetka novega obdobja velikih bojev. švedsko poročilo iz Finske Velika borba na vzhodu in zahodu Zaustavljeni so bili napadi močnih sovjetskih oklepniških sil v smeri proti Stettiner Haffu — Zopet so bili odbiti napadi Angležev in Kanadčanov nn področja pri Xantenn — Ogorčeni obrambni boji med Diisseldorfom in Euskirchenom Storkholm, 5. maroa. Načrtnost, s katero Moskva izvaja svoje nakane v vsaki deželi, ki se podvrže njenemu go-spodslvu, ponazorujo najjasneje primer Finske. Poročilo finskega dopisnika stockholmskega časopisa iExpressen« osvetljuje taktiko, ki jo izvaja boljševizem. Poročilo označuje sovjetske metode svrho sistematičnega iztrebljenja vseh nairodnozavednih krogov na Finskem. Kremelj sicer nikoli ne izjavlja, da bo ugonobil narodno vodilno plast, temveč skriva nvoje prave namere za enoglasno frazo, da so »prolašistični olementi« na poti sporazumu in da jih je treba zaradi tega v inteire.su dežele same čimprej odstraniti. Za »profašističnega« pa smatrajo Sovjeti vsakega, ki ni boljšc-vik. Fiihrerjev glavni stan, 6. marea. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Med Dravo in Donavo j« oiivelo boino delovanje. V Slovaški so n«i4e čete v žilavi obrambi zaustavile na področju južno od Stlavniec i juga izvedene boljševiške napade. Na srednjem vihodnem h o j * -S i! u je prišlo le na području pri Lan Hann ao večjih bhjev. Severnovzhndnr od mesta so pot snilo naše čete sovražnika dalje nazaj, obdržale v napadu osvobojena ozemlje proti številnim protinapadom in uničile 30 sovražnih oklepnikov. Žarišče velike bitke na Pomor jan s k e m leži med Stargnrdom iti Greifenbergom. Oddelki orožja SS so napade morirh sovjetskih oklepniških sil v smeri na Stettiner II a 11 zausta vili severno od Stargarda, severovzhodno od G o 11 n o v a in pri P1 a t h e. Tudi pri Kolhergn in Belgarda so s« razvile ogorčene bitko * Indiševišklmi napadalnimi skupinami ki silijo proti obali. Neka oklenniška armada, nameščena na Pomorjanskem, je uničila v zadnjih osmih dneh 300 sovražnih oklepnikov, od teh 135 s bojnimi vozovi za borbo ii bližine. V t a p a d n I Prusiji i© nadaljeval sovražnik s svojimi napadi na Širokem bojišču. Kljub visokemu posegn gradiva so ostali njegovi uspehi omejeni na skromno vdore severnovzhodno od R u m -melsburga in severno od G r o s s -w o 11 e n t a 1 a. Neomajna odporna sila naših hrabrih čet v vzhodni Prusiji je prisilila boljševik® spričo njihovih visokih izgub v moštvu in gradivu, da so včeraj mirovali. Slabši sunki na področju pri Z i n -t e n n so se zlomili pred lastnimi položaji. Tndi v K u r I a n d i j 1 so izgubili sovjetski prebijalni poskusi jugovzhodno od L i e p a j e pod vtisom naših obrambnih uspehov na sili in strnjenosti. Jugovzhodno od F r a u e n b u r g a so Sovjrt; nadaljevali s svojim velenapadom, ne dn bi )im uspel globlji vdor v naše glavno boj-lio polje. Ob spodnjem Renu so odbili nn-51 oddelki tudi včeraj napade Angležev In Kanadčanov na področju pri Xantenu V čnaii cd 2. do 5. mire« so blil! tukaj uničeni 303 sovražni oklepniki. Amerikancem jo uspelo po krvavi borbi, da s* prodrli » jugozapada in joga do Rheinberg a, medtem ko so se izjalovili njihovi napadi proti 0 r s o j. Na celotnem bojišču med Diisseldorfom in E o s k i r e h n o m se bore naše čete v ogorčeni obrambi proti moč-uim sovražnim silam, ki so prodrle v *meri prsti Renu. V zapadnih predmestjih Kolna se vršijo borbe. Večina ameriških sunl.ov je bila odbita med sneženim Bifloni in reko M o s e I. Le severnovzhodno od K j 11 -h u r g a je uspel sovražniku globlii oklep-nišk' i-unek. V protinapadi, je bib nni-čenih \2 oklepnikov. Položajni boji pri F o r b a e h u in Stirnig-Wendelu še trajajo. V etruščanskih Apeninih so rnzšlri'1 Amerikanci svoj pritisk na eel«. len obseg med Monlcsom in Ver-g a t o m. Njihovi napadi so bili zaustavljeni pred norimi gorikimi p< loiaji. Pri bojih v februarju na Hrvatskem so izgubile tolpo po sedaj pred nami ležečih poročilih preko 7000 mrtv".-, 1300 ujemikov. 250 strojnic in številno drugo vojno orožje, večinoma angleškega izvora. Čistilni nastopi nemških in lirvR-ških bojnih skupin n« področju pri BI -h a f n ob dalmatinski obali dobro napredujejo. Severnoameriški bombniki so izvedli podnovi strahovalne napade na Chem-nit». Grosshamburg in Gelsnn-kirehen. Nadaljnji anglo-ameriškl bomhniški oddelki in oddelki letal v nizkem polotn so povzročili izgube in škodo predvsem na področju srednjega Rena. V pretekli noči je bil C h e m n 11 * ponovno oilj težkega britanskega napada; Britanei so razen lega odvrgli bombo na mesta v v zapadnem, južnem in srednjem nemškem področju. Letalske obrambne sile so sestrelilo 32 ameriških letal, večinoma štirlmotorne bombniku- Nemška letala, ki so široki črti sn nila na področje britanskega o t o k a, so dosegla razen ie javi jenih sestrelitev britanskih strahovalnih bombnikov še nadaljnje uspehe z bombniškimi In strojniškimi napadi na vo.lnovažn« Indn »trijske rilje in na vojaške naprava osvetljenih krajih. Loadon leži I« nadalje pod našim povračilnim ognjem. je to taktiko javno priznal dopisniku dnevnika >Kxpreason< s tem, da je izjavil, da želi Moskva odstranitev vseh »fašistično usmerjenih osebnosti iz finskega državnega telesa«. Pripomba Švedskega novinarja, da se jo večjo število prejšnjih politikov odtegnilo političnemu življenju, je povzročila, da jo Orlov iz-razll, da je to »nekaj, ne pa še v»»e<. Vsekakor Kremelj nikakor ni zadovoljen z notranjepolitičnimi razmerami na Finskem. S tem kaže Orlov na radikalno likvidacijske procese, ki jih sedaj doživljata Bolgarija in Romunija. Kar koli bodo tudi Finci storili, da liodo ugodili željam. Kromlja, n« bo nikoli dovolj In Kremelj bo postavljal vedno nove zahteve, kl so bodo jenjale šel« tedaj, fe bo boljševizem požrl vso deželo iu če l>o Sovjetski poslanik v Helsinkih Orlov le-la ležala na tleh kot brezmočen plen. Tajni dogovor v Jalti Stockholm 5. marca. Ameriško in deloma tudi angleško časopisje sedaj obširno razpravlja o vprašanju, kaj so prav za >rav resnični zaključki konference v Jalti. V Ameriki in Angliji so vedno bolj mnenja, da so prikriti za frazami zaključnega komunikeja lajni dogovori, ki še mnogo asneje dokazuje!o popustljivo politiko Šooscvelta in Churchilla napram Kremlju, kot pa je bila to predaja Poljske. Ameriški tednik >Armv and Navy Journal*, ki velja kot poluradno glasilo, poroča v nekem članku o jaltski konferenci: Tudi Roosevelt in Churchill sta v glavnem vzeto priznala, da je dosežena rešitev poljskega vprsšanja prav za prav zelo nezadovoljiva. V javnosti vedno bolj prevladuje mnenje, da so izročili razen Pol!-ske Sovjetom še druga ozemlja. Tako se je izvedelo, da so ugodili v Jalti starim Titovim zahtevam, da mora odstopiti Italija gotova ozemlja To Bta predvsem Trst ln Reka, oziroma pokrajina Istra. Tudi glede Grčije so določili gotove spremembe mej, čeprav podrobnosti o tem doslej še niso znane. (za ustvaritev skupnega vrhovnega poveljstva v Evropi. Gre za to da bi izpolnili sovjetsko zahtevo, sprejeti v dosedanje britanskoameriško vrhovno poveljstvo na zahodu tudi sovjetske gencralštabne častnike. Kaže, da računajo v Washingtonu, da bo poslana v ta odbor vrsta visokih častnikov pod vodstvom sovjetskega maršala 2ukova. Usoda Baltov Stockholm. Kakor javlja »Stockholms Tidningen«, so se obrnila združenja baltskih rojakov v Angliji, v Združenih državah in v Švedski na vodstvo mednarodnega Rdečega križa s prošnjo, da bi dobili vsi begunci iz bivših baltskih dežel zaščitne potne liste, da se jim ne bi bilo treba, kot je to v listini izrecno poudarjeno, vrniti v njihovo bivšo domovino, dokler ne bi baltske države dobile naza: svoje samostojnosti. Stališče mednarodnega Rdečega križa v tem neprijetnem vprašanju še ni znano. Vendar jc pričakovati, da vladi v Londonu in Washing-tonu ne bosta dovolili nobenih korakov, ki bi jih lahko smatrali Sovjeti kot »ne-prijateljsko gesto«. Zaprisega regentskega sveta Ženeva, 6. marca Exehange Telegraph javlja iz Beograda, da je nova kratkovalovna radijska postaja sporočila, da so v ponedeljek prisegli trije regenti, ki jih jo imenoval kralj Peter. Zaprisegi eo prisostvoval! šefi britanske, severnoameriške in sovjetske vojaške misije Zunanji minister Subašič je prečital razglas kralja Petra, nakar so trije regenti prisegli iu podpisali listino v obliki prisege. Dnnaj, 6. marca. Kmalu po osnovanju regentskega sveta sta tako maršal Tito kakor tudi dr. Subašič podala ostavki svojih vlad; čez nekaj ur potem so poklicali regenti Tita k sebi in mu poverili sestavo združeno jugoslovanske vlado. Domnevajo, dn bo nova vlada osnovana jutri. Dunaj. Kakor pravi radio Ankara, je Tito že osnoval svoj kabine* On Je prevzel mesto ministrskega predsednika ii vojnega ministra. Sovjetski generali pri Angloamerikancih Lizbona S. marcu V splošnem dobro nnuiMii waehtnglonski dopisnik newvor-itkega lista »Daily Mirror«, Draw Pear-ton je izvedel, da ao »e pričela pogajanja Zgled junaštva Berlin, Gauleiter spodnje Skrije, Han-ke je govoril iz trdnjavo Breslau preko Velikonemškega radia Med ostalim jc izvajal: »Danes vemo, kaj s vražnega letalskega delovanja nad gotovimi predoli Anglijo. Po uradnih angleških poročilih sta bila napadena predvsem London in neko mesto v vzhodni Angliji. V obeh primerih so bile odvržene bombe. Nemški letal.-i eo izvedli tudi napado v nizkih poletih. O škodi, ki so jo povzročili sovražni letalci, poročila ničesar ne javljajo, kakor je to in običaj. Angleško časopisje pn poroča o tem nočnom napadalnem delovanju nemškega letalstva. Večje »levilo časopisov jo izkoristilo priliko, da svari angleško javnost pred iluzijo, kateri se je javnost v zadnjem času predala, da je namreč konec z letalsko vojno za angleški otok. Danes piše »Daily Sketcli«: >Mi Angleži »mo zopet morali doživeti na lastnem telesu, da ostane letalska vojna za nas tako dolgo trda resnično«!, dokler bo trajala la vojna. Mi smo Sn nadalje v prvi liojni črti.« >Daily MaiJt. ki ima očividno gotovo pomisleke o uspešnosti britanske obrambe, meni, da ni smelo priti v nobenem primeru do oslabljenja letalske obrambo n* bojiščih v korist britansko obrambe matičnega otoka. Amsterdam. Angleška poročevalska služba javlja, da so drugič zaporedoma v noči na ponedeljek napadla nemška letala Anglijo. Milijon lir za Roatto Bern, 5. marca. Kakor poroča agencija Reuter iz Rima, je bivši italijanski šef generalnega štaba Mario Roatta, proti kateremu teče sedar postopek pred političnim sodiščem, pobegnil iz vojaške bolnišnice, v kateri se je zdravil. Ta vest, ki so jo objavili na sodni razpravi, je izzvala posebno presenečenje, ker »o Roatlo v bolnici čuvali posebni oddelki karabinjerjev. Dolže ga posebnih dejani iz časa, ko je bil vodja vojaške tajne službe. Med drugim pa mu tudi očitajo, da je bil udeležen tudi pri umoru kralja Aleksandra in generala Barthoua v Mar-scillesu. Bern, 3. marca. K pobegu bivšega italijanskega šefa generalnega štaba Roattn podaja agencija Reuter sedaj posamezne podrobnosti: Uradnik, ki je imel stražo v bolnišnici, v kateri jc bil Roatta, opisuje pobeg takole: Roatta je bržkone pobegnil iz sobe, ko se jc službujoči uradnik za nekaj časa oddaljil. Domnevajo, da jc splezal preko vrat k obali Tibcre, kjer Zopet bombe na Švico Basel. Švicarski radio javlja, da so uradno sporočili, da so odvrgla tuja letala v nedeljo zjutraj bombe na Basel in Zllrich. Po poročilu tamkajšnje policije je bila zadeta v Ziirichu poljedelska visoka šola. V obeh dveh mestih je bilo več oseb ranjenih. >r t «v> • • Kukavičja jajca 2eneva. Londonski Ust »Daily Sketch« piše, da je angleška javnost vznemirjena zaradi vesti, da razširjajo med pripadniki vojske in mornarice na Oakncysklh otokih letake demoralizirajoče vsebine. Ti letaki izhajajo očividno iz londonskih »levo ekstremnih krogov. Sovjeti so že zgodaj pričeli polagati Angležem v gnezdo kukavičja jajca. Madrid. Kakor javlja »Staatsanzelger« je bilo sklicano za IS. marec zasedanje plenuma španskega Cortesa Tokio. Radio Tokio javlja o nalogah nov« stranke, ki jo sestavlja vlada, da bo ta nova stranka obsegala v bistvenem vse naloge dotedanjih treh vladnih strank. Zaradi koncentracije teh nalog pričakujejo močan dvig japonske bojne s>1«l ga !c bržkone čakal avto, ki ga je odpeljal. General Roatta je dobil dovoljenje, da stanuje med razpravo v bolnišnici, ker je bil baje bolan na srcu. Amsterdam, 6. marca. Notranje mbii-strstvo Bonomijeve vlnde je objavilo po Reuterjcvt vesti, da so zaprli vso kara-binjerje, ki so stražili Roatto, njihove starešino pa postavili pod nadzorstvo. Ministrstvo je razpisalo nagrado v znesku milijona lir za vsako informacijo, ki hI vedla do ponovne Roattino aretacije. Kasno spoznanje Stockholm, S. marca. Potem ko sc Moskva v deželah, ki jih je zasedla, ne mara več skrivati za demokratično krinko, narašča tudi na Švedskem, kjer je tamkajšnje časopisje bistveno pripomoglo do tega razvo:a, spoznanje o katastrofi, v katero je bil pahnjen finski narod. »Stockholms Tidningen« prinaša pod naslovom »Znak alarma na Finskem- uvodnik, ki je t ozirom na nevarnost boljšcvi-zacije Finske zelo pesimistično napisan. Radijski nagovor Vuopija je znak alarma in uvod v nekaj zelo resnega List navaja baje »nepolitično« obnašanje združenju Fintka-Sovietska zveza, ki priporoča sedal tamo boliševiSke kandidate ter obsoja vse ostale stranke kot več ali mon: fašistične. $TjOVEWEC«, sreda. 7. suSca 1045 - St. 53 Sospa prezitatova obiskala dekliški tečaj Ljubljana, 6. marca. Včeraj ob štirih popoldne je gospa prejudentova obiskala dekleta kmetijsko* gos"odinj*kega tečaja v vili Isis v Ko-menskega ulici, ki se bo zakljufiil v bližnjih dneh, 10 marca. S tem je gospa prezidentova hotela poudariti velik pomen teh kmetijsko-gospodinjskih tečajev za kmečka, predvsem begunska dekleta, saj je tečaj, ki gre sedaj b koncu, že tretji te vrste. Na lepem vrtu pred vilo sta gospo prezidentovo pozdravila svetnika Skulj in Markun in jo na j vodila pri obisku dekliškega tečaja in tečajnih prostorov. Dekleta tretjega tečaja, po številu 22, 10 gospo preziaeutovo čakale v svoji delovni sobi pri ročnem delu Dekleta so visoko obiskovalko pozdravila z lepo narodno pesmijo, nakar si je gospa ogledala novost tega tečaja — kolovrate, pri katerih so delale tri dekleta. Z novim predmetom v gospodinjski šoli ie tečaj mnogo pripomogel, da kolovrat in z njim do-jnale pridelovanje platna ne bosta po vojni na kmetih izumrla P" prvih trenutkih obiska je pred gospo stopilo dekle in v imenu svojih tovirUic pozdravilo visoki obisk pri njihov m za življenje tako važnem tečaju, kjer kujejo temelje svoji kmetijsko-gosprdinjski izobrazbi. Iz pozdravnih besed ,n z obrazov vseh tečajnic »ta žareli radost in hvaležnost, da so v teh hudih časih deležne tolike pozornosti Vsa dekleta so s« s pozdravnim' besedami v zahvalo za visoko oozornost združila v en sam pozdrav gospe prezldentovi Pn pozdravu si ije gospa prezidentov« še bolj natančno CE NE TEČE, PA KAPLJA. Približno polovica gospodinjstev v Ljubljani se poslužuje električnega li-kalnika. »Absolutna čistoča, preden pripraviš perilo, je likalnik že vroč, — če moraš z likanjem za hip prekiniti, ga postaviš pokoncu in čaka nate brez vsake škode.« hvali »gospodinja električni likalnik. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih POTRATA se muzaš ».Ve, ne in zopet ne, gospodinja! Pripravi najprej ose perilo za likanje, potem šele vključi likalnik. Likaj brez presledka, izklopi tok, četudi le za kratek čas prenehaš likati, — proti koncu likanja izklopi likalnik pravočasno in s preostalo toploto o likalniku Klika i lahko perilo. Ker gospodinje teh načel ne upoštevate, potratite osaka vsak mesec najmanj po eno kilooatno uro, — moj vsakoletni dobiček pa znaša 700.000 lir. Ce ne teče, pa kaplja.t Boj- POTRATI! Operno cjledatHSče OPERA Sreda. T. marca ob 17: ».Marija Stuart« Rod A. četrtek. 8. marca oh 17: »TanntiSuscr«. Rod Breda. Gostovanje komornega povca tenorista dr. Piiizerja Julija Petek. 9 marca ob 17: »rycmallon«. Red. D. Frledrleh Sclitller: »Marija Stuart.. Tragedija v peiih dejanjih (sedmih slikah.) » porabo Cegnar jevega prevoda poslovenil Oton Zupin&ič. — Osiehe: Marija Stnort-UkmRr-Boltfir ova, Elizabeta — Marijo Vera, Robert I>udlcy - Jan, Jurij Talbot — De-hevoc, Viljem Cecil — M. SkrbinSck, VI-liem Davison — Lipnh. Aml.ia Paulot — Cesar. Mortiraer — Bitenc. Grof Aubcaplna — Nakerst. Grof Bellievre Vordonlk, Okelli — Miklavec, Melvll — Gn-goiiu. Hana Kennedv — Kraljeva. Morgareta Kuri — Pugljeva, častnik telesne »rože — Raztresen. — Režiser: C. Debevec - Sccna; inž. arh St. Rohrmann. — Kostumi: f). Kačerjeva — 1. in 6. slika: Soba v fothcrlngliny-ekem grodu. a. slika: Gaj v Fotheringhnvii 2., 4. in 7 slika: Soba pri Elizaboti. 5. elita: Galerija. ogledala delo pri kolovratih, m saniinala tudi za delo ostalih udeleženk tečaja, nato pa se zanimala za viako tečajnico posebej in za usndo njihovih domafiih. Mnogo deklet |« prišlo na tečaj iz ljubljanske okolice zlasti od Iga. mnogo pa jih je tudi iz onih krajev, ki so zaradi komunističnega divjanja najbol) trpeli — iz Suhe Krajine in tudi z Notranjskega. Gospa prezidentova je bila na obisku pri dekletih več kot eno uro, nakar to se dekleta od nje > prisrčno hvaležnostjo poslovila. Včerajšnji obisk gospe prezldentove pri kmečkih dekletih nam je novo potrdilo, kako je danes naš mali narod v kovanju lepe bodočnosti trdno povezan med seboj, in nova potrdilo, kako prijetno bo sožitje med nami, ko bo uničena zločinska kuga komunizma. f MarkoviČ Anton Bil 1« preprost kmečki fant kakor tlsoM drugih, doma U Bal pri Toplloah na Dolenjskem. Ni bit študiran kakor drugI, nt se znal fino kretatl kakor mestni ln trSkl Sklici. Imel pu je blago sroe tn tuljavo dlan, ljubil je rodno grudo ln dom ter vse, kar jo v »veji i njimi cerkev, narod, svobodo. Da bi bil nn* rod na svoji zemlji avoj gospod, zato se je odločil le takoj od vsoga pofcetka za boj proti največjemu sovražniku slovenskega naroda — brežbožnemu komunizmu. Zato je Sel najprej v takozvant »Štajerski bataljon« in kmnlu nato, ko »o se osnovale VS, ga najdemo v vrstah vnetih protikomunističnih boreev. Borit ae Je na rasnih postojankah kakor na Dovtu, Radntovlčlh, v Črnomlju ln v Semiču. Ob prevrat« je bil zajet od rdečih tolp, posrečilo pa se mu je pobegniti. Kot »aveden ln neizprosen boree za Resnico In Pravico ter za pravo svobodo ln krSg. načela se Je pridružil Slovenskemu domobranstvu takoj žo prva dni. Od vsega početka Je bil v | Menlčonlnovem udarnem bataljonu. Udelo. ; Seval s« je kot hraber horeo vaeh junnSfcih | bojev tega bataljona vse dotlej, dokler mu 1 smrt nI Iztrgala orotja 1» rok. V najlepšem razmahu »vojlh sil, star okrog *0 let. je padel sredi januarja 1015 ▼ Llpljah pri Žužemberku ter tnko doprinesel zadnjo In zato nnjvečjo trtev in svoj narod — svojo krt tn ilvljenj«. Tonat Tvoja trtev, ki »t Jo dal slovenskemu nsrodu na oltar »a j njegovo lepSo rast, ne bo zaman. 1» Tvoje, zo uaSe »veta Ideale prelite krvi bo vzSla našemu hlčanema narodu nova, »rečnejSa doba. Krvniki nnScga naroda, predvsem brezbožni boljševizem hodo strti. Tvoj spomin In Tvoj svetel zgled pa ho ostal med nami na veke. Blag TI »pomlnl Izšla I o nova knjiga »Slovenčeve knjižnice«, droben družinski roman VandeVelde: »$rC8 ZmagUj*« Knjiga je polna toplega optimizma in močne vere. Bralcem bo nedvomno zelo ugajala. Roman dobite po vseh knjigarnah in trafikah za 30 lir. — Knjiga bo v teh časih vršila naravno6t apostolsko dolo in je visoke literarne vrednosti. POIZVEDOVANJA Na semenski stolnici na trgn je v ponedeljek dopoldne pomotoma bila vzeto revni vdovi, m n nuj oP. I izven bloka, denarnica z važnimi, nenadomestljivim.) dokument) ln denarjem. Najditelj so lepo naproša, naj denarnico z dokumenti od'1a v uprnvi »Sloven-c s«, dennt nn j si pa obdrž). Dokumenti ae glase ua ime Bernard Antonija. Prepovedane vrbove inačice Meatuo tujianstvo opozarja občinstvo aa i 156 gozdne«« zakona, ki pravi, da J* tria. nje vrSiOkov b> mačlo vrbovja na zemlji* Kib, ki spadajo pod odredbo gotdnega «a kona. saradl »aičlte čebelne pale prepovedano tn kaznivo. P-av tako Je tudi po 4 3 zakona o varal vu poljščine Izrecno prepovedano trganje mačlo na vrbovju. Ker opa-iamo. da okoličani prinašajo vrbove inačice v moeto na trg. opozarjamo, da bodo pro-atopkl navedenih naredb kaznovani. Požar n« Cesti dveh cesarjev Na Cesti dveh cesarjev je t nedeljo okoli 14 nastal poiar, ki J« anlJil lesono barako posestnika Josipa Habjana. Vzrok potara ni man. Požar »o pogasili gasile! s Vi«a la ljubljanski poklicni gaallcl » motorno brlzgalno. Skoda Ja cenjena na okoli 120.000 lir. Baraka nI bila »avarovana. Prva sušceva nedelja HuSec navadno rep lavij«. Prve dneve je naklonil is kaj čedno vreme. Lepa, »on-ena, lo malce oblačna Ja bila prva mnrče-va nedelja »U tretja postna nedelja, ko »o po eerkvah brali evangelij »v, Luke, XI. poglavje: Jeiua lzžone hudiča. V Liub|Janl »o se prav ilvabno pogovarjali o vseh. »adnjl čaa objavljenih vUoklh denarnih globah, na katere »o bili obsojeni nekateri ljubljanski gostilničarji, ker so vino pro. dajali po pretiranih In neodobrenlh cenah. Obsojeni navijnlei cen Po uradnem »eznamu protldraglnjsksga odseka policijsko uprave Je htlo »vsčana obsojenih 19 oseb na »kupno denarno ka»en 27.ROO Ur, ker ao kršile rame protidraglnj-»ke uredbe ln predpise o cenah, ker so alaatl prodajale blago po neodnbrenih In pretiranih cenah. Zaradi tihotapstva mesa In prodaje mesa na čral borzi sta bili 2 osebi kaznovani na 1500 lir. Nadnlje Je bilo kaznovanih t oseb na «200 lir znrodl Popis vojne škode ftof pokrajinske upravo v Ljubljani Je s razpisom » dno 30. I. 1945 VIII. «t. 480/1 odredil popla vo.no Škode. Meatuo župan-slvo zato poživlja problvaJco, ki ao utrpeli na ozemlju mestne obSlne ljubljanske kako Škodo, povzročeno od vojnih dogodkov, naj svojo Škodo naznanijo ter v prlglasu izčrpno navedejo naslednjo podatke: L Priimek ln lino oškodovanca; 1 poklic: I. etanovanje; 4. kje js Skoda nastala (ulica, cest«, par-oelna Stovilka Itd.); 5. kaj je bilo poškodovano la v tam je Skoda; I. kdaj Jo Skoda nastala! 7, kdo Jo je povzročili 8. ali je oškodovaneo Škodo priglasil, komu In kdaj; 9. koliko ceni oSkodovaneo vojno Škodo; 10. ali jo bila Skoda uradno cenjena, od koga in kako visoko; 11. ali je ofikodovanee dobil kako odškodnino. Mostno županstvo ljubljansko pripominja. da mvojno Škodo ne »padajo rekvi. ziclja In pogodbeno dajaitve, ki bodo obravnavane posebej. Pa« pa spada mod vojno Škodo tudi Skoda, povzročena od partizanov. Ako Jo kdo utrpel vojno »kodo večkrat, nn zo vsako poškodovanja vloil posebno pri Javo. Priglaa Je takae proat. Oškodovano) naj viole natančno In liSrpne priglase do 17. marca t 1. in jih oddajo prt vratarju mestnega županstva v pritličju maglstratnega poslopja za Robbovim vodnjakom na Mest. nem trgu »t. 27. nakupa, uvoza ln nedovoljene prodaj« racioniranih ti vil. Kaiaovaaih je bilo torej 26 oseb na skupno globo 83.500 Ur. Zaradi tihotapstva mesa Kontrolni organi ao februarja zaplenili ( oseharo 132.60 kg govejega, telečjega tn svinjskega mesa ter slanine. Nekemu me-•arju »o zaplenili vola. Ta je bit kasnovan Se s denarno globo 2000 lir. Dvema tilio-tapcoma so zaplenili 50 kg soli, 8 drugim 21.25 kg surovega masla in neki osobi 300 kg fltola. Smrtne nesreče enega leta Po podatkih atatlatičnoga odteka mestne občina ljubljanske je bilo lani laznamovanlh 43 smrtnih nezgod, ko Jih je bilo predlanskim 63. Kl'ub voj. nadlogam in »'.Iskani »o samomori v Ljubljani, ka rje »animivo, prav redki. Kronika je lani zapisala le 16 samomorov, ko jih jo bilo v mirnih letih navadno nad 50 v LJubljani Vojni dogodki so lani zahtevali v LJubljani ln na deželi »5 žrtev, ki so podleglo poškodbam v bolniSnlo', ali □a domu. Obvestiia Prevoda Dodatne živilske nakaznice za težke in najtežje delavce za marec Za nioaec niareo bo mostni preskrboval, al urad pričel deliti dodatne tlvilske nakaznice za težke lil najtežjo delavce po tto-vilknh potrdil tako, da pridejo na vrsto v četrtek 8. marca Številko 1 do 100. v pelek 9. marca St. 101 do 200, v aob«'o 10. marca It. 201 do 300, v ponedeljek 12. marca St. 301 do 400, v torek 18- marca St 401 do 50", v »redo 14. tnaioa It. 501 do 600, v četrtek 15. marca St. 60| do 800. v potek 1« marca St. 801 do 1000, v soboto 17. msroa St. 1001 do 1200. Nakazila za saharin Bolniki, ki ao preiell od preskrbovalnrga urada mestnega županstva za meaeo februar t. 1. bolniška dodatna nakazila z oznafeno diagnozo St. 13, nal dvigne o oh predložitvi ls-teh ln osolino Izkaznice pri uradu za preskrbo ln mzdeljfvanlo »dravll — Lekarnnr-ska zbornica - Ljubljana, Ulica 8. rna.ia 10, I. nadstr.. med »—12 nakazila za saharin, ln to: 8. t. m. bolniki z »ačetnleo A—O, dne 9. t- m. od P—2 PričenSl z mesecem februarjem bodo prejemali po 15. vsakega meseea mesečno predvidoma 24 gr sarahlua na odgovarjajo?! odrezek. Lekarnaraka zbornica. h Trsta Koncert trtaSkera trla. ki Ja bil pojvo. čon spominu pokojnega glasbenika Lvzeblja Curelfia je bil v mali dvorani Verdijevega gledališča. Sodelovala je pianistka Morla Lulza Ravasinl. ki Je bila Curellleva učenka. Koncert ie obsegal Schumauaove ln Schnhortove skladbo za trio. Hišna vrata morajo biti v Trstu zaklo-njonn ob 31. na stopniščih pa mora gore« zastrta luč do 22 V slučaju letalskega alarma morajo hišniki odkleniti vrata 1» gledališča. V Verdijevem gledališča so te dol predvajali Wagnerjevo opero •Trlstan ln Isolda«. v kateri »o peli plovne vloge Ana Helm, Ana JeUSt«, Ivan Voyor, Cesaro Bardelll. Andrej Mongolll In,drugi, tiral ,1e Wl.it, orkester pa le vodil Morslt. Za obletnico smrti Alojzn Romiha. »o<1-„„>*olea-domobranrn bo sv maSa v potek, 9. marca oh 7 v cerkvi sv. Jožefa pri oltarju Brca Jezusovega ^Mm^mm^mmmmmmmmmm —, * Največji človek je samo otrok, ko se prepusti oblasti strastem. (Ihiert.) Iz Idrije KULTURNI OBZORNIK Baletni večer v Operi Spored zadnje premiere v Operi »U sestavljali dve doli: Parmova dramatična romanca »Stara pesem« in baletni nastop na znamenito simfonič-no suito R i msky- Woib»-kovva »Šeherezada«. KvaliUtna Izvedba »Staro posilil« je bila ia omenjena ob pri-liki Parinove proslavo, v Operi; takrat omenjeno odlike »o izvajaloi (V. Janko. V. Du-kovčeva. D Čuden in L Rakoveo) pokazali tudi v tej Izvedbi, lo da jo bilo delo na splošno Se bolj vlgrono. Nov je bil ob tej priliki drugi dfl, ki so ga kot solisti izvajali D Pogačftr. fi. Japljeva. G. Uravn.čar-iova in M. Kiirbru ob pritegnitvi celotnega baletnega zbora. Tudi to je bilo novo. da jO bil balet izveden r>o zamisli P Golovina. dočim so je doslej isti balet izvajal prt nas in bržkone tudi drugod po svetu po Fekinovi zamisli, ki pa današnjemu gledanju na plesno umetnost vo* no odgovarja. V poročilu no mislim opozarjati na razlike med eno In drugo zamislijo; tudi ne mislim analizirati tehniko izvajalcev, potom katere prišli do takega In ne drugačnega Izraza svojih vlog. Kot glodalca me zanima lo. ko ko jo fikuSul Golovin k^i koreograf dati g'-sbi liii'w": K.>: 'mvii čim boli sKladen i zrn z v plesu In kako »o njegovo zamisel plesalci realizirali Preu-sem se zdi. nn Uo-lovinu ni šl" kot morda kakim starejšim avtor cm za zgolj tehničen ali pa r-golj lu-stratlven naf-ra podn.lanla: njegova zamisel raste psihološko lz glasbe ven; vidnejši po- samezne motiva skuša izraziti aollstlčno. njih porast In zaplet pa a postopno pritegnitvijo aH odklučltvim baletnega zbora: s kolikor večjo ali manjSo orkestralno maso operira skladatelj, toliko več dodaja ali odvzema koreograf. Pri tem sovedn no gre za zgolj Sablonsko tehnični postopek: Golovin polaga važnost na to, da posamezne vloge analogno skladatelja nazorno karakterlzira, da duSevne preobrate, ki jih daje slutiti glasba. De naka/.e samo rekel bi tnnir stično, ampak biti morajo odsev plesalčeve notranjosti; tako vneao v nastop neko po-duhovljcnost, večjo kot lo običajuo od po-dobrih prireditev pričakujemo. Izvajalci so sledili njegovi zamisli. Kot na pr. pri klavirskem vltuozu ne mislimo na njegovo ogromno tehniko, ki jo Izvedba sporeda predpo>tavlja, tnko tudi prt Izvajalcih tega nastopa nI pritegnila pokornosti nase v prvi vrsti tehnična stran izvedbe, čoprav tudi laik v plesni umetnosti vidi, da brez veliko tehnično lzvežbanos'1 tnkn Izvedba ul mogoča. TežiSče nastopa »o tudi izvajalci preložili li zgolj tehnično plati nn notran;e doživetje. Tako D. 1'ogačnr kot okrutno nasilni Sah. S. Japljeva kot njegova ljubosumna in mnSčevalna žena, G. Brav ničarjeva kot življenja polna sužnja in M. Kiirhos kot vse ovire odstranjajoM ljubimec. Tudi baletni zbor vključno z naraščajem so je zvesto ravnal po lnteneljnh koreografa t-er tako prli>omogol prireditvi do pravilnega Izraza. Oho deli jo dirigiral A. Neffat, ki je kljnh deljeni pozornosti tudi baletno glashn s 61sto muzlkalneca stallSča lepo Izdelal Sceno jo napravil inž. E. Franz, kostume pa zasnovala J. Vilfanova. M. T. Krstna predstava FlnSgarjevo Igre »Nirfa Vrl«, ki jO je priredil nadporočnik Pulenjak, bo 10. t m., druga predstava pa 11 t. m-Velikodušen dar Kot prvi prispevek v nahlrkl kulturnega prosvetnega oddelka v Idriji je darovalo Goadna uprava 25.000 lir in s tem dokazala veliko razumevanje sa kulturne potrehe v Idriji. Javna mestna knjižnica jo odprta ia v njei si prebivalstvo lahko Izposojajo leposlovno ia mladinske slovenske knjige •OddiiolUa iMpina Jicnnmo primeril" RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za T. marec: 7 Poročila v nemSčinl — 710 Jutranji kouoert, vmes 7.30 Poročila v alcvenSčiui — 9 1'oročila v nemSčlni — 12 Napoved sporeda, nato glasba za premor, vmes 12.30 PoročJla v nemSčinl, o položaju in v slovenščini — 14 Poročila v nemSčini — 14 10 Vsakemu nekaj — 15 NomSkt spored — 17 Poro-Mla v nemSčinl ln sloveuSčial - 17.15 Medigra - 17.90 OtroSka ura — 18 Medigra — 1815 Trio Trnovo — 19 Slovenski napevt - 19.30 Poročila v slovenščini — 19 45 Predavauje — | 20 Poročila v nemSčinl 20.15 Komorna glasba — 21 To uro po»votlm tebi — >2 Poročila v nemSčini, napoved sporeda — 22.15 Gloaba. 52 CHMI Mil «§» Če je govorila, jc pritegnila vso pozornost, kot bi se pred Julitinimi očmi razvijal napet film, tako da ni mogla zasledovati svojih malodušnih in morečih misli. A prav tega je bila zelo vesela. Odkar se je osvobodila Kadczinski-jevega vpliva, je gledala svoje življenje z drugačnimi očmi. Zbudila ^e je .iz omame zadnjih let k samostojnemu, resnemu in zrelemu mišljenju. Sence preteklosti so se zgostile in obrisi dogodkov so se bolestno zaostrili. Sigmar ji je sicer pisal, da je zdaj vse dobro. Ona [M se o tem ni moala nveriti. Vedno bolj je začela razmišljati o prvih početkili, iz katerih je izšlo vse njeno poznejše ravnanje. Poglobila se je in njena vet je postala bolj nežna O mnogih stvareh, ki jih svet sodi s toliko lahkoto, je zdaj presojala čisto drugače. Včnslh so priSli trenutki, ko H le zavest krivde' čisto jasno stopila pred oči. Tedaj jo je postalo sram samo pred seboj ... Zdelo »e ji ]e, rla leži pod težo pro- kletstva in hrepenela je po osvobo- ' ditvi, po zadostitvi. Družba konzulove vdove je za nekaj časa pregnala te spomine, ni je pa mogla ozdraviti in osvoboditi. Včasih so je celo njene krepke besede zabolele. Njena živahnost jo je utrujala. Iz razgovorov z njo je prihajala le trenutna omotica, ki pa je prekmalu minila. Pred Marijino sliko se je počutila mnogo liolje. Tu je naJia mir in samoto. Tu ni odgnala misli Vračali so se vsi spomini, a niso bili boleči. Iz sike je izhajal čudovit mir Ko bi slika mogla govoriti! Slišala bi bc le polne odrešujoče tolažbe, a o ici.om jasne ;n vzvišene, kot da bi prihajale z zvezd. Ali more kak človek izgovoriti take besede? Mislila je na mladega duhovnika, čigar globoke oči so plamtele kot dva tiha modra plamena... Danes je goipa Reuter odšla iz jedilnice prej kot navadno. Sla je po sina, ki je bil v mestu pri prijatelju na obisku in je hotel preživeti nekaj ur z njo. če ostane vreme lepo, bi bilo mogoče narediti kratek izlet. Gospa Keuter je vprašala Julito, če hoč* iti z njo. Odgovorila je nekoliko obotavljajoče. Prav danes ni bila razpoložena, da bi prenašala njeno glasno veselost. še manj pa jo je veselilo, da bi spoznala nove ljudi. Tudi če je šlo za sina te nenavadne ženske... Kakšen je neki bil ta sin? Močan in drzen kot njegova mati, indijski maliaradža, ki poseduje ogromno bogastvo, razvajen in sebičen, kot so nemalokrat ljudje, ki niso okusili trpljenja. Julita je bila nemirna. Že nekaj časa ni dobila nikakega sporočila o soprogu. Pred nedavnim ji je Mannel sporočil, da je Sigmar prisiljen oditi na kratko potovanje, da pa upa, da bo medtem dobil od nje dobre novice. Nič ni vedela niti o namenu tega potovanja, niti koliko časa bo trajalo. Trpela pa je pod težo sluten j in je mo rala mnogo misliti na Kadczinskija. Kakor je nenadoma vstopil v njeno življenje, tako je nenadoma tudi izginili. Leta, ki jih je preživela z niian. so ji še vedno bila nerazumljiva. Dejansko se nikdar pojjolnoma zavedala svojega ravn&ja in zdaj sploh ni mo^la več razumeti usodne strasti, ki jo je navezala na tega človeka. Tako močno si je želela, da bi te zveze nikflfu ne bilo, da eo se jI zadaja leta /.dela kot zločeste sanja. Kje neki je zdaj Kadczinekl? V Parizu • . »I A L I 0 f Prodamo fe RADIO naprodaj. Ko- blarjeva ulica 7._ DEŽNI PLAŠČ, dekliški, dobro ohranjen in prvovrstne jahalne hlače z« manjšega gospoda Erodamo. Ogled v No. npovalnici Socialne pomoči v GradiSča 4. \ Kupimo j LEPOSI OV |E tlovenftko io iujc let rtlal* izvirne knjigr in prevode kupuje Jaari Dolžan, knjiffarnt -■Mrilane«« »lir« SIV. STROJ, pogrezljiv. prav dobro ohranjen, z okroglim iol. ničkom, za Sivaoje naprej in nazaj, kupim. Cenj. ponudbe s ceno in znamko siroja na npr. »Slov.« pod zn. >Dober Šivalni »troj« 81. 1381. _ [Zamenjam?! R.tiu uoMoion v, do 1 KS, 220 Voltov, kupim ali zamenjam za protivrednost. Ponudbe na npravo »SI.« > P /Elektromotor« 16H. GRADL za žimnice, krasen, predvojno bla. go, zamenjam delno za denar odn. protivrednost. — Naslov t npravi »Slov.« pod St. 1620. | Razno | i IMONO v (»ja dobro nadomeSče limona aknraki Citrol. 'iteklrničke priamie • «ka al I GLASI i Sobe I 1 oddalo | OPREMLJENO SOBI-CO oddam poSteni go s|>e ali gospodični, ki bi pomagala v gospo dinjstva in nn vrt« Naslov v npravi »Slo. venca« pod St. 1606. 1 Stanovanjal j oddalo g STANOVANJE brez plačno » hrano in ae kaj plače dam poSteni ženski, ki bi l mahala pri dela hi«ji in na vrto. Na »lov v npravi »Slov.« pod it. 1619. ii po-v kta- Poizvedbe ROŽNI VENCEK. črn, tem zgubila v nedeljo na Sv, Petra cesti. — Kor mi je drag spo. min prosim najditelja, i da ga odd« pri vra-1 tarju v Ljudski tiskar. I ni.___ ZAPESTNA URA, dam-ska, zlata je bila zgubljena v toboto. Natlov naj pasti najditelj v upravi »Slov.« pod oznako I. Z. ZGUBLJENA je bila rjava kratkodlako pti-čarka s verižnim ovrat nikom. Oddati proti nagradi pri tvrdki Feliks Urbane, Sv. Petra cesta I.______ OSEBA, ki je pozabila konec februarja r »rada »a razdeljevanje mleka, Maistrova 10, manjlo vmto denarja v modri knvertl. aaj ga istotom dvigne, KOLEDARl Sreda, 1, »uiea; Tomaž Akv„ spoznuvu lec in cerkveni učeniki Gavdijoz, »po- »uavaleo; Revokat, mučeneo. Lunina sprememba Zadnji kmjec ob 5.30 Četrtek, 8. suSca: Jnuez od Boga. epo-mavalee ln ustanovitelj roda; Beata, mučenlca; Vlnoono Polj.. Skof. lekarniška sluzbai Nočno »lužbo Imajo lekarne: dr, Piccoll, Dunajska costa 6| mr. Hočevar, Olov. ska cesta 62i mr. Gartus, Moste — Za-loSka oeata, ZATEMNITEV OD 18.41 DO ».1». I •-- novica Sv. maSa zaduSutea za pokojno gospo Kovočlč Jožeto bo v četrtek, due 15 t. m-ob 7 v oerkvl Marijinega Oznanjenja tn n6 v torek, kukoi je ollo v osnutaloi dae 6. t. m objavljeno- _. . „ Za obletnico »mrli pok. g. PlnterlS Marije roi. Scurun«. imw mhIc« in »iu vij. sod. oficljala v Rožni dolmi oesta VI St. 3. bo darovaua dne 9. maria lHf ob 8 »v. maSu z IIbero V zupnl cerkvi na Viču. Za Socialno pomoč »o darovali: Družiua Oraoner Ivao Ulica Staro pravde 10, v počastitev spomina pok ge An ee Trost lir 500 — 1. bateriiu Slov. domtoran».va lir 3205. - Učonca ljudske Solo v SiSkl Con« in Cenka BorStnar, iz Medvo.love ulioe.at-a prejela za svoje odlično spričevalo lir 1>0, katere poklaujnta Socialni pomoči u gluho-uoiua I® slepo otroke — bcgv.nco v»ein darovalcem Iskrena hvala. Zahvala OtroSkl oddelek »ploSno bol-nlSniee v Ljubi ani »e iskreuo zahvaljuje Kmetakl posojilnici v LJubljani, ki je darovala lir 1000 (nntisoč) y počas'ltev spomina »volega članu upravnega odbora g Juvan« Frnnca_ ZAHVALE Podporuamu fondu Slov. domobraostva so darovali: g. Starič Rudoli. člau opernega orkestra 860 lir. g. Dujec Frano, član Opere 700 lir, g. Aimao Marjan, član radijskega orkestra 500 lir, g. zižmoiul Janez, prof giusbe ln član orke-atra 400 lir. VolIkoduSnim darovalcem v imenu ran enee> Iu invalidov prav lopa hvala. - Za star« 4o onemoglo v inest. »ave-tlSča v Japljcvi ulici so podarile rodhlne Dogan. PoS ln Brile, 500 lir namesto venca na grob ge. Vide Krži. — Najtoplejla »a-ivalal . . Učite »e strojepisja, — vsakomur potrebno! Novi eno-, dvo-. trimesečni tefa.il se pričenjajo 7.. 8. mar<» — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečor po teljl. - Dro dog°-voruot - lnformadjei Trgovsko n«IUSCe »Chrlstofov učal »avod«. Doaiobraa»ka 14 I. Ženska realna gimnazija bo Imela »a razred IJibc. II. abo, II. in III kla». poleg popoldanskega pouka Se en dan v tednu dopoldansko Solo od 7 naprej in popoldne v II. tečaju tudi Se enkrat na teden popoldanski pouk od 15.30 naprej. Učenke teh ra*ro-dov Izvedo vso potrebno i» razporeda, kt je objavljen na razglosni deski v Llchtenthur-novem zavodu (dvorišče). Store naj to tako), da ne zamude, ker Jo tudi vea ta pouk ol> vozen. — Ravnateljstvo. Važno opozorilo Kor nam primanjkuje jxro»tora m aktualno gradivo, k) ao nam Jo nabralo aadnje dai. smo morali dane« Izpustiti osmrtnico. Da pa izpolnimo svojo iaaulkarako dolzoost do javnosti, navajamo v tej rubriki imena )n kraje umrlih i navedbo daeva tu uro pogreba. To obv stllo m popolnoma brezplačno. Denar aa to plačano, m neobjavljena oamrtuioo dob« stranke v upravi oatiega lista. NOVI GROBOVI -(- Magda VallenUcha«. V Ljubljani jo nmrla gospa Magda Vallentaohag. Pogreb bo v četrtek, 8. t. m-, ob 8.M I ZaJ, kapele sv. Nikolaja k Sv. Krliu. ■j- Svetozar SoSek. Umrl jo privatni uradnik g. Svetozar SeSek. Pogreb blagopo-kojnoga bo v četrtek, 8. t. m., ob 9 lz kapelo ev. PoU-a ua Žalah. Sv. ma^a zaduSoioa bo prt sv. Jakobu U. t. m. ob 7. -j- Matija Jeraa. V Berlčevem je umrl poscittnlk ln gostilničar g. Matija Joraa. Pogreb bo 7. L m. U hiSo žaloati, BeriOevo 13, ua domoče pokopališče v Borloevo. •f* Ivana Skrbe. Umrla jo gospa Ivana Skrbe roj. Pucelj, posetnica iz Žužemberka. Pokojnica loži v mrtva£nioi v Zavetišču sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, odkoder bo v četrtek, 8. t. m., zjutraj prepeljana na domačo pokopališče. ■f- Brat Tareldj Rabuda. V potek, 2. marca, v samostanu v Stični kot trtev letalskega napada umrl v 86. letu starosti brat Taroizij Rabuda. Bil jo že pri prvem napadu v aredo, 28. februarja, zadet od bombo, ki je priletela v samostansko porto, kjer je rajni vrSil svojo službo kot vrtuiar. Blagemu brata, ki je bil marljiv član samostanske družine, naj sveti ve£na luči + Marija Močnik. V SiSkl jo nmrla gospa Marija Močnik soproga vlA. polic, nadzornika v pok. Pogreb J« bil dne 6. t. m. Vsem rajnim naj sveti večna luč, preostalim naSe Iskreno aožaljel GOSPODARSTVO AngleSka zunanja trgovina bo odslej vodena avtoritarno, je Izjavil minister Ameiy. Ameriška 4n angleSka vojna proizvodnja. AngleSki Ust «Daily Express< prinaSa podatke o tem, koliko je znaSala ameriška iu angleSka vojna proizvodnja in smatra to podatke za odgovor na ameriški očitek, da jo Anglija dala za vojno p emalo. Primerjalno Številke »o aasleda.ie:preblvalcl: Anglija 47, USA 186. vojakov .ie dala Anglija 4.50, USA 11.76, milijona, oivilnega prebivalstva dola za vojao v Angliji 17, v Ameriki 52.2 milij. To kaže. da sta obe državi dal za vojno naravnost ali posredno na razpolago 467. vsoga prebivalstva. Anglija je relativno dala več vojakov, zalo pa je dala Severna Amerika več delavcev Froutne izg'ibe Angležev so znaSale 568.000 mož, Amerikancev po 580.00U. Seveda tu niso vSteti ranjenci in obololi. ker trpe severni Amerikanci mnogo zaradi tropskih bolezni na bojiščih T Tihem ooeauu. Nadalje jo Anglija proizvedla 113.000 letaJ, Sov. Amerika pa 265.000, nasprotno pa jo večji odstotni delež Amerike pri tankih in sicer Je znaSala angleška proi/vodn.ia 25 000, amerISka Pa 70 000. Težko le ocenili Številko o gradnli loo j. kateri ii je dalo Anglija za 5.5 milij. brutoreglstrskih ton Severna Amo-rlka pa za 29.45 milij. S tem je Amerika v brodogranjl prilla aa prvo m»to io jo Anglija ne bo nikdar voč mogle dohiteti Kon-no navaja list, da so zns^nll doslej angleški vo.nl Izdatki 165 milijarde funtov, ameriški pa 34.75 milijarde funtov V p'lmer) a prebivalstvom je torej dala Anglija vefi kot Severna Amerika za vojne »vrhe. (»Dautohe Adri« Zoltuug..) Za »LjuiUko Mskarno«1 Jets Kramar!« -Izdajatelj: JoSko Kri,Sol - Iredalk Janko Hafner. Kinematografi KINO SLOGA . »Andaluzijske ao« Cor.nen, Predstave ob 16 in I« Tel 27-1(1 KINO UNION - Odličen elrkiilkl film ■ Vplsngstnp« — l.nnl Mnrentiaeb Ru doli Prack. Predstave ob 16 la 19. Tel-21-2' KINO MATICA . »rilhsrmoBlkl« - Eugen KI« p ler, Irene von Mejroadorf — P redna ve ob 16 ia 19. Tel. 22 41