GLASNIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
ŠTEVILKA 7. — LETO II
LJUBLJANA, 28. JANUARJA 195$
OSNUTEK ZA STATUT OKRAJA LJUBLJANA
A. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Okraj Ljubljana je družbenopolitična in gospodarska samoupravna skupnost občin: Dolomiti, Domžale, Grosuplje, Ivanč-na Gorica, Kamnik, Litija, Ljubljana - Grad, Ljubljana -Krim, Ljubljana-Moste, Ljub-ljana-Polje, Ljubljana-Posavje, Ljubljana-Sentvid, Ljubljana-Vič, Logatec, Medvode, Vrhnika.
Okraj Ljubljana je pravna oseba.
2.	člen
Okraj ima tele pravice In dolžnosti:
—	varuje enotnost socialistične družbe in politične ureditve in enotnost državne ureditve;
—	skrbi za to, da se uresničuje samoupravljanje v občinah, proizvajalcev v gospodarju in državljanov na področju Prosvete, kulture, zdravstva, socialnega varstva in na drugih Področjih;
—	skrbi za uresničevanje in Varstvo svobode in demokratič- 1 hih pravic državljanov; varuje zakonitost;
—	izvršuje zakone in druge Predpise višjih državnih organov in predpise okrajnega ljudskega odbora, kolikor je s temi Predpisi določeno to kot pravica in dolžnost okraja;
—	pospešuje razvoj gospodarno manj razvitih občin;
—	zagotavlja pogoje za razvoj Prosvete, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih pod-r°čij v okraju;
—	ustanavlja prosvetne, kulturne in zdravstvene ter socialno zavode, ki imajo skupen Pomen za okraj ali za več občin;
~~ skrbi za organiziranje in funkcioniranje organov oblasti n Izravnava delo ljudskih od-b°rov občin v okviru enotnega sistema oblasti.
3.	člen
Državljani v okraju volijo °krajnl ljudski odbor In po nična opravljajo zadeve, ki “najo splošen pomen za razvoj
°kraja.
n- OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
K PRAVICE IN DOLŽNOSTI
4.	člen
Okrajni ljudski odbor je or-*®n samoupravljanja in naj-tšjl organ oblasti v okviru ‘“'avle in dolžnosti okraja. Okrajnemu ljudskemu odboru Podrejeni vsi okrajni upravni °rKani.
°krojni ljudski odbor ima do avodov in samoupravnih o reakcij, ki imajo pomen za ves dKra). samo tiste pravice, ki so °*oČcne z zakonom.
5.	člen
°krajnl ljudski odbor Ima “‘Proti ljudskim odborom ob-“ na območju okraja pravico uzorstva nad zakonitostjo nji-aVe8a dela in druge z zako-določene pravice, tcpubllški organi oblasti neredno * Izvršujejo nadzorstvo zakonitostjo dela občinskih , 1 'h odborov samo, če Je določeno s posebnimi repub-y “ni ali zveznimi predpisi, zadeve lz okrajne pristojne lahko v mestu In ob-
činah na območju okraja ustanovijo okrajni upravni organi samo, če je to določeno z zakonom.
6.	člen
Sedež okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je v Ljubljani.
7.	člen
Okrajni ljudski odbor samostojno opravlja vse zadeve, ki imajo nepoSreden pomen za okrajno skupnost kot celoto v njenem gospodarskem, komunalnem, kulturnem in socialnem življenju In razvoju, kolikor za posamezne zadeve ni z ustavo in zakoni določena pristojnost za zvezne in republiške organe oblasti.
8.	člen
Okrajni ljudski odbor Izdaja predpise o zadevah, ki imajo neposreden pomen za okraj, pa niso urejene z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov.
9.	člen
Okrajni ljudski odbor neposredno Izvršuje zakone in druge predpise višjih državnih organov ter svoje odloke s tem, da izdaja izvršilne predpise (odredbe, navodila) in upravne odločbe ter opravlja druga upravna opravila v tistih zadevah, ki spadajo po dosedanjih predpisih v pristojnost okrajnega ljudskega odbora in ki so navedeni v 11. do 14. členu tega statuta.
10.	člen
Okrajni ljudski odbor na področju notranjih zadev:
—	opravlja vse zadeve s področja notranjih zadev, razen vzdrževanje krajevnega reda In miru, neposrednega vodstva državljanskih stanj, snrelemania prijav In odjav prebivališča ln neposrednega organiziranja požarne varnosti ln službe protiletalske zaščite, kar opravljajo občinski ljudski odbori;
na področju kulture in prosvete:
—	v sporazumu z republiškim organom za prosveto in kulturo ustanavlja ln ukinja popolne gimnazije, srednje strokovne šole in zavode za posebno šolstvo, ki Imajo pomen za ves okraj, ter jih vzdržuje;
—	ustanavlja in ukinja kulturne zavode, ki Imajo pomen za ves okraj;
—	vodi personalno službo ln ureja uslužbenska vprašanja za osebje v omenjenih prosvetnih ln kulturnih proračunskih zavodih;
na področju zdravstva ln socialno politike:
—	ustanavlja zdravstvene ln socialne zavode, ki imajo pomen za ves okraj ali za več občin ter daje soglasje k ustanavljanju novih zdravstvenih domov in specialističnih ambulant;
—	skrbi za skladnost dela zdravstvenih In socialnih zavodov ter opravlja nad zdravstvenimi zavodi specialno strokovno nadzorstvo;
—	organizira preprečevanje ln zatiranje nalezljivih bolezni, izvaja asanacljc, ki presegajo pomen posamezne občine; pomaga pri večjih epidemioloških, higienskih In zdravstveno prosvetnih akcijah;
—	skrbi za skladno delovanje službe posredovanja dela;
— Izvaja pravice in dolžnosti, ki jih splošni predpisi dajejo ljudskim odborom do zavoda za soc. zavarovanje;
na področju gospodarstva financ:	* •
—	ustanavlja gospodarske organizacije in zavode;
—	na področju gozdarstva sprejema in dopolnjuje gozdnogospodarski ureditveni načrt okraja, izvršuje ocenjevanje (taksacijo) gozdov, potrjuje občinske načrte sečnje in obnove gozdov ter nadzoruje njihovo izvrševanje, upravlja okrajni gozdni sklad in nadzoruje uporabo občinskih gozdnih skladov, proglaša gozdove za varovalne gozdove, odloča o postavljanju gozdov pod prisilno upravo ter opravlja gozdarsko Inšpekcijo;
—	opravlja vse zadeve s področja lova in ribolova;
—	skrbi za vzdrževanje in neposredno nadzoruje vse reke in hudourniške vode na območju okraja ter Izdaja vodno-upravna dovoljenja in druge vodno-gospodarske odločbe glede teh rek; upravlja okrajni sklad za urejanje voda;
— Izdaja predpise in odreja ukrepe glede zatiranja rastlinskih škodljivcev in živalskih bolezni;
— Izdaja dovoljenja za gro-siranje detajlističnlm podjetjem za območje vsega okraja ali več občin;
—	odobrava splošne pogoje za poslovanje skladiščnih podjetij In podjetij za kontrolo kvalitete blaga;
—	odreja tarifo za prodajo električne energije potrošnikom;
na področju gradbenih in komunalnih zadev:
—	sprejema regionalni plan okraja in potrjuje občinske regulacijske načrte;
—	revidira in potrjuje Investicijske programe — razen investicijskih programov za povečave il adaptacije objektov predelovalne industrije, obrtnih, trgovskih in gostinskih obratov do 25 milijonov dinarjev gradbene vrednosti, za ceste IV. reda in objekte na njih do razpona 10 m, za kmetijske in gozdne objekte ter naprave do 25 milijonov dinarjev gradbene vrednosti, za vodovode ln kanalizacije, ki ne prehajajo meje občine, za melioracije in regulacije, ki ne prehajajo meje občine ali ne vplivajo na vodni režim, za šole z dvema učilnicama, za komunalne mlekarne ln klavnice, za pokopališča, mrhovišča, sejmišča, športne prostore In naprave, kar vso opravljajo občinski ljudski odbori;
—	revidira in potrjuje glavne projekte, tzvzemši glavne projekte za stanovanjske stavbe;
—	opravlja tehnični pregled ln izdaja uporabna dovoljenja za vse gradnje — razen za stanovanjsko stavbe, kmečka gospodarska poslopja, obrtno delavnice in za tiste komunalne objekte in objekte družbenega standarda, glede katerih Je pristojen za revizijo Investicijskega programa občinski ljudski odbor;
—	opravlja zadeve v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem kategoriziranih cest III. reda;
na drugih področjih:
—	opravlja zadeve okrajne statistike in evidence ter daje nalogo in navodila statistični službi v občinah;
—	usmerja in nadzoruje katastrsko službo v občinah;
—	postavlja komisije za strokovne izpite uslužbencev ln delavcev;
—	potrjuje predpise o dopolnilnih plačah uslužbencev občinskih ljudskih odborov;
— Opravlja zadeve v zvezi z nacionalizacijo in razlastitvijo;
—	vodi upravni kazenski postopek glede prekrškov po določbah tega statuta.
11.	člen
Okrajni ljudski odbor neposredno nadzoruje na območju okraja izvrševanje zveznih, republiških in okrajnih predpisov in ukrepov po svojih strokovnih inšpekcijah, in sicer:
—	na področju gospodarstva po finančni, tržni, kmetijski, veterinarski in elektroenergetski inšpekciji;
—	na področju gradbeništva in komunalnih zadev po gradbeni inšpekciji;
—	na področju zdravstva in socialne politike po sanitarni inšpekciji in inšpekciji dela;
—	na področju prosvete in kulture po šolski inšpekciji;
Okrajna inšpekcija daje na svojem delovnem področju u-strezni občinski Inšpekciji navodila, smernice in naloge za njihovo delo ter ima pravico zahtevati od občinske inšpekcije, da opravi določene zadeve iz pristojnosti okrajne inšpekcije ter da ji pošilja poročila o opravljanju inšpekcijske službe.
12.	člen
Okrajni ljudski odbor določi s posebnim odlokom, do katerih zavodov, organizacij in združb na območju okraja, ki imajo pomen za več občin ali ves okraj, izvršuje neposredno nadzorstvo, odreja upravne ukrepe in Izvršuje druge zakonite pravice in dolžnosti.
13.	člen
Okrajni ljudski odbor izvršuje pravico upravljanja nad tem družbenim premoženjem na območju okraja;
—	cestami III. reda z mostovi in drugimi cestnimi objekti na njih;
—	vsemi rekami ln hudourniškimi vodami s pripadajočimi napravami na njih;
—	divjadjo in ribami.
14.	člen
Okrajni ljudski odbor gospodari z upravnimi zgradbami okrajnega ljudskega odbora s r-l^ndninčlml zemljišči ter z upravnimi zgradbami in zemljišči, ki so družbeno premoženje in so namenjene za potrebe okrajnih upravnih organov.
15.	člen
Zadeve, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov dane v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, pa niso naštete v prejšnjih členih tega statuta, opravljajo občinski ljudski odbori.
16.	člen
Okrajni ljudski odbor odloča na drugi stopnji o vseh zade-
vah, o katerih odloča v uprav* nem postopku na prvi stopnji občinski ljudski odbor.
17.	člen
Okrajni ljudski odbor voli in razrešuje predsednike, sodnike in sodnike - porotnike okrajnih sodišč na svojem območju ter sodnike - porotnike okrožnega sodišča v Ljubljani in občasne sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani.
Okrajni ljudski odbor voli in razrešuje člane okrajnega senata za prekrške in okrajnega disciplinskega sodišča.
18.	člen
Okrajni ljudski odbor samostojno sprejme okrajni družbeni plan; pri tem se mora držati obveznosti, ki Izvirajo iz zveznega in republiškega družbenega plana.
Z okrajnim družbenim planom se usmerja gospodarski razvoj okraja in se določijo tisti z zveznim in republiškim družbenim planom določeni instrumenti in ukrepi, ki so obvezni za družbene plane občin.
Z okrajnim družbenim planom se določijo dohodki okraja in razdelijo sredstva za okrajni proračun, za okrajne sklade in za dotacije nerazvitim občinam.
Predlog okrajnega družbenega plana je treba pravočasno objaviti in dati v pretres občinskim ljudskim odborom, okrajnim zbornicam, okrajnim strokovnim združbam gospodarskih organizacij in Okrajni zadružni zvezi, da dajo svoje pripombo in predloge. Predloge in pripombe, ki pri sestavi končnega predloga družbenega plana niso bili upoštevani, je treba predložiti okrajnemu ljudskemu odboru obenem s predlogom družbenega plana.
19.	člen
Okrajni ljudski odbor samostojno sprejme okrajni proračun.
Z okrajnim proračunom se določijo dohodki, kt pripadajo okraju po veljavnih predpisih, po določbah tega statuta in po okrajnem družbenem planu, ter se izvrši njihova porazdelitev za izvršitev nalog okrajnega ljudskega odbora, za okrajne proračunske zavode, za investicije, ki se finansirajo iz okrajnega proračuna, in za dotacije.
Določbe zadnjega odstavka 18. člena tega statuta se uporablja tudi prt sprejemanju okrajnega proračuna.
20.	člen
Občinam pripadajo vsi na njihovem območju doseženi dohodki, ki so z veljavnimi predpisi določeni kot dohodki občin ln okraja, razen lastnih dohodkov okrajnih organov In zavodov, ki se finansirajo iz okrajnega proračuna.
Z okrajnim družbenim planom se določi, pri katerih virih dohodkov občine je udeležen okraj ln s kakšnim deležem.
21.	člen
Občinski ljudski odbor določi, kolikšen del dobička gospodarskih organizacij . na območju občine pripada občini po odbitku tistega dela dobička, ki pripada po družbenih planih federaciji Ljudski republiki Sloveniji In okraju Ljubljana, In kolikšen del dobička pripada I gospodarski organizaciji.
II.	RAZMERJE MED OKRAJNIM LJUDSKIM ODBOROM IN MED LJUDSKIMI ODBORI
OBČIN
22.	člen
Okrajni ljudski odbor ima nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih ljudskih odborov v mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima po veljavnih predpisih okrajni ljudski odbor do občinskih ljudskih odborov.
23.	člen
Okrajni ljudski odbor lahko v mejah pravic in dolžnosti okraja daje občinskim ljudskim odborom navodila in smernice splošne narave za njihovo delo in za delo njihovih upravnih organov pri opravljanju zadev, ki imajo splošen pomen za okraj.
24.	člen
Pravice iz prejšnjega člena imajo v mejah svojega delovnega področja tudi sveti in upravni organi okrajnega ljudskega odbora do ustreznih svetov in upravnih organov občinskih ljudskih odborov, če jim je dana taka pravica po predpisih višjih državnih organov.
25.	člen
Ce misli občinski ljudski odbor, da je okrajni ljudski odbor, oziroma njegov organ s smernicami ali navodili kršil kakšno njegovo zakonito pravico, sme podati ugovor Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS.
26.	člen
Ce svet občinskega ljudskega odbora ne izvrši ali ne izvršuje v redu zadev, ki so določene z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov, ali če ne dela po smernicah ali navodilih okrajnega ljudskega odbora oz. njegovih’svetov, lahko okrajni ljudski odbor oziroma njegov svet predlaga občinskemu ljudskemu odboru, naj posamezne ali vse člane sveta razreši njihove dolžnosti.
27.	člen
Predsednik okrajnega ljudskega odbora lahko predlaga občinskemu disciplinskemu sodišču, naj proti odgovornim uslužbencem občinskega ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zaradi neizvršitve ali nerednega izvrševanja dolžnosti, ki so mu naložene z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s emernlcami in navodili okrajnega ljudskega odbora, njegovega sveta ali drugega okrajnega upravnega organa.
Zoper odločbo občinskega disciplinskega sodišča, s katero se disciplinski postopek ne uvede ali se ustavi, ima predsednik okrajnega ljudskega odbora pravico do pritožbe na okrajno disciplinsko sodišče.
III.	SESTAVA IN UREDITEV LJUDSKEGA ODBORA
1.	Zbora ljudskega odbora
28.	člen
Okrajni ljudski odbor sestavljata okrajni zbor in zbor proizvajalcev.
Vsak zbor ima . . . odbornikov.
Volitve odbornikov obeh zborov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
29.	člen
Okrajni ljudski odbor opravlja vse zadeve Iz svoje pristojnosti na ločenih ali na skupnih sejah obeh zborov, izvršilne in upravne zadeve pa praviloma po svetih in po upravnln organih.
Seje ljudskega odbora se vrše po potrebi, najmanj pa enkrat vsaka 2 meseca.
30.	člen
Ljudski odbor na ločenih sejah obeh zborov enakopravno sprejema:
1.	okrajni statut;
2.	poslovnik za delo ljudskega odbora in zborov na sejah;
3.	okrajni družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi okrajnega proračuna;
4.	regionalni načrt okraja; potrjuje občinske regulacijske načrte;
5.	sklep o razpisu referenduma;
6.	sklepe s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja;
7.	sklepe o najemanju posojil in prevzemanju poroštev;
8.	sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, s katerim upravlja oz. gospodari;
9.	odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in o ustanovitvi zbornic;
10.	odločbe o ustanovitvi okrajnih zavodov;
11.	sklepe o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora ter o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov ljudskega odbora in drugih koletivnih organov ljudskega odbora.
12.	predpise o dopolnilnih plačah uslužbencev in delavcev v okrajnih zavodih;
13.	odlok o dopolnilnih plačah uslužbencev okrajnega ljudskega odbora; potrjuje predpise o dopolnilnih plačah uslužbencev občinskih ljudskih odborov ter pravilnike o dopolnilnih plačah uslužbencev okrajnih zavodov;
14.	druge sklepe o vprašanjih, o katerih po zakonitih predpisih enakopravno odločata oba zbora ljudskega odbora.
Oba zbora se lahko sporazumno zbereta na skupno sejo, vendar morata v tem primeru glasovati ločeno.
31.	člen
Okrajni ljudski odbor na skupni seji obeh zborov:
1.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane skupnih odbornlških komisij;
2.	potrjuje statute občin;
3.	sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic okraja;
4.	odloča o sklepih zbora volivcev, kadar je za to po zakonu pristojen;
5.	voli ln razrešuje predsednike, sodnike in sodnike-porot-nike okrajnih sodišč, sodnike-porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani in občasne sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani; Imenuje svoje predstavnike v komisijo za predlaganje kandidatov za sod-nike-porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani in za občasne sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani;
6.	voli in razrešuje predsednike In člane senata za prekrške in njihove namestnike;
7.	voli In razrešuje člane okrajnega disciplinskega sodišča In njihove namestnike;
8.	imenuje in razrešuje tajnika ljudskega odbora, šefe samostojnih organizacijskih enot v upravi ljudskega odbora, vse Inšpektorje, okrajnega javnega pravobranilca ter disciplinskega tožilca in njegovega namestnika;
9.	imenuje in razrešuje voditelje okrajnih zavodov;
10.	opravlja druge volitve oziroma imenovanja In razrešitve, ki so po zakonu in drugih predpisih dano v pristojnost okrajnega ljudskega odbora.
Na skupni seji obeh zborov rešuje okrajni ljudski odbor tudi spore med zboroma o pristojnosti.
32.	člen
Okrajni zbor kot ljudski odbor samostojno:
1.	sprejema vse splošne predpise iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora, kolikor to ne spada v pristojnosti obeh zborov;
2.	razveljavlja in odpravlja v mejah zakona predpise občinskih ljudskih odborov ln predpise svojih upravnih organov, razen kadar gre za predpise s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja o katerih sklepata oba zbora enakopravno;
3.	sprejema akte o razlastitvi;
4.	sprejme predpise o organizaciji uprave in o sistemizaciji delovnih mest;
5.	odloča o pritožbah uslužbencev in delavcev okrajnega ljudskega odbora zoper odločbe predsednika ali tajnika ljudskega odbora glede njihovih delovnih razmerij; odloča o pritožbah uslužbencev zoper odločbe, s katerimi so bili kaznovani zaradi disciplinskih nered-nosti ln o pritožbah delavcev zoper odločbe, s katerimi so bili kaznovani zaradi disciplinskih prekrškov;
6.	sklepa o tem, ali naj se poda predlog za razrešitev svetov ali posameznih članov svetov občinskih ljudskih odborov v primerih Iz 26. člena tega statuta;
7.	sklepa o zahtevi, naj se razreši tajnil: občinskega ljudskega odbora, če nima predpisanih strokovnih pogojev za tajnika;
8.	opravlja druge zadeve, ki jih dajo zakon ali drug predpis v pristojnosti tega zbora.
33.	člen
Zbor proizvajalcev kot ljudski odbor samostojno:
1.	daje priporočila gospodarskim organizacijam v okraju za njihovo delo ter občinskim ljudskim odborom in zavodom o vprašanjih s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja;
2.	sklepa o tem, ali se predlaga okrajnemu zboru, naj izda predpise in ukrepe v takšnih" zadevah, pri katerih reševanju zbor proizvajalcev ne sodeluje;
3.	odloča o vseh drugih zadevah, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi done v pristojnost zbora proizvajalcev.
34.	člen
Vsak zbor samostojno na svoji seji voli in razrešuje člane od-borniških komisij zbora, odloča o razpisu volitev za posamezne odbornike, odloča o prenehanju mandata ln o vseh drugih mandatnih in imunitetnih vprašanjih.
35.	člen
Odloke in odredbe ljudskega odbora okraja Ljubljana in občinskih ljudskih odborov ter odredbe svetov okrajnega ljudskega odbora je treba objaviti v »Glasniku«, služ.benem glasilu okraja Ljubljana.
V	»Glasniku« je treba objaviti tudi odločbe o izvolitvi organov in imenovanju uslužbencev, ki jih izvoli oziroma Imenuje okrajni ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi podjetij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij.
V	tem listu se objavljajo tudi odloki ln drugi sklepi občinskih ljudskih odborov, ki morajo hiti objavljeni po statutih občin v »Glasniku«.
36.	člen
Odloki in odredbe ljudskega odbora začnejo veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu določeno drugače.
2. Odbomiške komisije okrajnega ljudskega odbora
37.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov o katerih odloča ljudski odbor in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti lahko izvoli ljudski odbor oziroma zbor izmed sebe stalne in začasne komisije.
38.	člen
Okrajni ljudski odbor ima tele stalne odborniške komisije, ki jih izvoli na skupni seji obeh zborov:
1.	komisijo za Volitve in imenovanja, ki ima 5 članov;
2.	komisijo za proračun, ki ima 5 članov.
Komisija za volitve in imenovanja proučuje predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev vseh organov in uslužbencev, ki jih voli oziroma imenuje in razrešuje ljudski odbor ln odboru o tem poroča. Ta komisija izvršuje tudi vse naloge v zvezi z volitvami in razrešitvami sodnikov po zakonu o sodiščih in zakonu o gospodarskih sodiščih.
Komisija za proračun nadzira izvrševanje okrajnega proračuna, predračunov skladov in uporabo dotacij iz okrajnega proračuna.
39.	člen
Okrajni zbor ima tele stalne odbomiške komisije:
1.	mandatno-imunitetno komisijo, ki ima 5 članov;
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima 7 članov;
3.	komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima 7 članov;
4.	komisijo za predloge in pritožbe, ki ima 5 članov.
40.	člen
Zbor proizvajalcev ima tele stalne odborniške komisije;
1.	mandatno-imunitetno komisijo, ki ima 5 članov;
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima 7 članov;
3.	komisijo za predpise, ki ima 5 članov;
4.	komisijo za vprašanja delavskega samoupravljanja, ki ima 5 članov;
5.	komisijo za predloge in pritožbe, ki ima 5 članov.
41.	člen
Okrajni ljudski odbor in njegova zbora lahko ustanovijo še druge stalne ali začasne odborniške komisije.
Okrajni ljudski odbor lahko imenuje začasne odborniške komisije za rešitev občinskih zadev, ki so skupne dvem ali več občinam, ki pa jih te občine v svoji pristojnosti ne morejo uspešno sporazumno rešiti. V te komisije mora biti imenovan vsaj po en ljudski odbornik z območja vsake prizadete občine.
42.	člen
Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov zbora, s prenehanjem odborniškega mandata, razpisom volitev za izpraznjena odbornlška mesta in verifikacijo mandatov novo izvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru.
Komisija za gospodarstvo vsakega zbora obravnava predloge okrajnega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predloge važnejših predpisov in ukrepov s področja gospodarstva In financ ln o tem poroča zboru.
Komisija za predpise ln orga' nizacljska vprašanja okrajnega zbora obravnava predloge predpisov, ki jih sprejme okrajni zbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo, obravnava vprašanja zakonitosti predpisov občinskih ljudskih odborov; oD' ravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovni!1 mest v upravnih organih okrajnega ljudskega odbora in zadev« iz . . . člena tega statuta ter 0 tem poroča zboru.
Komisija za predpise zbora proizvajalcev obravnava pred' loge predpisov, ki jih sprejme ta zbor, razen tistih predpls°v’ ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo, In 0 tem poroča zboru; obravnava vprašanja zakonitosti predpis0^ občinskih ljudskih odborov, ko likor je za reševanje teh vprašanj pristojen zbor proizvajal' cev.	. 1
Komisija za predloge ln Prl' tožbe okrajnega zbora obravnava predloge in pritožbe, 1° jih pošljejo zboru državljo111’ organizacije in zavodi, pritožbe uslužbencev upravnih organov in zavodov v zadeva njih uslužbenskih razmerij", k°' misija za predloge in pritožbe zbora proizvajalcev pa predloge in pritožbe v zvezi % delovnimi razmerji v gospodarski organizacijah.
Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja obravnava vse predloge in zadeve področja samoupravljanja _* gospodarstvu iz samostojne pristojnosti zbora proizvajalcev hi o tem poroča zboru.
43. člen	]
Predsednik in podpredsednik ljudskega odbora ter predse nikl svetov nc morejo biti č'la0 stalnih odbornišlcih komisij.
3. Predsednik ljudskega odbor*
44,	člen
Predsednik ljudskega odbora se voli izmed odbornikov n podlagi posamičnih kandidatu ’ ki jih vloži najmanj 10 odbo nikov.
45.	člen
Predsednik ljudskega odbor«'
—	predstavlja okrajni ljuds*1
odbor in zastopa okraj kot pr« no osebo;	.j„
—	predlaga dnevni red, ®K
cujo in vodi seje ljudske® odbora;	.
—	skrbi za Izvrševanje s«1 pov ljudskega odbora in vzk ja delo svetov in komisij 'iu skega odbora;
—	predlaga sprožitev dis plinskega postopka in lzr® kazni za disciplinske neredno® glede uslužbencev, ki Jih
nuje ljudski odbor;
sillch
— daje naloge ljudski m j
da se zagotovi administrativ izvršitev posameznih aktov pristojnosti ljudskega odbora.
Predsednik opravlja tudi dr ge zadeve, ki spadajo v nje6° delovno področje po posebn predpisih.
46. člen	,j,
Predloge predpisov ln aktov pošiljajo sveti ljudske’ ^ odboru oziroma pristojn« zboru po predsedniku ljudsk odbora, ta pa jih da v ®brv.„ navo pristojni odborniškl ko siji.	e,
Ce sc	svet ne strinja	z	„
njem nredsednika, da ku •
predlog nima pogojev, da prišel na dnevni red seje W j skega odbora, lahko pošlje tak predlog neposredno Mu< s u mu odboru oz. pristojne zboru.
Ce misli predsednik ljudsk^jj odbora, da predpis ali
sklep sveta nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta in zahteva, naj svet predpis oziroma drugi sklep ponovno obravnava. Ce ostane svet pri svojem stališču, predsednik ljudskega odbora zadrži izvršitev predpisa oz. sklepa in predloži sporno vprašanje pristojnemu zboru okrajnega ljudskega odbora, da o tem odloči na svoji prvi prihodnji seji.
48.	člen
predsednik ljudskega odbora Ima pravico, da v nujnih primežih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje 3e določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imeno-vanje predloži v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi seji.
49.	člen
Ljudski odbor ima podpredsednika, ki se voli na enak na-iin kot predsednik.
Ce je predsednik začasno odsoten ali zadržan, ga nadome-stlJje podpredsednik.
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja, če tako do-ločl ljudski odbor s svojim sklepom.
50.	člen
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade.
Predsednik ima pravico do Plačanega letnega dopusta.
Stalno mesečno nagrado prejema tudi podpredsednik, če Stalno opravlja določene zadeve.
4.	Sveti ljudskega odbora
predpisi za to izrecno pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja s svojega področja dela, usmerjajo s splošnimi navodili in smernicami delo uprave ljudskega odbora in nadzorujejo, ali se njihovi sklepi izvršujejo;
4.	pripravljajo predloge odlokov in drugih splošnih predpisov, ki naj jih izda ljudski odbor ter dajejo 'ljudskemu odboru pobudo in predloge za druge sklepe s svojega delovnega področja;
5.	dajejo predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev uslužbencev in državljanov, glede katerih imajo to pravico;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev in prenehanje okrajnih zavodov;
7.	dajejo predpisane potrditve ie pritrditve, ld so jim poverjeni s splošnimi predpisi ali s pooblastilom ljudskega odbora;
8.	predlagajo predračune dohodkov in izdatkov upravnih organov na svojem delovnem področju;
9.	opravljajo druge zadeve, ki so s predpisi višjih organov, s tem statutom in z drugimi predpisi ljudskega odbora dani v njihovo delovno področje.
55. člen
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru.
Ljudski odbor oziroma pristojni zbor lahko razveljavi ali odpravi vsak nezakonit predpis ali drug sklep sveta.
ga se-8 čla-
ga se-8 čla-
Sestava In člani
51.	člen
Sveti ljudskega odbora so ko-jcgijslci organi, ki izvajajo politiko ljudskega odbora na svojem področju.
*	52. člen
Ljudski odbor ima tele svete: L Svet za gospodarstvo, ki ga eestavljajo piredsednik in dva-6aist članov,
2.	Svet za komunalne in gradbene zadeve, ki ga sestavljajo Predsednik in 10 članov,
3.	Svet za stanovanjske zadeve,
* 8a sestavljajo predsednik in
” Članov,
‘h Svet za zdravstvo in social-Politiko, ki ga sestavljajo Predsednik in 10 članov,
5- Svet za prosveto, ki J^lJajo predsednik in
®- Svet za kulturo, ki ^liajo predsednik in
1- Svet za notranje zadeve, ki tki 8est0v,’jaj<> Predsečlml1 in 10
_	53.	člen
redsedmik In najmanj tretji-' tlanov svetov se volijo ta-j.g odbornikov, ljudskega odbori Ji	člaml	pa izmed	drugih
^vljmov.
h r^dsedniik ln podpredsednik olj1***8 odbora ter okrajni in °hraj"** uslužbenci
delovno področje svetov
Sv	54.	^en
tn- kot kolegijski dzvršno-V:;v*l organi ljudskega od-
ko^i^hlJo, da se izvršujejo za-'m drugi predpisi, smerni-h sPh>šna navodila zveznih 0rK ePutxllSkih izvršnih upravnih Je 6n!"v' za katerih izvrševanje har r!stoJen okrajni ljudski od-boJ.. r Predpisi ljudskega od-2. ’
ko,8 Podlagi in v mejah za-tH^v drugih splošnih predla ^ vlSjih državnih organov (jg, ojega ljudskega odbora iz-° odredbe, če so s temi
na območju ne morejo biti člani sve-
56. člen
V	delovno področje Sveta za gospodarstvo spadajo lc-te zadeve:
okrajni družbeni plan ter zadeve s področja financ, industrije, obrtništva, trgovine, gostinstva, lova in ribištva, kmetijstva in gozdarstva in kontrolne Inšpekcijske službe.
V	delovno področje Sveta za komunalne in gradbene zadeve spadajo:
zadeve regionalnega plana, komunalne zadeve, ki Imajo pomen za več občin ali ves okraj, zadeve s področja gradbeništva in urbanizma, lokalnega prometa, cestnega In vodnega gospodarstva in gradbene inšpekcijske službe.
V	delovno področje Sveta za stanovanjske zadeve spada:
splošna stanovanjska politika.
V	delovno področje Sveta za zdravstvo in socialno politiko spadajo:
zadeve s področja zdravstva, socialnega zavarovanja, dela, socialnega skrbstva ln zdravstvene In delovne Inšpekcije.
V	delovno področje Sveta za prosveto spadajo:
zadeve s področja šolstva ln drugih prosvetnih delavnosti, ter telesne tn predvojaške vzgoje.
V	delovno področje Sveta za kulturo spadajo:
zadeve kulturnih zavodov tn ostale kulturne delavnosti.
V	delovno področje Sveta za notranje zadeve spadajo zadeve varstva javnega rede, kriminalistične službe, varnosti prometa, varnosti ljudi im premoženja ter druge zadeve, kolikor nr spadajo v delovno področje drugih svetov.
57.	člen
Ce spada kakšna zadeva v delovno področje dveh ali več svetov, jo obravnavajo ln rešujejo vsi prizadeti sveti.
Delo svetov
58.	člen
Svet ljudskega odbora opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah.
O sklicanju seje obvesti predsednik sveta predsednika ljudskega odbora.
Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi članom sveta najmanj 3 dnd pred sejo.
Seje sveta se mora udeležiti načelnik ustreznega oddelka oz. šef ustrezne organizacijske enote, svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil.
59.	člen
O seji se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik sveta in tajnik sveta. En izvod zapisnika je treba najpozneje 2 dni po seji dostaviti tajniku ljudskega odbora, lci ga predloži predsedniku ljudskega odbora.
60.	člen
Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta mora svet obravnavati delo upravnih organov, ki so za svoje delo odgovorni svetu.
61.	člen
Svet poroča ljudskemu odboru oz. zboru o Izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih s svojega delovnega področja sproti, splošno poročilo pa mora podati najmanj enkrat letno.
62.	člen
Vsak svet ima tajnika. Dolžnost tajnika opravlja uslužbenec ljudskega odbora, ki ga za to določi tajnik ljudskega odbora. Načelnik oddelka ne more biti tajnik sveta.
Tajnik sveta piše zapisnik seje sveta in opravlja druge pisarniške posle v zvezi s sejami sveta.
63.	člen
Svet ima lahko svoj poslovnik; poslovnik sveta potrdi okrajni zbor.
64.	člen
Svet lahko ustanovi odbore in posebne komisije.
Odbori ln posebne komisije proučujejo zadeve iz svojega delovnega področja in dajejo predloge svetu za njihovo rešitev.
Odbori' ln posebne komisije sveta ne morejo izdajati odločb.
IV.	OKRAJNA UPRAVA Upravni organi in uslužbenci ljudskega odbora
65.	člen
Za pripravo in izvrševanje upravnih, strokovnih in pisarniških opravil iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor oddelke, uprave, inšpekcije, upravne zavode ter druge organe.
1.	Oddelki
66.	člen
Ljudski odbor ima le-tc oddelke:
1.	oddelek za splošne zadeve,
2.	oddelek za gospodarstvo,
3.	oddelek za gradbene in komunalne zadeve,
4.	oddelke za prosveto,
5.	oddelke za kulturo,
6.	oddelek za zdravstvo in socialno politiko,
7.	oddelek za notranje zadeve.
67.	člen
1.	Oddelek za splošne zadeve lpravlja splošne pravne zadeve in upravne zadeve, ki ne spadalo v delovno področje drugih oddelkov, zemljiško premoženjsko pravnih razmerij, personalno službo, upravno Inšpekcijo, splošno .pisarniško službo, pripravlja predlog proračuna In opravlja zadeve računovodstva.
2.	Oddelek za gospodarstvo opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (Industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gostinstva, turizma, lova in ribolova), financ.
3.	Oddelek za gradbene in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve gradbeništva, urbanizma, prometa in stanovanjske zadeve.
4.	Oddelek za prosveto opravlja upravne zadeve s področja šolstva, prosvetnih delavnosti, telesne ln predvojaške vzgoje.
V oddelku za prosveto je šolska inšpekcija.
5.	Oddelek za kulturo opravlja upravne zadeve s področja kulture.
6.	Oddelek za zdravstvo ln socialno politiko opravlja upravne zadeve na področju zdravstva, socialnega zavarovanja in dela ter socialnega skrbstva.
7.	Oddelek za notranje zadeve opravlja službe s področja notranjih zadev in sicer: poti-tično-upravno (društvene zadeve, državljanske zadeve, javni red ln mir, prijavna in odjavna služba, osebne izkaznice, promet, orožje in razstreliva in podobno), kriminalistično, Izvrševanja kazni, požarne varnosti in protiletalske zaščite, potnih listov ter izvršilno (Ljudska milica, pazniki, kazensko-poboljševalnih zavodov).
68.	člen
Oddelki se ustanavljajo in odpravljajo s spremembo tega statuta.
69.	člen
Na čelu posameznega oddelka je načelnik oddelka.
70.	člen
Oddelki delajo po smernicah in navodilih svetov.
2. Uprave
71.	člen
Ljudski odbor ima le-te.uprave;
L upravo za ceste, ld opravlja zadeve v zvezi z vzdrževanjem kategoriziranih cest III. reda;
2. upravo za vodno gospodarstvo, ki skrbi za vzdrževanje vodnih tokov in opravlja upravne zadeve s področja vodnega gospodarstva iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora.
72.	člen x
Uprave so samostojni upravni organi ln delajo po smernicah in sklepih Sveta za gospodarstvo.
Upravo vodi šef uprave.
73.	člen
Uprave vodijo na svojem delovnem področju postopek na prvi oz. drugi stopnji, če je z zakonom ali drugimi predpisi višjih državnih organov ail s predpisi okrajnega ljudskega odbora določena za ta postopek pristojnost upravnega organa okrajnega ljudskega odbora.
3. Inšpekcije
74.	člen
Ljudski odbori imajo tele Inšpekcije:
1.	finančno inšpekcijo,
2.	tržno inšpekcijo,
3.	kmetijsko inšpekcijo,
4.	veterinarsko inšpekcijo,
5.	gradbeno inšpekcijo,
6.	elektroenergetsko Inšpekcijo,
7.	sanitarno Inšpekcijo in
8.	inšpekcijo dela.
Inšpekcije so samostojne organizacijske enote v sestavi ustreznega oddelka.
Finančna, tržna, kmetijska, gradbena, elektroenergetska in veterinarska Inšpekcija delajo po smernicah in navodilih sveta za gospodarstvo; sanitarna inšpekcija in inšpekcija dela, pa po smernicah in navodilih sveta za zdravstvo tn socialno polil tiko.
Na čelu vsake Inšpekcije je šef.
75. člen
Inšpekcije opravljajo zadeve, ki so določene z zako-Himl
predpisi višjih državnih organov in z odloki ljudskega odbora.
Inšpekcije opravljajo službd neposredno na območju vsegai okraja.
4.	Upravni zavodi
76.	člen
Okrajni ljudski odbor ima telej upravne zavode:
1.	zavod za planiranje, ki iz« deluje osnutke okrajnih drui« beniih planov in pianov investicij, spremlja Izvrševanje teh! planov in predlaga ustrezne ukrepe, proučuje stanje gospodarskih delavnosti in predlagal ukrepe za njihov napredek ter izdeluje osnutke družbenih in drugih gospodarskih planov občinskim ljudskim odborom na njihovo zahtevo;
2.	Zavod za statistiko, ki zbira podatke za gospodarsko, de« mografsko in socialno statistiko* vodi evidenco o Izvrševanju družbenega plana In opravljA vse potrebne statistične analize*
77.	člen
Upravni zavoda so samostojni upravni organi in delajo:
—	zavod za planiranje grd
smernicah in sklepih sveta za gospodarstvo;	>
—	zavod za statistiko po smernicah in sklepih svetov v skladu z njihovim delovnim področjem.
5.	Upravne komisije
78.	člen
. Okrajni ljudski odbor ima zal pripravo in izvršitev določenih upravnih poslov zlasti tele upravne komisije:
1.	komisijo za revizijo investicijskih programov, ki opravlja revizijo investicijskih programov in daje predloge za njihovo potrditev;
2.	komisijo za pregled izvedenih gradbenih objektov, ki opravlja tehnični pregled izvedenih gradbenih objektov in izdaja uporabna dovoljenja po obstoječih predpisih;
3.	komisijo za revizijo glavnih! objektov, ki opravlja revizijo in potrjuje glavne objekte;
4.	komisijo za usiužbenska vprašanja, ki daje pritrditve pd predpisih o nazivih in plačah! uslužbencev državnih organovj
5.	komisije za opravljanje strokovnih Izpitov uslužbencev; in delavcev.
Ljudski odbor Ima tudi druge upravne komisije v primerih* za katere je to določeno z zakonitimi predpisi.
Tajnik
ljudskega odbora, načelniki oddelkov ter šefi uprav, Inšpekcij ln upravnih zavodov, okrajni Javni pravobranilec
a. Tajnik ljudskega odbora
79.	člen
Tajnik je šef uprave ljudskega odbora, ki vodi ln nadzoruje poslovanje okrajne uprave in til zato odgovoren predsedniku m. ljudskemu odboru.
Tajnik daje nrmenje o važnejših vprašanjih ljudskemu o*, boru, novim svetom ter drug* organom in zavodom ljudske* odbora.
80.	člen
Za tajnika je lahko poetavij*, kdor ima pravno frvkultelE strokovni izpit In najmanj 5 Ml strokovne prakse.
81.	člen
Tajnik ljud. odbora opravlja zlasti tele zadeve:
1. skrbi za redno, pravočasno in pravilno poslovanje okrajne uprave in Izravnava delo načelnikov posameznih oddelkov ter šefov drugih upravnih orgMkov;
S. razporeja uslužbence ljudskega odbora v posamezne er« gsnitzacijteke enote;

3.	izdaja odločbe o uslužben-sklh razmerjih glede uslužbencev, za katere Je pristojen po določbah tega statuta;
4.	izdaja odločbe o kaznih za disciplinske nerednosti uslužbencev ljudskega odbora, razen za tiste uslužbence, ki Jih imenuje ljudski odbor;
5.	določa in razporeja letni dopust uslužbencev in delavcev;
6.	pomaga predsedniku pri pravni pripravi zborovih sej in pri izvajanju dela posameznih svetov in drugih organov ljudskega odbora;
7.	udeležuje se sej ljudskega odbora in njegovih organov, toda brez pravice glasovanja;
8.	daje občasna in posebna poročila ljudskemu odboru o poslovanju okrajne uprave in o ukrepih, ki jih je odredil za odpravo pomanjkljivosti;
9.	v povezavi s tajniki občinskih ljudskih odborov vsklajuje njihovo delo in jim nudi pomoč z nasveti in navodili glede organizacije In sistema dela;
10 opravlja druge zadeve, ki »padajo v njegovo delovno področje po predpisih višjih organov in ljudskega odbora.
Pravico izrekati kazni za disciplinske nerednosti tajnik lahko prenese na šeta samostojnih organizacijskih enot. b) Načelniki oddelkov, šefi uprav, inšpekcij in upravnih zavodov
82.	člen
Načelniki oddelkov, šefi uprav, Inšpekcij in upravnih zavodov, šef odseka za dohodke in odseka za gospodarstvo ter šef geodetskega in katastrskega urada imajo pravico:
1.	voditi upravni postopek in izdajati odločbe v zadevah iz svojega delovnega področja;
2.	voditi pisarniško dopisovanje, kolikor si posamezne zadeve ne pridrži tajnik ljudskega odbora;
3.	organizirati službo v svoji organizacijski enoti In razporejati delo uslužbencev;
4.	izdajati potrdila v mejah svojega delovnega področja.
83.	člen
Načelnik oziroma šef mora od časa do časa poročati tajniku ljudskega odbora o poslovanju ln ukrepih, ki jih je odredil za napredek dela v svoj! organizacijski enoti.
84.	člen
Ljudski odbor lahko s posebno odločbo pooblasti šefe posameznih odsekov, da Izdajajo odločbe v upravnem postopku, c) Okrajni javni pravobranilec
85.	člen
Okrajnega javnega pravobranilca imenuje okrajni ljudski odbor.
Za javnega pravobranilca je lahko imenovan, kdor ima pravno fakulteto in pravosodni Izpit. 8fi. člen
Javni pravobranilec zastopa v premoženjskopravnih razmerjih okraj In občine ter zavode, ki Jim je priznana lastnost pravne osebe in glede katerih je organ pristojen za zadeve ln nalog j zavoda. okrajni oziroma občinski ljudski odbor
Javni pravobranilec opravlja tudi druge zadeve, ki so določene v zakonu In s predpisi višjih državnih organov.
87. Člen
Javni pravobranilec dela po navodilih predsednika okrajnega ljudskega odbora in je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku.
Pri zastopanju premoženjskopravnih razmerij je javni pravobranilec dolžan izvrševati navodila predsednika ljudskega odbora okraja ali občine oziroma pristojnega organa zavoda, ki ga zastopa.
V.
POSEBNI OKRAJNI ORGANI L Senat za prekrške pri okrajnem ljudskem odboru ln sodnik
posameznik
88.	člen
Senat za prekrške sestavljajo predsednik senata in dva sodnika porotnika. Vsak sodnik porotnik ima po dva namestnika.
Predsednika senata, sodnika porotnika in njih namestnike voli in razrešuje ljudski odbor.
Za predsednika senata in njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ter vsaj eno leto sodne ali upravne prakse.
89.	člen
Predsednik senata za prekrške vodi kot sodnik posameznik upravni kazenski postopek na prvi stopnji za prekrške, za katere je predpisana kazen zapora daljša od 7 dni ali denarna kazen nad 50.000 din, ln za tiste prekrške, katere je to z zakonitim predpisom določeno.
Senat za prekrške odloča o pritožbah zoper odločbe občinskih sodnikov za prekrške.
2. Okrajno disciplinsko sodišče
70. člen
Okrajno disciplinsko sodišče vodi na prvi stopnji disciplinski postopek In izreka kazni za disciplinske prestopke uslužbencev okrajnega ljudskega odbora ter uslužbencev vseh zavodov, glede katerih je organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda, okrajni ljudski odbor.
Okrajno disciplinsko sodišče je hkrati disciplinsko sodišče druge stopnje za pritožbe zoper sodbe in odločbe občinskih disciplinskih sodišč na območju okraja Ljubljana.
91.	člen
Disciplinsko sodišče ima predsednika in dva člana. Pri disciplinskem sodišču je disciplinski tožilec.
Predsednik, vsak član disciplinskega sodišča in disciplinski tožilec imajo namestnike.
Predsednika, člane disciplinskega sodišča in njihove namestnike izvoli oziroma disciplinskega tožilca In njegovega namestnika imenuje In razrešuje okrajni ljudski odbor. Predsednika ln njegovega namestnika izvoli Izmed odbornikov okrajnega ljudskega odbora, druge člane in njihove name.stnlke pa 'zvolt oziroma disciplinskega tožilca in njegovega namestnika Imenuje izmed uslužbencev okrajnega ljudskega odbora ter zavodov, navedenih v prvem odstavku prejšnjega člena.
92.	člen
Pisarniške posle disciplinskega sodišča opravlja tajnik sodišča, ki ga določi tajnik ljudskega odbora Izmed uslužbencev ljudskega odbora.
93.	člen
Za pristojnost ln postopek okrajnega disciplinskega sodišča veljajo predpisi zakona.
3. Vojni odsek
94.	člen
Pri okrajnem ljudskem odboru je vojni odsek.
Sestavo In delo vojnega odseka določajo posebni predpisi.
4. Skupne določbe
95.	člen
Senat za prekrške, disciplinsko sodišče in okrajni javni pravobranilec Imajo potrebno število uslužbencev, svojo administracijo, delovodnik ln pečat.
VI.
POSEBNE DOLOČBE O USLUŽBENCIH
96.	člen
Na službena mesta uslužbencev, ki jih voli oziroma Imenuje ljudski odbor in dntgih strokovnih uslužbencev, se postavijo
razpisa
uslužbenci na podlagi ljudskega odbora.
Drugi uslužbenci se postavijo praviloma brez razpisa.
97.	člen
Razpis za uslužbence, ki jih imenuje ljudski odbor, izvede komisija za volitve in imenovanja in da predlog ljudskemu odboru. Za druge strokovne uslužbence izvede razpis tajnik ljudskega odbora.
Po Izvršenem razpisu tn Imenovanju oziroma izvolitvi se Izda odločba o postavitvi uslužbenca.
98.	člen
Odločbe o postavitvi ln o drugih uslužbenskih razmerjih tajnika ljudskega odbora in uslužbencev, ki jih imenuje ljudski odbor, izdaja predsednik ljudskega odbora.
Odločbe o postavitvi In drugih uslužbenskih razmerjih drugih uslužbencev izdaja tajnik ljudskega odbora.
99.	člen
Delovna mesta in potrebne kvalifikacije za posamezna delovna mesta v upravnih organih ljudskega odbora določi ljudski odbor s posebnim predpisom.
100.	člen
Predsednik okrajnega ljudskega odbora predlaga sprožitev disciplinskega postopka proti tajniku ljudskega odbora in uslužbencem, ki Jih Imenuje ljudski odbor, tajnik pa sprožitev disciplinskega postopka proti drugim uslužbencem ljudskega odbora.
C. KONTROLA IN NEPO SREDNA UDELEŽBA DRŽAVLJANOV PRI DELU OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA 1. Zbori volivcev
101.	člen
Odborniki ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poročati zborom volivcev v svoji volilni enoti o delu ljudskega odbora in o svojem delu.
O svojem delu mora odbornik poročati tudi, če to zahteva najmanj desetina volivcev z območja katerega koli zbora volivcev v njegovi volilni enoti.
102.	člen
Ljudski odbor mora na skupni seji obeh zborov obravnavati vse predloge zborov volivcev o vprašanjih iz pristojnosti ljudskega odbora in mora o sklepih, ki jih je sprejel na podlagi teh predlogov, obvestiti zbor volivcev na njegovem prihodnjem sestanku.
103.	člen
Ljudski odbor lahko d6 posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavanje zborom volivcev.
104.	člen
Zbori volivcev, ki se skličejo za obravnavanje vprašanj iz 102. ln 103. člena tega statuta, sc opravijo za območja, ki so v skladu s predpisi zakona o občinskih ljudskih odborih, s statutom občine.
Zbori volivcev gospodarskih organizacij se sklicujejo za ista območja kot pri postavljanju kandidatov za volitve odbornikov zbora proizvajalcev.
Zbori volivcev, na katerih odborniki okrajnega zbora poročajo o delu ljudskega odbora In o svojem delu (101. člen), se lahko opravijo tudi skupno za več območij. Območja, za katera se opravijo taki »kupni zbori volivcev, določi občinski ljudski odbor na predlog okrajnega ljudskega odbora.
Zbore volivcev sklicuje občinski ljudski odbor na zahtevo okrajnega ljudskega odbora ali na predlog odbornika okrajnega zbora oziroma na zahtevo volivcev.
2. Referendum
105.	člen
Ljudski odbor lahko razpiše okrajni referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo pomen za življenje in razvoj okraja, predloži v potrditev volivcem, ali pa zato, da se volivci poprej o njih izjavijo.
Referendum razpiše ljudski odbor sam ali na zahtevo desetine volivcev v okraju, podano pismeno ali na zborih volivcev. Ljudski odbor razpiše referendum po poprejšnji potrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. Ce zahtevajo referendum volivci, ga mora okrajni ljudski odbor razpisati najpozneje v 10 dneh po tem, ko je dobil pritrditev Izvršnega sveta.
3. Sveti in komisije državljanov
106.	člen
Ljudski odbor lahko ustanovi svete in komisje, ki jih sestavljajo državljani.
107.	člen
Sveti državljanov so posvetovalna telesa, ki Jim ljudski odbor poveri proučevanje posameznih vprašanj in sestavljanje ustreznih predlogov.
Komisijam državljanov lahko poveri ljudski odbor opravljanje posameznih upravnih nalog.
4. Druge oblike neposredne udeležbe državljanov
108.	člen
Državljani se lahko na teritorialni ali drugačni podlagi združujejo za pomoč ljudskemu odboru pri izvrševanju določenih nalog in za samostojno opravljanje posameznih zadev, ki Imajo pomen za ves okraj ali več občin (vodovodni odbori, odbori za elektrifikacijo, odbori za postavitev šol in podobno).
C. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
109.	člen
Od zadev, ki bodo po potrditvi tega statuta z zakonom ali z drugim predpisom višjega organa dane v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, bo opravljal okrajni ljudski odbor samo tiste, ki so navedene v 10. do 13. členu tega statuta.
Zadeve, ki bodo po uveljavitvi tega statuta z zakonom ali drugim predpisom višjega državnega organa dane v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, pa doslej sploh niso bile v pristojnosti ljudskih odborov, bo opravljal okrajni ljudski odbor, razen če ta ne bo s posebnim odlokom določil, da Jih opravljajo občinski ljudski odbori.
Zadeve, ki bodo po uveljavitvi tega statuta z zakonom ali z drugim predpisom višjega državnega organa dane v pristojnost okrajnega ljudskega odbora In hkrati v pristojnost ljudskega odbora mestne občine s posebnimi pravicami, bodo opravljali občinski ljudski odbori.
Okrajni ljudski odbor bo sam opravljal vse tiste zadeve, zo katere je z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov določena Izključna pristojnost okrajnega ljudskega odbora.
110. člen
Ce okrajni ljudski odbor ne izda odloka po prvem odstavku prejšnjega člena v treh mesecih po objavi predpisa, sme Izvršni svet Ljudske skupščine LRS na predlog občinskega ljudskega odbora določiti, da opravlja tako zadevo občinski ljudski odbor.
Zoper odlok, s katerim okrajni ljudski odbor prenese pristojnost po prvem odstavku prejšnjega člena na občinski ljudski odbor, Ima občinski ljudski odbor pravico pritožbe na Izvršni .Ljudske skupščine LL-9
111.	člen
Upravni postopek v zadevali, ki se je vodil pri okrajnem in mestnem ljudskem odboru Ljubljana, pa do uveljavitve tega statuta še ni pravnomočno d®-končan, dokonča okrajni oziroma mestni ljudski odbor Ljubljana.
112.	člen
Delo v zvezi z naložitvijo evidence o kmetijskem zemljiškem skladu družbenega premoženja za vse območje okrajnega ifl mestnega ljudskega odbora Ljubljana dovrši okrajni oziroma mestni ljudski odbor Ljubljana.
Po naložitvi evidence se elaborat izroči pristojnim občinam-
113.	člen
Okrajni ljudski odbor Ljubljana opravlja začasno vse tiste zadeve iz pristojnosti občinskih ljudskih odborov, ki jih statuti občin v svojih prehodnih določbah izrecno dodeljujejo v začasno pristojnost okrajnega ljudskega odbora (n. pr. katastrska in matična služba, zadeve vojaškega odseka in podobno).
114.	člen
Pristojni svet okraj neg9 ljudskega odbora ima pravic0 predlagati razrešitev načclnikov oddelkov ln Inšpektorjev v upravi občinskih ljudskih odborov, ako nimajo strokovnih P°' gojev.
Tako zahtevo lahko postavi tudi okrajni ljudski odbor za tajnika občinskega ljudskega odbora.
Isto pravico imajo sveti okrajnega ljudskega odibora glede 5°' fov samostojnih organizacijskih enot in Inšpektorjev v občinsk' upravi.
115.	člen
Ljudski odbor na seji odlo6" kateri upravni organ rešuje upravne zadeve, ki jih predp*5 višjih organov izrecno dajejo v pristojnost svetov.
116.	člen
Prve statute občin potrdi tv vršni svet Ljudske skupščih* LRS.
.	117. člen
Ta statut začne veljati, ko t’
I potrdi Ljudska skupščina LRS-
olo ljubljana-okolica
sktf'
SKLIC SEJE
Na podlagi 83. člena zakon® okrajnih ljudskih odborih cujem
XXII. sejo	.
odbornikov Okrajnega ljudske^ odbora Ljubljana okolica z b9 slednjim
dnevnim redom:
1.	Poročilo in razprava o d°y
sodnikia za prekrške pri O® Ljubljana okolica.	t
2.	Razprava ln sklepanj®
spremembi okrajnega družb®® ga plana za leto 1954.	6
3.	Razprava in sklepanj® ^ sprejemu predpisov, odločb v sklepov v gospoda rotvu.
4.	Razprava in sklepanj® ,,
sprejemu predpisov s podr«*' dela.	„
5.	Ustanovitev dijaškega in^. nata za gojence Usnjar.*^, tehniikuma v Domžalah kol nančno samostojnega zavod®
6.	Presonalne zadeve. >
Seja okrajnega ljudskega o,
bora bo v ponedeljek, dn® ^ januarja 1955 z začetkom a
8.	url v sejni dvorani! Mest®1 u ljudskega odbora glav. h1®! Ljubijam (Magistrat).
Predsednik
okrajnega ljudskega odb® Miha Berčič, I. r.
V
Izdaja Zniof.nJltvo •Ljublj® j svet l dnevnik«. d'rektor Stane SKJ® jixtgovc>ml urednik Ivo Tav**®'
k
O 07