Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling GLASILO SLOVENSKE iKOROSKE V. b. b. IIIICIIIIllllllllfHIHIIIUIItiaiHlilHIIIIIIItVIIICIHVIHIill! Dobri slovenski knjigi bomo odpirali pot v naše domove In knjižnice, da bo dostopna vsakomur, kajti slovenska knjiga nam je orožje, ki v naših rokah ne sme rjaveti. ...... LETNIK IV DUNAJ, V SREDO, 23. XI. 1949 ŠTEV. 80 (265) MILOVAN O J IL A S : Mir Je nedeljiv, za vse, ali pa ga ni V Političnem odboru Organizacije Združenih narodov je v diskusiji o predlogu Sovjetske zveze, ki zahteva obsodbo priprav na novo vojno in sklenitev pogodbe petih velesil, govoril tudi jugoslovanski zastopnik Milovan Djilas in med drugim dejal: Ena glavnih oblik današnje vojne propagande obstoja v nepravilnem ali celo napačnem prikazovanju stanja v gotovih državah kot ,,ideološko" ali „moralno“ opravičilo pritiska na te države in njihove podreditve, kar se dogaja celo pod geslom dozdevne obrambe miru in obvarovanja proti napadom. Nadalje predstavlja vzpostavitev blokov pod raznimi pretvezami, v resnici pa zato, da se doseže večji vpliv, stalen vir vojne nevarnosti in s tem vojne priprave. In pri vsem tem se Sovjetska vlada nikakor ne sme laskati, da je edina, ki nima načrtov za podreditev drugih držav, ki ni stvorila nobenega bloka proti nobeni državi in ki ne vrši nobene propagande, ki v resnici stvari splošnega miru škoduje, primer skušnje Jugoslavije, ki je uanes vsem nepristranskim ljudem poznana, to najbolj nazorno kaže. Seveda — je nadaljeval Djilas — obstoja v ZDA in v Veliki Britaniji kakor v drugih državah obširna propaganda, o kateri sem govoril, in celo propaganda, ki javno poziva k vojaškim ukrepom proti drugim državam. Sovjetska propaganda pa ni škodljiva samo sama na sebi, temveč daje orožje propagandnim in vojnohujskaškim elementom na drugi strani. Djilas je vprašal, iz katerih vzrokov nastajajo konflikti in vojne med državami in izjavil, da je treba iskati vzroke za spore v politiki vlad in sil, ki v gotovi situaciji brez ozira na socialni red nočejo opustiti svojega delovanja in stremijo za podreditvijo drugih narodov. Zato je vsaka propaganda, ki stremi za spremembo ene države v vazala in za vzpostavitev gospostva nad tujimi teritoriji; dejansko vojnohuj- skaška propaganda, kakršni koli so tudi njeni ,,ideološki" vzroki, za katerimi se skriva. To je povsem jasno, kaj,ti taka propaganda je del zavojevalnih načrtov proti drugim narodom sploh ali pa proti določenemu narodu. Poizkusi, da se ti načrti uresničijo, vodijo neizogibno do sporov in konfliktov. Djilas se je skliceval na izjavo Višinskega, da se sovjetska vlada naslanja na načela ,,politike miru in sodelovanja med vsemi državami", in je podčrtal, da tokrat Višinski ni omenil niti besedice o načelu ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav niti o zaščiti enakopravnosti vseh držav. S tega stališča — je nadaljeval Djilas — govor Višinskega ne pomeni nobenega koraka naprej, čeprav je bila vsaka druga beseda besedica „mir“. Poleg tega smatra Višinski mir za izključno vprašanje velesil. Vsekakor so velesile predvsem odgovorne za mir, vendar pa moramo vedeti, da pomeni ogrožanje malih narodov uvod za splošne konflikte. Mir je nedeljiv, za vse, ali pa ga ni. Ali niso predlogi in izjave Višinskega o vsesplošnem mi- . ru in o sodelovanju vseh držav ironija, če primerjamo prakso sovjetske vlade nasproti'Jugoslaviji? Vendar to ni edina ironija, edino protislovja med besedami in dejanji sovjetske zunanje politike. Sovjetska vlada je na kongresih in zborovanjih delegatov iz vseh delov sveta, na katerih so manifestirali za mir, in prav tako pred in med zasedanjem Generalne skupščine Organizacije združenih narodov gnala močno napadalno kampanjo proti Jugoslaviji in je znano, da izvira iniciativa za to napadalno kampanjo na mirovnem kongresu iz enega samega vira. Nekaj strašanskega je v tem hlinjenju: Pod krinko propagande za mir se izvaja in opravičuje napadalni pritisk na malo državo. Nihče se ne more uspešno boriti za mir, za enakost in neodvisnost svoje dežele na ta način, da na drugi strani zahteva, da se mu podredi neodvisna država. Neuspela provokacija revizionistov iz vodstva KP Avstrije (Ob izredni skupščini Avstrijsko-jugoslovanskega društva 18. XI. 1949) cialistično Jugoslavijo Revizionistični voditelji KP Avstrije so pred nekaj dnevi spet dokazali, da so res zvesti hlapci svojih gospodarjev, organizatorjev klevetnike in globoko protirevolucionarne kampanje Imformbiroja proti Jugoslaviji. Medtem ko zlorabljajo gospodarji avstrijskih kominformov-cev svoje pozicije v ZSSR in državah ljudske demokracije za to, da z diskriminacijami, ki prav nič ne zaostajajo za onimi, ki jih je uporabljal Hitler, poskušajo izolirati socialistično Jugoslavijo od ostalega sveta, nimajo njihovi pokorni posnemalci razen laži nobene posebne možnosti, da. se priključijo celi kampanji. V želji, da bi z novimi dejanji, kakršnih se mora sramovati vsak pošten človek, dokazali svojo zvestobo kontrarevolucionarni liniji Imformbiroja, so se odločili, da likvidirajo Društvo za razvijanje kulturnih in gospodarskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, ki je bilo v poslednjem času precej negativno, in to predvsem radi načrtne sabotaže vodilnih članov KP, ki so sedeli v upravi društva. Novo ranrednolcnjc šilinga Po dolgih pogajanjih v zadnjem tednu je bila v ponedeljek tiskovna konferenca avstrijskih in inozemskih novinarjev, na kateri j(e bilo objavljeno razvrednotenje šilinga. Razvrednotenje bi moralo biti objavljeno že pred zadnja nedeljo, toda v zadnjem trenutku je bila konferenca odpovedana, ker, kakor se je izvedelo, vladni sklep o razvrednotenju ni našel odobravanja ameriških gospodarjev. Po marshallo-vem planu namreč avstrijska vlada baje ne sme samostojno odločati v denarnih vprašanjih in je zaradi tega s svojim sklepom o razvrednotenju kršila pogodbo o marshallo-vem planu. Zgleda, da je avstrijska vlada medtem popravila svojo po-greško in tako je bila zadnji ponedeljek mogoča objava o razvrednotenju šilinga. Novi uradni tečaj dolarja znaša 14,40 šilinga, medtem ko je doslej znašal le 10 šilingov. Potemtakem odgovarja razvrednotenje šilinga točno razvrednotenju angleškega funta. Poleg uradnega kurza obstoja še poseben kurz, tako imenovani ,,agio-kurz" za uvoz in izvoz, ki znaša 26 šilingov za 1 dolar. Kdor uvaža blago iz inozemstva, mora najprej oddati 40 odstotkov deviznega skupič-ka narodni banki za uradni kurz, s 60 odstotki pa lahko svobodno razpolaga za svoj uvoz. Tako obstoja za trgovino zmesni kurz 21,36 šilinga za 1 dolar. Ža uvoz živil marshallove pomoči, to je za meso, maščobe, žito in moko ostane stari kurz 1 dolar *— 10 šilingov. Čeprav posledic razvrednotenja trenutno ni mogoče oceniti, kaže primer Anglije, da je naraščanje cen v zvezi z razvrednotenjem neizogibno. O znižanju cen, o katerem se danes toliko govori in piše, po vsem tem ne more biti govora. Akcija voditeljev KP Avstrije za likvidacijo društva je pokazala nekaj zelo zanimivih dejstev. Prav gotovo ni bilo za nikogar nič novega, da je gospod Fischer spet izkoristil po njegovem mnenju ugodno priliko, da je lahko iztresel na Jugoslavijo vse laži in klevete, ki se jih je naučil v času trajanja kampanje Imformbiroja. Podle laži gospoda Fischerja niso presenetile nikogar, saj je on v poslednjem času že večkrat dokazal, da je v svoji razbijaški aktivnosti že povsem pozabil, kaj je poštenje in morala. Bolj zanimiva od njegovih besed je bila reakcija članstva društva na imformbirojev-ske provokacije. Na izredni skupščini, ki je imela kot najvažnejšo točko dnevnega reda likvidacijo društva (skupščino so sklicali komunistični člani uprave), je namreč velika večina članstva z najogorčenej-šimi protesti odgovorila na Fischer-jevske klevete in tako jasno pokazala, da so hoteli gospodje Fischerjevega tipa v društvu dejansko voditi takšno politiko, kakršna je v največjem nasprotju z voljo večine članstva. Ta volja članstva je prišla najbolj do izraza pri glasovanju o predlogu, naj se društvo razpusti. Čeprav so na skupščino prišli revizionisti iz vodstva KP Avstrije sko-ro kompletni, so se morali pri glasovanju zadovoljiti z nepomembno manjšino. Po porazu, ki so ga doživeli med diskuzijo in pri glasovanju, in po opozorilu, da v društvu ni mesta za razbijače, ki delajo v nasprotju s programom društva, so se poraženi izdajalci mednarodne solidarnosti odločili, da store edino, kar se je še dalo storiti, da namreč zapuste skupščino in da izstopijo iz društva. To bi bila ena stran neuspele provokacije revizionistov iz vodstva KP Avstrije, ki je s porazom na izredni skupščini doživela svoj, neslavni konec. Vsa provokacija pa poleg tega kaže še nekaj drugega, važnejšega. Predvsem so revizionisti iz vodstva KPA še enkrat dokazali, da njihove politike ne vodijo stvarni interesi avstrijskega delovnega ljudstva, ampak izključno povelja, ki prihajajo iz inozemstva. Prav vsakomur je jasno, da so dobri kulturni in gospodarski odnosi Avstrije s so- v interesu avstrijskega ljudstva. “Obstoj društva za razvijanje takšnih odnosov koristi torej avstrijskemu ljudstvu, likvidacija takšnega društva pa ni v interesu nikogar drugega kot onih ljudi, ki bi radi poteptali suverenost Jugoslavije zato, da bi lahko potem vi miru gazili suverenost drugih narodov, ki bi se radi vmešavali v notranje zadeve Jugoslavije, da bi lahko nemoteno gospodarili tudi v drugih državah, ki bi radi ekonomsko zasužnjili Jugoslavijo, da ne bi potem nihče več kritiziral njihove ekonomske eksploatacije malih narodov. Samo v interesu tistih je akcija za likvidacijo društva, ki bi radi strli Jugoslavijo, Jugoslovane, KP Jugoslavije, resnico o Jugoslaviji in pravično borbo jugoslovanske partije za enakopravne odnose med partijami in narodi, ker se jim dozdeva, da bi potem lahko brez ovir širili svojo revizionistično teorijo o vodilni vlogi ruskega naroda in o Sovjetski armadi, kot osnovnema pogoja za zmago vsake revolucije, svojo kontrarevolucionarno prakso politične diskriminacije in ekonomske eksploatacije malih narodov. Poleg tega, da so pokazali še enkrat, kako malo so jim mar osnovni interesi avstrijskega ljudstva, pa so voditelji KP Avstrije dokazali še to, kako malo so jim mar resnični interesi miru v svetu, že zadnja svetovna vojna je dokazala, da je najmočnejša garancija zmage demokratičnih sil v svetu prav najčvrstejša enotnost teh sil. Danes se vse napredno človeštvo, ki noče nove vojne, zaveda, da je najmočnejše orožje v borbi proti vojnim hujskačem, da je najmočnejše orožje za trajen mir v svetu prav internacionalistična solidarnost vseh miroljubnih sil. O vsem tem, o borbi za mir, za sodelovanje narodov in o podobnem kaj radi govore kominformovski politiki. Njihova dejanja pa so nasprotna njihovim lastnim besedam. Medtem ko govore o sodelovanju med narodi, z nasiljem tlačijo voljo poljskega, češkega, slovaškega, madžarskega, bolgarskega in albanskega naroda, ki hočejo prijateljsko sodelovati z narodi Jugoslavije. Medtem, ko imajo polna usta besed o miru, izzivajo (Dalje na 2. strani)) Svobodno izživljanje narodnih manjšin v ljudski državi Jugoslaviji Narodne manjšine avtonomne pokrajine Vojvodine kakor tudi v ostalih pokrajinah Jugoslavije so v polni meri udeležene pri ljudski oblasti in se danes politično in kulturno močno izživljajo. V Ljudski skupščini avtonomne pokrajine Vojvodine imajo narodne manjšine 84 poslancev, v krajevnih in mestnih ljudskih komitetih pa so zastopane z 2.040 odborniki. Politično zastopstvo manjšin pa se ne omejuje samo na Ljudsko skupščino avtonomne pokrajine, temveč so manjšine udeležene tudi v naj-višjih reprezentativnih ustanovah dežele. Tako ima v Ljudski skupščini LR Srbije, h kateri spada, tudi Vojvodina, madžarska manjšina Vojvodine 15 poslancev, slovaška in romunska manjšina sta zastopani vsaka po dveh, rusinska manjšina pa z enim zastopnikom. V Ljudski skupščini FLR Jugoslavije ima madžarska manjšina 6 poslancev, romunska in rusinska pa vsaka po enega. Okoli 220.000 Madžarov, Romunov, Slovakov in Rusincev je včlanjenih v Ljudski fronti, politični organizaciji množic, in so člani narodnih manjšin tudi na vodilnih položajih Ljudske fronte. Skoraj 2.600 članov narodnih manjšin je bilo izvoljenih v krajevne in okrajne ko-mitete Ljudske fronte Vojvodine, medtem ko je 16 manjšinskih predstavnikov v Pokrajinskem odboru Ljudske fronte. Narodne manjšine Vojvodine in ostalih delov Jugoslavije pa niso zastopane samo v republiških osrednjih ustanovah Ljudske fronte, temveč tudi v zveznem komitetu Ljudske fronte za vso Jugoslavijo. Narodne manjšine ^Vojvodine se množično udeležujejo z ostalimi narodi Jugoslavije pri prostovoljnem delu za obnovo domovine. Nad 3500 članov narodnih manjšin je delalo v posebnih delovnih brigadah Ljudske fronte Vojvodine. Organizacija Ljudske fronte mesta Sente, ki je eno glavnih središč narodnih manjšin, je bila proglašena za najboljšo organizacijo Ljudske ironte v Vojvodini. Udeležba narodnih manjšin pri socialistični preosnovi na deželi je najbolj razvidna iz masovnega pristopa k delovnim kmečkim zadrugam. Tako je na primer nad 90 odstotkov rusinske narodne manj- šine pristopilo h kmečkim delovnim zadrugam. Kulturni razvoj narodnih manjšin v Vojvodini je dobil najmočnejši impulz. Lansko leto je bilo v ljudskih šolah te pokrajine nad 660 razredov namenjenih za otroke madžarske narodne manjšine z madžarskim učnim jezikom. Te razrede je obiskalo 30.000 učencev. Na 27 madžarskih srednjih šolali je bilo vpisanih v zadnjem letu 11.500 dijakov. Danes imajo Madžari v Vojvodini tudi dve učiteljišči in pedagoška visoka šola v Novem Sadu ima poseben oddelek z madžarskim učnim jezikom. Več kot 170 madžarskih diletantskih odrov, dramatskili sekcij, različnih folklornih skupin in pevskih zborov aktivno deluje na razširitvi narodne kulture med Madžari v Vojvodini. Stalno madžarsko gledališče v Subotici je imelo v prvi polovici tega leta nad 160 predstav. Tudi založniška delavnost v madžarskem jeziku se je po osvoboditvi močno razvila. V teh petih letih je bilo izdanih 98 raznih del v madžarskem jeziku za potrebe madžarske manjšine v nakladi nad 450.000 izvodov. Enak kulturni razvoj zaznamujemo lahko tudi pri ostalih narodnih manjšinah Vojvodine. Na ljudskih šolah tega ozemlja je bilo otvorjenih 220 razredov za romunske, slovaške in rusinske otroke, v katerih se poučuje v njihovi materinščini. Tudi številno razmeroma majhna slovaška narodna manjšina je na založniškem področju razvila močno delavnost. V zadnjih štirih letih je izdala različne knjige v skupni nakladi z nad 65.000 izvodi. Vse narodne manjšine v Vojvodini imajo razumljivo svoj nacionalni tisk v svoji materinščini. Pogajanja za državno pogodbo napredujejo Kakor poročajo iz New Yorka, se bližajo pogajanja za sklenitev državne pogodbe z Avstrijo zaključku. Namestniki zunanjih ministrov štirih velesil so pri razpravljanju o členu 35, ki vsebuje določbe o nemški imovini, dosegli bistvene sporazume. V diplomatskih krogih izjavljajo, da so zapadne sile ugodile raznim sovjetskim zahtevam v zvezi s pravicami iskanja rud. Kakor je znano, je sovjetski zastopnik Zaru-bin prav pri tej točki od vsega po-četka zavzel skoraj popolnoma nepopustljivo stališče. Zapadni krogi poudarjajo, da bo imela sklenitev avstrijske državne pogodbe posebno za Avstrijo in v po- splošnem za vso Evropo dobre hu pred policijo ne bodo zapustili. Nemiri zaradi brezposelnosti v Italiji V južni Italiji je prišlo v zadnjih dneh do resnih spopadov med italijansko policijo in brezposelnimi poljskimi delavci, ki so dosegli svoj vrhunec ob obisku ministrskega predsednika De Gasperija. Notranji minister Scelba je dal policiji v južni Italiji in Siciliji povelje, da nastopa proti poljskim delavcem, ki so zasedli več tisočev hektarjev posestniške zemlje. Ministrski predsednik De Gasperi je v Kalabriji izjavil malim posestnikom, da je izdal povelje, da se mora razdelitev 3.500 hektarjev zemlje hitreje izvršiti. Dobesedno je izjavil: če bodo veleposestniki smatrali lastninsko pravico za sveto pravico, nikdar ne bomo -mogli rešiti vprašanja onih uhogili ljudi, ki potrebujejo zemljo za svoj življenjski obstoj. Tudi v drugih delih Italije je prišlo do demonstracij brezposelnih in stavkajočih. Poštni in telefonski uslužbenci nadaljujejo s svojo pasivno resistenco in grozijo z generalno stavko, če danes ne bodo sprejete njihove zahteve. V neki cerkvi v bližini Pescare se je zbralo zadnjo nedeljo 100 brezposelnih, med njimi največ žena, ki so izjavili, da cerkve iz stra- ki na prihodnji seji v posameznih točkah. Sovjetski zastopnik je izjavil, da pri reševanju ostalih še nerešenih členov državne pogodbe ne bo delal nobenih težkoč, ako bodo dosegli zadovoljiv sporazum v vprašanju nafte. Na zadnji seji so dosegli tudi sporazum o listi 5 člena 35, ki vsebuje podatke o nemški imovini in imovini podonavske družbe v Avstriji. Sporazumeli so se, katere predmete in vrednosti bo prejela Sovjetska zveza,. Po uradnih nepopolnih podatkih znaša število brezposelnih v Italiji 1,760.000, kar pomeni porast brezposelnih za 21 odstotkov od januarja 1949. Stavke in protesti med avstrijskimi delavci Od volitev sem cene skoraj neprenehoma naraščaj0, da je življenje tisočev delavskih in nastavljen-ških družin v resnici ogroženo. Nebrzdano nabijanje cen po industrl-jalcih, veleposestnikih in črnoborzijancih vseh vrst je številnim delavcem odprlo oči, da so spoznali, da se je treba proti izkoriščevalcem postaviti na lastne noge in ne poslu- Neuspela provokacija revizionistov iz vodstva KP Avstrije (Nadaljevanje s 1. strani) dejstvo, da si demokratično razpoloženi ljudje ne puste zapovedovati, zlasti pa ne v stvareh, ki so v na- na jugoslovanskih mejah incidente, . premikajo ob jugoslovanskih mejah sprotju z najobičajnejšim postenjem, svoje čete in poizkušajo ustvarjati Najlepši znak odpora poštenega vojno psihozo. To, kar delajo ino- članstva proti nemoralni in kontra-zemski gospodarji gospodov iz vod- revolucionarni akciji voditeljev stva KPA na veliko, bi radi ti go- KPA je dejstvo, da je to vodstvo spodje delali v malem, gli so preko ostalo v neznatni manjšim v društvu, dejstva, da vsako društvo, ki dela na kjer je včlanjeno veliko število KI A. zbliževanju posameznih narodov, ki čeprav ar> vnditeln noizku^ali na »c trudi za medsebojno spoznavanje, spoštovanje in ustvaritev dobrih odnosov, dejansko krepi sile miru v svetu. Po eni strani ustvarja takšna delavnost enotnost med narodi, po drugi strani pa s tem, da preprečuje razdor med narodi, odstranjuje enega najnevarnejših pogojev vsake vojne. Kakor je razvijanje takšne delavnosti prispevek stvari miru, tako je vsaka nasprotna delavnost podpiranje linije vojnih hujskačev, če pa pride s strani ljudi, ki si domišljujejo, da so voditelji delavskega razreda, pa čista izdaja borbe za mir in prav nič drugega. Ker so se voditelji KPA postavili na takšno linijo, potem je pač jasno, po kakšni poti so krenili. Krenili so po poti kontrarevolucije, po poti izdajstva interesov borbe za mir, po poti izdajstva teorije marksizma-le-ninizma. ge eno zanimivo dejstvo je poka- so voditelji poizkušali na skupščini s preglasovanjem izsiliti likvidacijo društva, so ostali na sami skupščini skoro sami. člani partije se niso želeli vmešati v takšno umazano igro revizionističnih voditeljev, pa so raje ostali doma in tudi med navzočimi člani partije so nekateri glasovali proti predlogu o razpustitvi, ki ga je postavil gospod Fischer. šati demagoških besedi svojih „so-cialističnili11 voditeljev. Zato je bilo posebno na Dunaju v mnogih podjetjih v zadnjih ' dneh proglašenih več daljših ali tudi kratkotrajnih protestnik stavk proti podražitvi z zahtevo, da se povišajo plače oziroma izenačijo z višjimi cenami. Na odločne proteste delavcev je morala tudi avstrijska sindikalna zveza zavzeti stališče do perečega vprašanje podražitve in zahteva v resoluciji na vlado za delavce premostitveno podporo v znesku ene tedenske plače. Toda delavci s tako rešitvijo nikakor niso zadovoljni in v odločnih protestih vedno spet zahtevajo tako rešitev, ki bo delavcem tudi v resnici zagotovila življenjsko možnost. Nezadovoljstvo delavcev z vladno politiko in tudi s komaj izvoljenim sindikalnim vodstvom pa se izraža tudi v novih volitvah v obratne svete. Najbolj značilen primer za to je Donawitz, kjer je enotna lista dobila absolutno večino in so socialisti nazadovali od 51 odstotkov z leta 1947 na 36 odstotkov. Odpust in premestitev slovenskih učiteljev v Trstu Anglo-ameriška vojaška uprava v Trstu je sklenila, da odpusti in premesti večje število slovenskih učiteljev. S tem sklepom izvrčlljo načrt italijanskih šovinistov, ki stremijo za zatiranjem slovenske kulture na Svobodnem ozemlju. V tej, zvezi je imel Izvršni odbor Osvobodilne fronte Trsta sejo, na kateri so odborniki obsodili sklep anglo-ameriških zasedbenih oblasti, ker predstavlja neposreden napad na narodni obstoj Slovencev v Trstu. Na predlog tovariša Branka Babiča so sklenili, da bodo poslali resolucijo jugoslovanski delegaciji pri Glavni skupščini Združenih narodov, v kateri bodo obsodili politiko zapostavljanja slovenskega ljudstva od strani zasedbenih oblasti. Po širnem svetu Peking, (Tass). Kakor poroča agencija Siuhna, bodo v prihodnjem letu na Kitajskem ustanovili deset sindikatov. Do meseca marca 1950 nameravajo ustanoviti še naslednje sindikate: sindikat železničarjev, poštnih in telegrafskih delavcev, pristaniških delavcev, delavcev tekstilne industrije kakor delavcev kovinske industrije in rudniških delavcev. OZN prepovedala vsako podpiranje grshili partizanov Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je zadnji pe-izreuua oivupvjciii SVC¥ OOŽ1V€Ei V S©«©©© Ei€¥Sn Kakor so izjavili znanstveniki, bo v prihodnjih 26.000 letih v Evropi vse toplejše, tako bo vinska trta, ki je sedaj uspevala samo v Porenju na 52. stopinji severne širine', z uspehom dajala vince tudi na 55. stopinji severne širine, to je na meji Danske. Nadalje izjavljajo, daje verjetno, da bo postalo po teh 26.000 letih spet hladneje v Evropi, vendar natančni računi za daljšo bodočnost še niso povsem gotovi. Pravijo, da bodo vzroki tem klimatskim spremembam prav tisti, ki so izzvali ledene dobe, ki so se izmenjavale od pred 600.000 leti do zadnjih 20.000 let. To je različna pot naše zemlje ter enkrat večji, enkrat manjši nagib zemeljske osi. Znanstveniki pa so natančno ugotovili, da ni pričakovati v prihodnjih 50.000 letih nevarnosti kakšnega večjega padca toplote in niti najmanj, da bi v tem času imeli še kakšno ledeno dobo. PREŽIHOV V O R A N C > Jl Ji A i i POŽGANICA TT Tako je bilo tam, kjer so hodile patrulje same; kjer so bili pa tudi izropani trgovci z njimi, se je tu in tam našlo kako blago. Uspehi preiskave so bili zelo piškavi, a posledice take, kakršne je napovedal nadporočnik Malgaj; med delavstvom se je začelo večati nezadovoljstvo, pri slojih pa, na katere je slovenska uprava računala, so dosegli ravno nasprotno. Na pragovih izropanih trgovin in širokih, blagostanje oznanjajočih hiš so se jele samozavestno pojavljati dozdaj skrite postave rejenih gospodarjev in njihovih platunj — kot da jih je neka posebna toplota privabila na svetlo. Od ust do ust je §el šepet: ,,Bojijo se nas! Morajo . . . Celovec jim je tako ukazal ..." Zgodnjega decembrskega jutra, ko je bila še vsa Jazbina zavita v megleno zimsko jutro in ko je družina še spala, je zabutalo na hišna vrata Močivja. Prva se je prebudila Močivka: „Kdo je?" ,,Odprite in videli boste!" ,,Za božjo deljo, kaj pa je?" ,.Vojaška patrulja z Ravn!" Materi je šlo na jok. Take patrulje so bile v tem času sicer po dolini nekaj navadnega. Zaradi večnih preiskav, zaradi lova za talci. Kaj pa ima Močivje s temi stvarmi opravka? Zunaj je odgovoril krut glas: „Od-prite! “ In spet so se vrata stresla pod udarci puškinih kopit. Mati je odrinila zapah in v. vežo se je vsulo pet vojakov. „Kje je Peter?" je vprašal vodja patrulje, majhen, raztlačen korporal. Močivki je odrevenelo srce. ,,Kaj pa je, kaj hočete z njim?" „Nič hudega. Kje je?" Vojaki so se drug za drugim zrinili mimo matere v izbo; tu so vsi, razen korporala, posedli po široki klopi ob steni. Eden izmed njih se je naslonil na posteljo, kjer sta še ležali Mojcej in Lizogica, in začel dražiti ležeči dekleti: ,,Pa dolgo počivate v Močivju ..." „Kje je Peter?" Korporalov glas je bil strog m tudi njegov obraz je bil sila resen. ,,Leži še, v hlevu leži!" Vojaki so se takoj, dvignili. Tu je vpadla mati: „Lahko gre Gustač ponj!" Gustač, ki je ob prihodu patrulje še ležal, je zdaj oblečen stopil v izbo. Na njegovem mladem licu se je zrcalilo nezaupanje. „Takoj grem!" In že je skočil v vežo in proti hlevu. Vojaki so šli za njim, toda ko so oni komaj prekoračili vežni prag, je bil on že v hlevu. ,,Beži, Peter! Soldati so tu! . . .“ Petruh je res še spal, a Gustačev, krik ga je takoj prebudil. Pomencal si je oči. ,,Soldati! Kaj pa hočejo?" „Pote so prišli; skrij se!" „Zakaj? ..." Petruh ni mogel takoj razumeti, kaj hoče brat. Ker je ležal kar v hlačah, je bil tudi že na pol opravljen, ko se je izkopal iz buget. Za hip je neodločen obstal poleg postelje in že je vstopila patrulja. ,,Peter Kvocar." Korporalov. glas ga je prikoval na zemljo. Val jutranjega somraka in mrzlega zraka se je zagnal v hlev, živina, ki je dotlej še ležala, je hru-pono vstajala. Korporal Vuga je stopil k njemu in rekel: „Pojdi z nami!" „Zakaj ? ..." „Aretiran si...“ ,,Aretiran! . . . Petruh si je nataknil coklje, malo pomislil, potem pa rekel hladno, kot bi iz njega izginilo vsako čustvo, vsaka slutnja: ,,Oblečen sem!" „Toda v cokljah ne moreš gaziti z nami!" (Dalje)