ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
16.UNIJA 1932 ŠTEVILKA 26
IZ KRVAVIH, A NAJSLAVNEJŠIH DNI SLOVENSKO-HRVAŠKE ZGODOVINE:
ZNAMENITA LIPA PRI CERKVI V GORNJI STUBICI, POD KATERO SO JESENI L. 15;2. MATIJA GUBEC, IV. PASANEC IN M. GUSETIČ Z VAŠKIMI NAČELNIKI KOVALI NAČRT ZA VELIKI KMETIŠKI PUNT, ODKODER SO RAZPOŠILJALI PO SLOV. IN HRV. VASEH PETELINJA PERESA IN KJER SO SAMI RAZSOJALI V KMETIŠKIH PRAVDAH.
106
Na levi: Panbalkanska konferenca pravnikov
se je vršila pred kratkim v Belgradu. Take konference zastopnikov vseh balkanskih držav moramo gotovo najiskrenejše pozdravljati, ker tvorijo gotovo prvi konkretni korak k potrebnemu političnemu zbližanju in čimprejšnji trdni zvezi vseh balkanskih držav. Na naši sliki vidimo člane komisije iz Jugoslavije, Turčije, Bolgarske, Albanije, Grške in Romunije ob priliki prvega zborovanja.
Spodaj: V belgrajskem romunskem poslaništvu se je vršila pred kratkim dveletnica, odkar je kralj Karel zasedel romunski prestol. Prva vrsta nam kaže od leve na desno naslednje goste: poljskega poslanika Günther-Schwarzburga, argentinskega poslanika Candiotija, min. našega dvora Jevtiča, nuncija Pelegrinettija, češkoslov. poslanika Fliederja, kraljevega odposlanca in novega francoskega poslanika ^vnevara.
Dragoljub
Radojlovic, novi predsedii k našega držav, sveta.
Ali Seri Omar-bej,
novi egiptovski poslanik v Belgradu.
Spodaj : Obdelovanje Pontskih močvirij v Italiji. Mussolini skuša na vse načine zmanjšati brezposelnost v Italiji in izvršuje v ta namen nešteta obsežna javna dela. Naša slika nam kaže dolgo vrsto modernih traktorjev, ki neutrudno spreminjajo močvirje v plodno zemljo.
Salezljanska oratorija z Rakovnika iu Kodeljevega ob priliki letošnje majske Marijine pros ave na Rakovniku. V sprednji vrsti je videti skavte iz Mladinskega doma na Kodeljevem, ki je gotovo ena najlepših socijalnih ustanov v Ljubljani in njeni okolici.
Na levi: Jožef Stalin, generalni tajnik ruske komunistične stranke in dejanski diktator   Rusije v  svojem  delovnem kabinetu.
Na desni; Silno gospodarsko krizo je najnazornejše videti v velikih pristaniščih, kjer mirujejo ogromne pristaniške naprave. Naša slika nam kaže dolgo vrsto popolnoma počivajočih žerjavov, za njimi pa množica brezposelnih ladij.;
107
p. Kocjančič: Strehe v mesečini (1. nagr.) Zgoraj na levi: J. Schleimer: Kozolec (1. nagr.)
Uspehi naših amaterjev
o binkošti se je vršila v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu prva fotoamaterska razstava, katere se je" udeležilo 20 članov ljubljanskeg i foto-kiuba z 250 deli, RazstHva je dokazala, da fotoameiterstvo pri nas zadaja leta jako lepo napreduje in da tudi v tem pogledu prav nič ne zaostajamo za drugimi narodi. Škoda le, da občinstvo n n išlo dovolj ra/umevanja za kvalitetne fotografije. lu objavljamo 5 najl'-pših nagrajenih slik. Na levi: Ing. L. Michieli: Bela hiša (II. nagr.)
Na levi: prof.A.Ivančič: Led in solnce (II. nagrada).
Na desni: Zl. Gogala; Nunska ulica (II. nagrada).
lO8
Slike k »Slovenskemu biografskemu leksikonu«
Kososel Kui'llii,lu, (*1899, pianislinja
Kosovel Srečko, (1904-1926), pesnik.
Kosovel Stano, (*1895), pesnik in novinar.
Koilmuiiii il an, (tl908), veletrjiovec
Krek Gregor, (1840-1905), slavist.
Kostelec Avguštin ^^Ia^tin), (*1S:9), siiški opat.
Našim naročnikom in prijateljem
Sedem let in pol smo vzdržali. Brez samohvale lahko mirno rečemo, da smo ustvarili lep in slovenski ilustriran list, ki bo ohranil vedno svojo veliko kulturno-zgodovinsko vrednost, toliko trajno pomembnega gradiva smo nakopičili v njem, služeč le slovenski in katoliški misli Res so nekateri želeli več dnevno aktualnih slik, a drugi zopet ravno narobe, toda mi smo stremeli za tem, da |)0 možnosti ustrežemo na vse strani, obeuem pa izdajamo list, ki ne bo zanimiv le tisti teden, tem\eč ga bo smatral vsak za dragocen komad svoje knjižnice. Upamo, da smo to tudi dosegli. Žal so pa postale okoliščine močnejše, nego naša volja in želje. Pred par leti smo znižali naročnino listu, zadnje čase je pa pritisnila splošna gospodarska stiska tudi na nas s toliko silo, da pri sedanji naročnini ne moremo izdajati več tako dragega lista, zvišati naročnine si pa seveda pri sedanji krizi tudi ne upamo, zato nam ne preostane drugega, kot da /a zdaj prenehamo z nadaljnjim izdajanjem >Ilustriranega Slovenca«. Štejemo si v prav posebno dolžnost, da se ob tej priliki vsem množicam naših prijateljev po Sloveniji in še daleč preko njenih meja iskreno zahvalimo.
Urednik in lastništvo.
Julij.
Julij.
ßalcrotlsle.  JugoSlOV. ilSicarne   v  Lfublfaal — J>»liu<(s posamesnifi slUc aovolfen le s prtvolfentena ureanlitva