Pomagajte kmetu! (Spisal dr. Scbeicher v Vereinsblatt-u.) Ako kje v Galiciji prestopi reka svoje bregove, piše se o tem po časopisih, in deželni in državni poslanci se oglase in zahtevajo pomoči. Dežela in država pomagata ponesrečenim s podporami, z odpuščenjem davka itd. Ko je v preteklih dneh strašen potres poškodoval Ljubljano in so cenili škodo na več milijonov, odmeval je povsod glas: pomagajmo nesrečnežem! Usmiljenia vrednim Kranjcem bode država uspešno pomagala. Na škodo, na velikansko škodo, katera je zadela to zimo prebivalce Nižje Avstrijske, se pa nihče ne ozira. Ta škoda je uničenje sadunosnih dreves in vinogradov po divjačini. Gotovo ne pretiravam, ako rečem, da je samo letos v naši deželi na sadnem drevju škode črez milijon gold. Ko bi le vlada hotela to škodo ceniti! Niti dopovedati se ne da, koliko nasadov po vinogradih je uničenih, nasadov, kateri so se izvršili s podporami države in dežele, nasadov, zarad katerih se je vzelo marsikakšno posojilo! In vendar se o tej škodi molči. Kmet naj se toži z loveem, kolikor se hoče, ako ima do tega veselje. Gledo odškodnine imajo kmetovalci toliko žalostnih skušenj, da se dobi že redko, ki bi bil tolikanj predrzen in se upal zahtevati postavnim potom povrnitev škode po divjačini. Pomoči za kmeta ni pričakovati, ako ne dobimo prostega lova. Sleharni posestnik naj bi smel od svojega zemljišča škodljivee zavračevati. Zakupnini se bi kmetovalci radi odppvedali, da bi le zamogli uživati sad svojega truda. Pred seboj imam pismo načelnika kmetijskega društva v P., ki mi tako-le piše: »Preteklo nedeljo smo imeli zborovanje, katerega se je udeležilo jako veliko kmetovalcev. Jednoglasno smo sklenili odposlati peticijo na državni zbor in prošnji priložiti objedene trte in drevesca. V zavitku, katerega pošiljam, je tudi vrh drevesca, katerega sem štiri črevlje visoko odrezal. Dasiravno je bilo drevesce s slamo ovito in sem vse veje s krvjo zamazal, ga je vendar zajec popolnoma uničil. Uničili so mi zajci na ta način več kot 90 drevesc. Jednako se je godilo mojim sosedom. Odškodnine zadrevesca lovei nočejo plačati. Govore: »naj bi jib pa bolje zavarovali«. Toda dasiravno smo jih zavarovali, so uničena. Lahko bi poslali celi vagon tacih objedenih drevesc. — In tacih dopisov bi lahko še navedel. Toda naj zadostuje za danes. Kličem sanro: Namestništvo in ministerstvo, deželni in državni zbor, pomagajte kmetu! — Tako dr. Seheicher. Ista škoda je pri nas, iste pritožbe. Kako temu opomoči? Na tem mestu ponavljamo nasvčt, kakor je bil brati v dopisu »Izpred Boča« v 20. štev. našega lista: »Vsak poškodovanec naj da svojo žkodo in to, kar se je cenilo, na tanko popisati; župani naj zapisnike poberejo in hranijo, da se more za vsako občino, in če treba tudi za celi okraj sestaviti pregled cele letošnje škode! Tak pregled se mora razglasiti po časnikih, svoje dni pa tudi predložiti deželnemu zboru. Upam, da se bodo gospodje ustrašili številk, in da bodo dali slovo sedanji lovski postavi!«