SOSEDJE, Kl JIH BOU SLABO POZNAMO
Pionirski dom
Estetska vzgoja otrok in mladine v devetih oddelkih
Otrocl so tako neposrpdni, spontani, bogati Izvlniih In iskrenih misli, da jim moramo prisluhniti in jim dati možnost, da v svojem prostem času bogatljo znanje In sprošeajo svojo usiv»rjalnost. širitj in razvijalj dejav-nost otrok na področju estetske vzgoje je pniTani Pionirskega doma. So tisti, ki bi ielell, so tlstl, kl m potrebni, nekateri pa zfio lotvrlini lulvšne vz'vuji!, ki bi jili hofratila, vzpodbujala ali pa odvrafala od početlj, ki ni njinuvu, ampak se jc nthote vriniio mednje.
Pionltski dom v naši občinl je do danes cdini tak dom v Slovcniji. Ustanovljen je bil lcla 19G3, še pred njim pa so delovall nekatpri oddelki kot sumostojnt- uslanove. Poincn Pio-nirskega doma pa ni omcjen z geografsko mejo naše občine, ampak posredno ali nepo-srediio vključuje otroke drugih ljubljanskih in  ostalih  slovcnskih  občin.
Posredna oblikn vkljufevanja se lzraža v nalogl, da vključl Cim več otrok r oddclke estrtske vzgoje, kjer naj bi pedagogi in orga-nizlrano dclo pripomogU k oblikovanju har-monično razvitib ip družbcno aktivnih oseb-nosti. Vcndar se le zaradi geografskih razsež-nostl mesta in drugih mogočih in nemogočib razlogov ne morcjo neposredno vključiti vsi otroci našega mesta. Sc težje, ali pa celo fiemoffočc, pa je za mladino, ki ne živi v   Ljubljani.
Zato ima vetik pomcn eksperlmentalno. pou-čevalno in mcntorsko delo. V tej smpri so že marsikaj narediti: priredlli vrsto scminarjev in tečajev, izdali razno glasbeno litcraturo, prlpravili vzgojne pripomočke, izdelali neka-tcre meiode dela itd. Se vcdno pa iščejo nove oblikc, da bi storlli še vcč. 8 tesnejšim sode-lovanjcm vseh, ki jim je skrb vzgoja naše mladine, labko dosciejo, da bodo programi boljši in popolnejši, da bo veL strokovncga kadra za (ovrstno delo in da bo popolnejša rstetska vzgoja zajela člm več otrok. Pedagogi, študentje in vsl tisti, kl žele spoznatl to delo, bodo saml našli pot v Pionirski dom. Prav na ta načiii se dcjavnost Pionirskega doma širi  tudl izvcn  svoje  hlSe.
Težko je najtl naLln, Kako bi posunezniku konkretno pokazali dclo tega doma. če bi zajeli vse v celoto, bi to lahko postalo le trorelično razpravljanjc. Zato je najbolje, da na kratko prikažcmo vsako dejavnost poscbej. Na ta način bo vsakdo najla/.c našil drjavnost, kj ga zanims, pa ne ve, kaj pravzaprsv nudi otroku, all ne ve, kako bi sc vključil. Marsikdo niti ne prana vaeh dnjavnosti, saj jih je kar dcvel. Program v vspli oddclkih je prilagojen starostni  skuplnl  in  stnpnji  rascvo'a otrok.
Mladinsko gledališče
Prl lzbirl repertoarja mladinskrga glcdališča dajcjo poudarek slovenskim in jugoslovan.skbn mladinskim irk.stom, polcg t^ga še odrskemu oblikovanju kla.stčnih in sodobnih del iz sve-tovm* mliidinskr dramatlke. Uprizarjajo pa tudi nove glrdališke zvr.sii kot Je sodobnj muzikal, priložnostne recitalc pm^zije in proze v govomo plcsni in glaNbcni intcrpretaciji, novoletne predstave, dclo ali dva pa pripravijo tudi za šole  II.  stnpnjc.
Vpdno skušajo pripraviti predstave, ki 50 bodisi vscbinsko in prnblemsko zanimive in inladfm blizu ali pa so se.stavnf del splosne in gledališke izobrazbc, ki jlh mladina v ostalib Kledališčih nima priložnosu vidcti. Mladini želijo nudili kaj drugega in vpč kot so stan-dardnc pravljlce, saj hočejo, da si mladina oblikujc lafitno podobo v sodobnem glcdališkcm svetu.
IVIladinsko gledullšče ima svoj Iastni pro-fesionalni ansambel, kl pa je Številčno pre-majhcn, da bl lahko izpolnlli vse naloge, ki bi jiti glcdallšLe za mladino moralo. Pionirski dom ži-li poveiati svoj ansambcl, vendar je to   vprašanje   flnanfnih   srrdstev.
Mladlnsko gledališče vsako leto uprizori pri-bliino 155 predstav, od tega je okrog 95 pred-stav v Ljubljani, ostalc pa so v drugih krajih Slovenije. Predstave so lepo obiskane, kar dokazujc, da ima glrdališče svoje mesto v slo-veoHkcin  kulturnem  življenju.
uporabljajo ročue lutke. Na ta nacin bogate besedni zaklad, boljšajo način izcaSaaja, izpo-polnjujejo   pravilno   in   hitro    razumevanje.
Otrocl tudi sami, po lastni faDtaziji, izde-lujejo lutke.
Učenci osemlctk že študirajo zahtevnejše Irfc in se scznanjajo s sestavo in abecedo gibanja lutk ter dramaturgijo. Clani te sta-rostne skupme sestavljajo lutkovni an.sambel, ki gostuje v otroških vrtcih in šolah, vsakokrat za Novo leto pa obišče tudi delovne kolcktive. Dvakrat je bU izbran za nastop na »Festivalu otroka« v Sibeniku, kjer je prejel razliena priznanja.
Dijaki in študentje scstavljajo posebno eks-perimentalno skupino, ki izvaja svoj program za odraslo publiko. Nekaj predstav so prire-dill  tudi za najmlajše.
Proučevulna dejavnost oddrlka je namenjena tudl lutkarjem-amaterjem. Imaja pa še pre-davanja na Višji šoli za zdravstvene delavce, kjer je lutkarstvo postalo učni predmet za terapevte   (rehabilitacljska   dejavnost   bolnika).
Gledališka vzgoja
Pri sodobni gledališki vzgoji ne gre za velike gledališke dosežke in odkrivanje mladlb zvezdnikov, zato pri sprejemanju v tečaj ni nobene selekcije in avdicijc, ampak sprejmejo vsakogar, ki ima veselje do igre. Namen gle-dališke vzgoje ni priprava na poklicno gle-dallško delo, ampak predvscm vzgoja bodočega kulturnega  občinstva.
Vključi se Iahko mladina od 5. do 35. le» starosti in je razdeljena v štjri starostne skupine. Vsako lcto prirede tudi nekaj javnih naslopov.
Likovna vzgoja
Likovno ustvarjanjc pomeni plemenito igro, kjer se otrok iskreno izpove. Otrok, ki riše ali kakorkoli upodablja, ne more bitj brezbrfžen do sveta, ki ga obdaja. Ob upodabljanju ne-kega prcdmeta ali bitja opazuje, ga spoznava in se vanj vživlja.
Tečaj likovnega oddelka obiskuje mladina od 5. do 19. leta starosti. Tečajniki so otroci, kj imajo nagnjenje in Izrazitejše >iposobno.stl za likuvno izražanje in tisti, ki bi radi te vrste sposohnosti razvili, pa tudi otroci, ki so prvotno paslvni in jili njihovi starši želijo na ta načiri razgibatl.
Delo poteba v treh ateljcjih: slikaiskem, kiparshem in grafičnem. Tečajnik obiskuje vsakega od ateljejev po tri mesece. Tako se lahko prl otroku odkrijejo posebna nagnjcnja do ene izmed likovnih zvrsti. Svoje dosežke pokažejo otroci na rednih razsiavab oddelka ter na ramlb razsUvah otroSkih Ukovtdh del v  SlrSem   okvini   doma   in   na   tujem.
Glasbena vzgoja
Osnovni obliki delovanja tega oddelka so vokalne in instrumcntalne skupine. Vokalne skupine se priprarljajo za samostojne kon-certe, za sodplovanje na raznih proslavah in zborovskili prireditvah, za srečanja mladinskih pevskib zborov, radi se odzovejo vabilom iz tujine. Podobno je delo v instrumentalniii oddelkih. Lani so srstavili še posebno skupino otrok za delo z Orffovimi instrumenti.
Lepo priznanje temu oddelku je, da so bile vokalne skuplnc določcne kot hospilacljski oddelek za šolske zbore in zborovodje.
Najve* teiav imajo, ker morajo usklajevati vajc in veiizmenski  pouk v osnoraih šolah.
Pouk tujih jezikov
Pionirska knjižnica
Pionlrska knjiinica Ima prlbtižno 40.000 zvrekov. Njcn osnovni namcn je izposojanjc knjlg. poleg tcga pa nudi še razne oblike llterarnc vzgoje, organlzira ure pravljic, knjižne uganke, pogovore o knjigah, obiske pisatcljev, sodelnje v tekniovanjti šolarjev za bralno xnai!ko  Itd.
Mladino od 5. do 18. leta se tamkaj lahko u6l »ngleSčine In nemščine. S poukom začno že v predšolski dobi. Takrat imajo otroci naj-boijše sposobnosti za pridobivanje novib jezi-kovnih navad in pravilne izogovorjave. Vsako leto sprcjemajo na nnvo le predšolske. otroke, ki jih potem strnjeno poučujejo do konca srcdnje šole.
Vse delo je v veliki meri osnovano na eksperimentalnem dclu, na uvajanju In preiz-kušanju novili učbenikov in mrtod dela z učencl.
Filmska vzgoja
Ta oddelek razvija ti-ste oblike dela, Id omogočaju mladcmu človcku, da ob gledanju filma razgiba svoj čustvmi in misrlni svet. Spozna luij, kaj je dobro in kaj ne.
Film jc šc vcdno eno najbnlj priljubljenih razvedril in se ga zato lahko korislno uporabl kot vzgojno »rpdstvo. Zato je' pred vsako predstavo uvodna br^eda, s katero skušajo pokazatl naiurii   rilnia.
Poleg tcga so organlzirani §e filmski in klno klubi. Klub mladih prijateljev filma je namonjen otrokom osnovnih šol. S predavanji in razgovori naj bi pri šolarjfh, kl sc v ta klub vključijo, razvill fiiinsko občotljivost in sposobnost vrcdnntenja. V mladlnski filmski kluh se vkljufijo srrdii.ipšolci, ki žele Izpo-polniti svoje znanje ix IlUnske zgodovine. Klub ljubitcljrv filma združujc srcdnjcšolcc in štu-flcntc, kl se s filmom intcnzivno ukvarjajo. Nainpn kluba jc omogočiti siik s pomenibnimi dogajanji dnma in po svetu. Krr sla amaterskl in kralki film znanilca novega, je največ vc-čerov posvečenih   prav  njim.
Pionirjl, kl Imajo žcljo po ustvarjanju kratkih fllmov. lahko postancjo člani Pionir-skega kinn kluba. Tu dnbe potrrbno znanjr.
Družabna vzgoja
Lutkovna vzgoja
Predšolski   otroci   princso   v   krožck  Ijubczen do lutk In nagnjenje do po8nmuui>. V krožku
nattt   nrinnVfMiutpin   zn»ni>   nravliirf*   in   nri   U*m
Oddelek goji v svojih tečajih in na priredit-vah sistematičen pouk družabuib in ljudskib plesov, spnznavanje plesne giasbe In si priza-deva, da bo mladbio vzgojil v kulturnem ve-denju ter dvigall kultumo raven zabavnlh pri-reditev.
2al pa zaradi neredov Festlvalne dvorane za svoje plese ne morejo vei uporabljati matu-rantje in bruci. Se vedno pa so v njej elitne priredltve.
To so torej dcjavnosti Pionirskega doma. Mladinsko gledališče, Pionirska knjižnica in dcloma še oddelek za filmsko vzgojo pomagajo pri razvoju posameznika, da se od pasivnega gledalca sprrmcnj v človeka, ki ve, kaj mu je hotrla predstava ali knjiga povedati. V vseh nslallh oddelkih pa mladt aktivno izpopolnju-jejo svoje znanje in globlje .spoznavajo umet-nost, pridobivajo izkušnjc, razvija se jim lastna  fantazija . . .
Na ta način mlademu človeku ni več tuje delo, vaje, prcdmeti . . ., ki so potrebni, da neko dclo nastane. ni mu več neznana pot, Id je potrebna, da se nekaj  nauči.
Pionirskl dom je odprt za vsakngar in Ie od posameznika je odvisno, ali bo lzbral mož-nnst    ki  Ri*  mu  nnnnia.