LETO VII/1968 # ŠTEVILKA 5 JULIJ CENA 50 S DIN Sindikati so za hitrejšo in cenejšo gradnjo stanovanj 31. maja letos je občinski sindikalni svet na volilni konferenci za izvolitev delegatov za VI. kongres ZSJ razpravljal o aktualni temi »Hitrejše razreševanje stanovanjskih vprašanj«. Sprejel je več stališč in zaključkov, ki jih je posredoval občinskim forumom, republiškemu sindikalnemu svetu in izvoljenima delegatoma za VI. kongres. Na podlagi razprav pri kadrovski komisiji in predsedstvu občinskega sindikalnega sveta je volilna konferenca sprejela predlog, naj bi bila delegata za kongres iz industrije in rudarstva. Konferenca, ki so jo sestavljali občinski sindikalni svet in predsedniki sindikalnih podružnic je enoglasno izvolila za delegaia: Slavka Bcrganta (1934), kovino-stri><:aria Industrije pohištva STOL — Kamnik, ki je predsednik IO sindikalne podružnice in član republiškega sindikalnega sveta Slovenije ter Janeza Maleša (1942), tehničnega risarja v rudniku kaolina Črna pri Kamniku, tajnika IO sindikalne podružnice in član predsedstva občinskega sindikalnega sveta Kamnik. Delegata sta bila izvoljena na podlagi znanih meril o delavnosti v sindikalnih organizacijah in pripravljenosti na delo tudi izven ožjega kroga sindikalnih organizacij podjetij. V nadaljevanju volilne konference so udeleženci obravnavali predkongresno gradivo »Hitrejše razreševanje stanovanjskih vprašanj — pomemben element standarda delovnih ljudi« in ga navezovali na stanje, kakršno je v naši občini. Sprejeli so stališča in zaključke, ki so v glavnem ti-le: Delitev dohodka v gospodarskih organizacijah ni primerna in spodbudna za rast stanovanjskega standarda, ker gospodarskim organizacijam ostaja malo dohodka. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo smo decentralizirali, še vedno pa nismo ustvarili njih koncentracije in so zato razdrobljena. Ne vemo kdo bi jih moral zbrati in še zmeraj razpravljamo, čigava je ta odgovorna naloga ali stanovanjskih podjetij, posebnega sklada ali banke. Za sedaj to prepuščamo banki, kar pa sicer ni zmeraj učinkovito. Med elementi, ki zavirajo obseg stanovanjske izgradnje je tudi pomanjkljivost planov. Se vedno nam ni dovolj jasno, kje, kdaj, kakšno vrsto stanovanj in za kakšno ceno bomo gradili. Sistem kreditiranja stanovanjske izgradnje za tržišče še ni dovolj proučen. Gradbena podjetja nimajo možnosti za ugodnejše kreditiranje naročnika na daljši rok. Banke v tem primeru niso dovolj poslovne, da bi obsežneje, povoljneje in dolgoročno kreditirale gradbeno podjetje. Takoj po dograditvi stanovanj za trg morajo gradbena podjetja vrniti kre- Ob 25-letnici VI. SNOUB Slavka Slandra Šlandrovci se bodo srečali 8. septembra v Motniku Letos 6. avgusta bo poteklo 25 let odkar je bila na Sipku nad Blagovico ustanovljena Slandro-va brigada. Njen prvi komandant je bil Janko Sckirnik-Simon, politični komisar pa Mitja Ribičič Ciril. Pripravljalni odbor za proslavo 25-letnicc Slandrovc brigade, v katerem so tudi predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij občin Kamnika, Domžal, Žalca in Mozirja, vodi Pa ga narodni heroj Mirko Jerman, je sklenil, da bo osrednja proslava 8. septembra letos v Motniku. Poleg nekdanjih Slandrovcev, borcev in aktivistov iz omenjenih občin naj bi bil tega dne v Motniku tudi zbor pionirjev. Računajo, da se bo na proslavi zbralo Preko 3000 ljudi. Proslava bo v središču Motnika, na prostoru pri Zadružnem domu. Poleg osrednje proslave bodo ves mesec julij in avgust številne športne, kulturne in druge prireditve, na katerih bo sodelovala zlasti mladina omenjenih štirih občin, v katerih so Slandrovi brigadi podelili domovinsko listino. Sam Motnik se bo za proslavo tega pomembnega jubileja temeljito pripravil. V kratkem bodo skozi naselje asfaltirali cesto, uredili pročelja hiš in sploh uredili zunanji izgled kraja. Motnik za kraj proslave niso izbrali slučajno. Tod so bile pozimi 1913/1944 številne akcije borcev Slandrovc brigade. Med drugim so šlandrovci napadli in zavzeli žandarmerijsko postojanko v Motniku. V teh bojih jc padel namestnik komandanta bataljona Džck, ki mu bodo odkrili tudi spominsko obeležje. F. S. dite. Zaradi takega kreditiranja interesenti celo z višjimi, kaj šele tisti s povprečnimi osebnimi dohodki, ne morejo računati na nakup stanovanja. Urbanistično urejanje in arhitektonska izvedba gradenj sta v stoječega stanovanjskega fonda v družbeni lasti. Z odprodajo bi povečali fond finančnih sredstev za razširjeno reprodukcijo stanovanjske izgradnje. V svojih zaključkih je konferenca pokazala tudi na neutemeljenost obstoja kar 1. julija se bodo že lahko vselili stanovalci v drugi 18-stanovanjskj blok na ljubljanski cesti. Stanovanja jc za prodajo zgradilo gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika. V pritličju bodo trgovski lokali — papirnica, knjigarna in trgovina s pohištvom. veliko primerih zelo draga. Nismo še zasledili, da bi zaradi cenejše izvedbe, za katere bi dal pogoje že urbanistični plan, prišlo do pametnega sodelovanja ali celo do zaostritve v korist racionalizacije gradnje. V stanovanjski izgradnji je nujno v korist izgleda mesta zagotoviti temeljit nadzor s strani gradbene in urbanistične inšpekcije. Zaostajanje se kaže tudi v komunalni izgradnji. Interesenti niso nikdar dovolj na jasnem glede gradbenega zemljišča, če bo pravočasno komunalno urejeno. Kljub plačilu prispevka za uporabo mestnega zemljišča opravijo komunalno ureditev delno sami na svoje stroške. Med zaključke in predloge so udeleženci slavili še hitrejšo ureditev okolice dograjenih stanovanjskih blokov, ki je opravljena šele po daljem obdobju, celo po nekaj letih ter dajanje večje možnosti konkurenčnosti med gradbenimi podjetji pa tudi komunalnimi. Nobeno od teh naj bi ne imelo monopolnega položaja. Poudarili so tudi, da prepočasi rešujemo vprašanja odprodaje ob- treh stanovanjskih podjetij, oziroma enot v naši občini, saj so v drugih celo večjih mestih ustanovili le eno. Enotno stanovanjsko podjetje bi smotrneje gospodarilo tako s starimi kot novejšimi stanovanjskimi stavbami v družbenem sektorju. Konferenca je predlagala tudi izpopolnitev sistema samoupravljanja na področju stanovanjskega gospodarstva, solidneje je treba urediti odnose med stanovalci, hišnimi sveti in stanovanjskimi podjetji; stanovanjsko podjetje naj bi postalo izvrševalec politike skupščine stanovalcev. Glede oblikovanja dohodkov v stanovanjskih podjetjih je treba izoblikovati taka merila, ki bodo v skladu z rezultati gospodarjenja s stanovanjskim fondom in s tem z intencijami reforme ter spodbudna za boljše gospodarjenje. Na hitrejši razvoj stanovanjske izgradnje vplivajo negativno tudi počasni in birokratski postopki za pridobitev lokacij, gradbenih dovoljenj in vsega drugega, čemur bi morali posvetiti potrebno pozornost pristojni organi in občinska skupščina. V. D. < o O t—4 < S sestanka občinskega političnega aktiva Dosledno uresničevati sprejeta stališča Občinski komite ZKS je pred dnevi sklical posvetovanje družbenopolitičnih delavcev kamniške občine, na katerem so razpravljali o aktualnih političnih problemih v občini. Udeleženci so dali poudarek zlasti položaju v delovnih organizacijah in ukrepom, ki naj pripomorejo k hitrejšemu reševanju perečih problemov. Menili so, da jc v sedanji politični situaciji izredno pomembno, da imajo odgovorni ljudje v delovnih organizacijah in vodstva organizacij večji posluh v kolektivih za vsa odprta vprašanja in za možna ali stvarna žarišča zaostrenih odnosov in razpoloženja v delovnih organizacijah. Vodstva delovnih organizacij so odgovorna, da skupaj z organizacijami analizirajo politični položaj v delovnih organizacijah in pravočasno ustrezno ukrepajo tako, da pri tem utrjujejo samoupravno življenje in samoupravno zavest kolektiva. Za vse dosedanje prekinitve dela pri nas so bili povod nižji osebni dohodki. V takih situacijah smo govorili predvsem o neposrednih povodih za prekinitev dela, manj poudarka pa smo dajali analizi globljih vzrokov. Dogaja se nam, da nekatera vodstva podjetij, ki so v težjem položaju, pred kolektivi opozarjajo predvsem na zunanje dejavnike, ki vplivajo na poslabšani položaj delovnih organizacij. Vse premalo pa kažejo zanimanje ali pripravljenost za odkrivanje notranjih problemov. Rečeno je bilo, da je treba o vseh problemih, katerih reševa-vanje je odvisno od dejavnikov izven delovne organizacije, zahtevati hitrejše reševanje v organih, ki so za to odgovorni, po poteh, ki so v naši politični samoupravni praksi. Dolžni smo razpravo o teh problemih prenesti iz kolektivov v za to odgovorne samoupravne družbenopolitične organizme na vseh ravneh (zbornice, skupščine — poslanci itd.), kolektive pa o tem inforimrati in uspešneje pritegniti k reševanju problemov. Za večino delovnih organizacij je značilno, da tečejo razprave o vseh problemih le znotraj strokovnih služb, samoupravnih organov (DS, UO) in v vodstvih podjetij ter več ali manj tudi v vodstvih organizacij. Širših posvetovanj s kolektivi o poglavitnih problemih posameznih delovnih organizacij ni. Tak odnos utrjuje formalizem v samoupravljanju. Ponekod prevladujejo izrazito birokratski in tehnokratski koncepti. Iz istih virov pa so pogosti komentarji o nizki samoupravni zavesti kolektiva takrat, kadar pride do zaostritev, nikoli pa ni časa za to, da bi bil kolektiv neposredno informiran s strani odgovornih v podjetju. V večini delovnih organizacij sc tudi celotna aktivnost začenja in konča v izvršnih odborih. Glede nagrajevanja po delu je bilo rečeno, da v praksi pogosto pozabljamo na pravi pomen principa nagrajevanja po delu in ga povzdigujemo v namen samemu sebi, pri čemer ne upoštevamo danih razmer in pogojev za ustvarjanje dohodka. Na aktivu so se dogovorili, da v vseh delovnih organizacijah ocenijo realnost odnosov in razponov, ki izvirajo iz obstoječih delitvenih razmerij in ustrezno reagirajo. Videti jc treba, kje so vzroki za tako nizko produktivna delovna mesta, kjer posamezniki dosegajo izredno nizke osebne dohodke. Večji poudarek moramo dati tudi razvoju posameznih oblik družbenega standarda. V zadnjem času se v nekaterih delovnih organizacijah v širšem obsegu pojavljajo razne oblike dopolnilnega dela, (pogodbeno delo, popoldanska obrt, honorarno delo itd.). Potrebno je takoj analizirati obseg tega dela, odnose, ki s tem v zvezi nastajajo znotraj delovnih organizacij in v odnosu do privatnega sektorja. Za krepitev samoupravnih odnosov v občini in delovnih skupnostih je izrednega pomena principiclnost v samoupravnih odnosih med delovnimi organizacijami in družbenopolitično skupnostjo — občino z vsemi njenimi samoupravnimi organizmi in organizacijami. Zlasti takrat, kadar je potreben kritičen pristop k reševanju posameznih problemov, se pojavljajo v delovnih organizacijah določeni odpori. Takrat se cesto pojavljajo demagoške parole o »nevmešavanju« in podobno. Taki odnosi nikakor ne krepijo odgovornejši odnos vseh činiteljev v občini pri reševanju družbenopolitičnih problemov. Namesto, da bi sc zavzeli za razreševanje nakazanih problemov, poskušajo vriniti v raznih oblikah pritisk na tiste, ki ta problem odkrivajo. Priporočila skupščine in stališča družbenopolitičnih organizacij o posameznih aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih v občini in v delovnih organizacijah, sc v posameznih delovnih organizacijah ne obravnavajo. Razprava na aktivu se je dotaknila tudi nekaterih vprašanj ekonomske politike. Zahteva se ostrejši kurs v osebni odgovornosti posameznih odgovornih činiteljev za počasno ali neustrezno reševanje posameznih problemov. Med drugim je bilo govora o klirinški poravnavi medsebojnih obveznosti, ki je zboljšala položaj tistih, ki slabše gospodarijo na račun boljših, kritiziran je bil uvozni režim, zlasti devizni in neodgovornost, ker devizni sistem za tekoče leto še vedno ni znan. Sprejemanje predpisov, ki urejajo posamezne odnose v tekoči ekonomski politiki s tako zamudo, ima lahko izredno težke posledice. Prisotni so menili, da je treba dosledno zahtevati od vseh odgovornih na vsa odprta vprašanja takojšnje odgovore in ukrepe. Program razvoja otroškega varstva v Kamniški občini Svet za otroško varstvo, ki dela v okviru Temeljne izobraževalne skupnosti v Kamniku, se je takoj po ustanovitvi lotil obsežnih nalog, ki jih terja ureditev otroškega varstva v občini. Svet predstavljajo predstavniki šestih največjih kamniških industrijskih kolektivov, občinskega sindikalnega sveta in vzgojno varstvenih ustanov. Svet se je lotil svojega dela tako, da je opredelil katere naloge je glede na možnosti lahko rešiti v letošnjem letu in kaj bi bilo treba storiti za hitrejši razvoj otroškega varstva v prihodnjih letih. Ker je stanje na področju otroškega varstva v naši občini tako pereče, da ne trpi nobenega odlašanja, je svet že predložil skupščini Temeljne izobraževalne skupnosti predlog programa o organizaciji in razvoju otroškega varstva, ki ga je mogoče uresničiti že v letošnjem letu. V kamniški občini obstojata le dva otroško varstvena zavoda, in sicer vrtec Antona Medveda z dvema oddelkoma v Zapricah in na Duplici, ki ima v varstvu 225 otrok. Ta zavod ima kombinirano varstvo za predšolske in šolske otroke. Dijaški dom ima zmogljivost 60 učencev s polno oskrbo in do 70 gojencev za dnevno varstvo. V preteklem šolskem letu se je v ta dom prijavilo v dnevno varstvo in celotno oskrbo zelo malo učencev (okrog 30) in zato dom ni bil v celoti izkoriščen. Hkrati pa je otroški vrtec že presegel svoje zmogljivosti in ne more več sprejemati v varstvo novih otrok. Ob podatku, da je v občini vključenih le nekaj pod 5% vseh otrok v otroško varstvo in da je popolnoma nerešeno vprašanje dojenčkov, oz. otrok do 2 let starosti, se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kako čimbolje in čimbolj gospodarsko izkoristiti obstoječe zmogljivosti na področju otroškega varstva v občini. Zato predlog programa nakazuje trenutno najbolj učinkovito rešitev na ta način, da bi bil sedanji otroški vrtec v bodoče namenjen samo za dnevno varstvo predšolskih otrok, medtem ko bi v sedanjem Dijaškem domu uredili prostor za dnevno varstvo šolskih otrok. Uresničitev tega predloga bi zahtevala najmanj sredstev in lahko precej več prispeva k povečanju števila otrok, vključenih v otroško varstvo. Posebno pozornost pragram posveča tudi gradnji novih igrišč pri posameznih oddelkih otroškega vrtca, ki so sedaj brez igrišč. Tako naj bi še v letošnjem letu uredili igrišče otroškega vrtca Antona Medveda, igrišče na Duplici in v Zapricah. Z manjšimi adaptacijami in popravili obeh centralnih otro.škovarstvenih in vzgojnih ustanov bo možno znatno povečati zmogljivosti in hkrati izboljšati pogoje dela v teh ustanovah. V letošnjem letu bo poleg sredstev, ki naj bi jih v ta namen zagotovile posamezne gospodarske organizacije, iz prispevka za otroški dodatek, krajevnega samoprispevka in občinskega proračuna zagotovljenih v skladu za otroško varstvo okrog 15 milijonov S dinarjev. Ta sredstva bodo v glavnem zadostovala za uresničitev kratkoročnega programa, ki ga bo temeljna izobraževalna skupnost, v kratkem sprejela. F. S. VEČJA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Kamniška industrija izvozila za 1,7 milijonov dolarjev blaga V prvem tromesečju letošnjega leta so industrijska podjetja v Kamniški občini zabeležila nekoliko slabše proizvodne rezultate kot v letu 1967. Vendar smo pričakovali izboljšanje v naslednjih mesecih. Pričakovanja so se uresničila že v mesecu aprilu pa tudi prehodni rezultati o doseženi proizvodnji so za mesec maj dokaj ugodni. Kamniška industrija je v prvih petih mesecih letošnjega leta proizvedla za 107,1 % več kot v istem obdobju leta 1967. Cc primerjamo te rezultate s podatki o industrijski proizvodnji v naši republiki, smo lahko zadovoljni. Delovne organizacije so kljub težavam, ki jih imajo pri nabavi reprodukcijskega materiala, pomanjkanju obratnih sredstev, zaradi slabega plačevanja računov itd. uspela doseči in preseči planirano vrednost proizvodnje. Med podjetji imajo še težave v »■Svitu« in tovarni usnja. Zaskrbljujoči pa so podatki v Tovarni kovanega orodja, kjer so proizvedli za 36 % manj kot v istem ob- dobju leta 1967, ki so ga že tako zaključili s poslovno izgubo kot edino tako podjetje v občini. Bistveno pa so povečali proizvodnjo v Živilski industriji, Rudniku kaolina, tovarni »Stol« in »Titanu«. Posebno rezultati v »Titanu« nas zadnje čase prijetno razveseljujejo, kajti ne smemo pozabiti na težko gospodarsko stanje, kakršno je bilo v tej tovarni lansko leto. Uspehi so v izvozu mnogo ugodnejši. Kamniška podjetja, ki pretežno izvažajo na konvertibilna področja zahodne Evrope in v severno Ameriko, so izvozila kar za 1.744 tisoč ameriških dolarjev ali za 31,6 % več kot v istem obdobju lani. Poleg »Stola«, ki že več leta dosega najugodnejše rezultate, moramo posebno omeniti Tovarno usnja, »Svilanit« in podjetje Kamnik, ki so svoj izvoz podvojila. Pričakujemo lahko, da se bo tako ugodna dinamika pri proizvodnji in izvozu v naslednjem obdobju še nadaljevala. x. J. Posvet o usposabljanju in zaposlovanju mladih v Kamniku Zavod za zaposlovanje je v sodelovanju s Skupščino občine Kamnik organiziral v maju 1968 posvet o vključevanju mladine v uk, o problemih zaposlovanja, štipendiranja in poklicnega usmerjanja v posamezne profile šol II. stopnje. Posveta so se udeležili predstavniki kadrovskih služb v delovnih organizacijah, strokovnih služb in družbeno politični delavci. I/, materiala za posvet in zelo živahne razprave jasno izhaja, da v industriji ni pričakovati kakega skokovitega porasta zaposlenosti. Pričakovati pa je rast zaposlenosti v terciarnih dejavnostih: us-lužnostni dejavnosti, turizmu, gostinstvu, obrti in to predvsem v privatnem sektorju. Odstotek nezaposlenih občanov glede na zaposlene se je od leta 1961), ko je bilo nezaposlenih 61 občanov ali 0,8 % povečal do marca 1968 na 2,7% ali 215 nezaposlenih. Gibanja, ki so posledica gospodarske reforme, se še vedno močno odražajo v rasti števila ne/a Poslenih in to predvsem v strukturi nezaposlenih. Delovne organizacije se branijo in boje sprejeti ljudi, ki so se izkazali kot nedelavni, alkoholike, ljudi, ki so kdaj v življenju kakor koli prišli v konflikt z družbenimi normalni. Manj sprejemajo mladoletnike, ker jih ne smejo vključiti v nočno delo, ne smejo jim dati fizično nevarnega ali napornega ,|('la itd. Zato moramo stremeti za tem, da bi čim več otrok končalo osemletko v redni osnovni šoli, da bi se ti mogli vključiti v uk ali šole II. stopnje, saj je približno •0 °/o nezaposlenih nekvalificiranih in je torej najtežje zaposliti take, ki ničesar ne znajo. Vsi učenci, ki obvezno šolanje zaključujejo v 7. razredu, naj bi dokončali osemletko. Nadaljevanje šolanja je pomembno /.lasti za učence, ki se do septembra ne bodo nikamor vključili in bi tako ostali socialno nezavarovani. Občinska skupščina naj bi z davčno politiko vzpodbujala mlade iz kmetijskih predelov, da bi "stali na kmetiji npr. s tem, da bi popustili pri obdavčitvi za določeno dobo, če otrok ostane na kmetiji. Hkrati moramo vzpodbu- jati tudi misel, da je za vodenje kmetije potrebno znanje, pridobljeno vsaj preko tečajev ali nižje kmetijske šole, da je torej potrebno imeti za gospodarno vodenje kmetije širšo izobrazbo kot pa za opravljanje mnogih del v industriji. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi sprejemanju mladih v delovna razmerja. Ti po prvem vtisu, ki ga dobe o delovni organizaciji, še dolgo regulirajo svoje ponašanje in prizadevnost, presojajo resnost delovne discipline, prilagojujejo delovne navade in lastne ambicije. V delovnih organizacijah je še vedno premalo poudarjena vloga kadrovskih komisij, kar ima za posledico neprincipielnost pri sprejemanju in premeščanju, premajhno upoštevanje in iskanje strokovnih mnenj. To ima za posledico pojmovanje, da npr. invalidi lažje stopnje in ljudje z nekaterimi fizičnimi defekti niso sposobni za nobeno delo in jih zato ne morejo sprejeti v delovno razmerje, češ da imajo take že v podjetju. Vse študije pa kažejo, da so prav taki ljudje, če so psi-hično urejeni, najbolj delovni. Res je, da niso zmožni za vsako delo, za mnoga pa so lahko še bolj kot zdravi. Pravilno nameščanje in premeščanje lahko torej rešuje mnoge probleme. Delovna organizacija lahko dobi ali obdrži dobrega delavca, družbena skupnost se reši nastajajočega socialnega problema, prizadeti postane'produktiven in osebno srečen občan. Posebna težava v preventivi zaposlovanja, t. j. v poklicnem usmerjanju je v pomanjkanju analiz in planov perspektivnih kadrovskih potreb in sicer vsaj za 4 leta, kolikor traja strokovno izobraževanje ene generacije. Sedaj sloni vse poklicno usmerjanje na analizah vključitev učencev prejšnje generacije, šolskih uspehov, intelektualnih zmožnosti, poklicnih interesov in materialnih možnosti družin obravnavane generacije. Gospodarske potrebe po posameznih strokovnih profilih, pa moremo predvideti le na osnovi ocen razvoja posameznih gospodarskih panog. Seveda ima za racionalno poklicno odločanje mladih pomembno vlogo štipendijska politika, ki jo pojmujemo kot posledico dolgoročnega kadrovskega planiranja, ki naj prilagodi strukturo strokovnih kadrov gospodarskim potrebam in omogoči študij nadarjeni mladini ter prepreči nepotrebno rast števila nezaposlenih. Občinska skupščina je na svoji seji že sprejela sklep o tem, da naj bi vse delovne organizacije podeljevale štipendije po enotnih kriterijih, ki naj bi bili objektivni brez sentimentalnih primesi, lokalizma in »zvez«, kar naj bi omogočilo študij pridnim in nadarjenim, delovnim organizacijam pa sposobne strokovnjake. V naši občini letos zaključuje osemletko (8., 9., 10. leto šolanja) 424 učencev: 199 fantov in 225 deklet. Od celotnega števila zaključu-jočih še vedno 145 ali 34,2% zaključuje šolanje z nedokončano osemletko. Število teh iz leta v leto pada, vendar jih je še vedno toliko, da moramo pogledati njih poklicne namere. Iz odgovorov »ankete o izbiri poklica« je razvidno, da jih namerava nadaljevati šolanje v osnovni šoli 67 ali 46.2 %, manjše število jih bo ostalo na kmetijah, še vedno pa je vprašanje vključitve 70 učencev, ki so se že ob anketiranju odločili za zaposlitev ali pa so bili še neodločeni. Kljub temu, da podatki zaposlovanja trenutno niso v glo-balu prav nič kritični, ostaja nezaposlena pretežno mlajša delovna sila, ki dobi le začasno zaposlitev ali pa je sploh ne dobi. Izhajajoč iz tega bo približno 70 kandidatov le predstavljalo precej velik problem, kako jih zaposliti. Problem pa ne bodo predstavljali le kandidati z nedokončano osemletko, pač pa v veliki meri tudi dekleta z dokončano osemletko. Da je temu res tako, kažejo podatki o željah za šole II. stopnje. Za te šole se je odločilo skupno 140 učencev, od tega 51 fantov in 89 deklet. Največ (49) jih namerava nadaljevati šolanje na gimnaziji. Tako kot vsako leto ugotavljamo tudi letos, da mnogo učencev svojih poklicnih želja ne bo moglo realizirati, vendar bo z ozi-rom na to, da jih zaključuje šolanje vsako leto vedno več, tudi število razočaranih večje. Vzroki za to so različni. Zaradi vnaprej določenih kapacitet šol se bo moralo preusmeriti precej učencev, ki so se odločili za TSS elektro, gradbeno in kemijsko stroko. Enako velja za tiste učenke, ki so se odločile za medicinske sestre, otroške negovalke in učiteljice. Ne glede na kapacitete šol je zelo sporna tudi kasnejša zaposlitev v večini imenovanih poklicev. Veliko učencev bo prisiljeno preusmeriti svoje poklicne namere tudi zaradi svojih psihofizičnih sposobnosti, ker so v mnogih primerih poklicne želje popolnoma neustrezne. Važno vlogo igra tudi materialno stanje družin kandidatov, ki v mnogih primerih ne dopušča vključitev v željeno šolo. Analize preteklih let kažejo, da sprejmejo šole II. stopnje z našega področja letno približno 100 kandidatov. Ostane torej približno 40 učencev, ki svojih poklicnih želja ne bodo mogli realizirati na šolah II. stopnje, zato bodo želeli v uk ali poklicne šole. Podrobnejši pregled pokaže, da so to v glavnem dekleta, ki že tako nimajo nobenih izgledov za vključitev, kar potrjuje še posebno plan potreb po kadrih za leto 196!! in v njem planirana učna mesta za dekleta. Od 45 fantov, ki so se odločili za uk, oz. za poklicne šole, se jih je kar 14 odločilo za avtomehani-ka, od 59 deklet pa 21 za prodajalko. Skupno je na voljo 72 učnih mest (največ za zidarje in pohištvene mizarje), od tega za dekleta le 2 tapetnici. Ce izvzamemo 16 kandidatov, ki se morajo ustrezno poklicu vključiti v poklicne šole, in če vzamemo le grobo številčno stanje, ostane še vedno 32 kandidatov nevključenih ne glede na neustreznost njih poklicnih želja z razpoložljivimi prostimi učnimi mesti. V resnici pa je situacija še dosti slabša, ker ni nikakršnih izgledov, da bi se bistveno povečalo število prostih učnih mest za dekleta. Morda bi se situacija nekoliko ublažila, če bi poskušali dekleta vključiti v takšne poklice, ki so do sedaj veljala kot tipično moška (pleskar, strugar, ključavničar, mizar), vendar bi bilo v tem primeru treba spremeniti mentaliteto tistih, ki so odgovorni za sprejem, kot tudi kandidatk in staršev. Trenutna situacija kaže, da bodo težave za: — približno 70 učencev iz nižjih razredov, ki se po končani šoli žele zaposliti, — približno 40 deklet z dokončano osemletko, ki ne bodo uspele realizirati svojih poklicnih želja na šolah II. stopnje — in približno 50 deklet, ki bodo verjetno ostale brez ustreznih učnih mest. „ < c rt U5 Obvestilo Delavska univerza Kamnik prireja v juliju in avgustu tečaje: 1. Gospodinjski tečaj 2. Šiviljski tečaj 3. Tečaj za gospodinjske pomočnice 4. Tečaj za izobraževanje delavcev v kmetijstvu Tečaji bodo v popoldanskem času v Kamniku. Prijave sprejema Delavska univerza Kamnik. Kidričeva ulica (Zdravstveni dom) osebno ali po telefonu 83-452 vsak dan od 7. do 14. ure. DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK RAZPIS Delavska univerza Kamnik, Kidričeva ulica, razpisuje za šolsko leto 1968/69 naslednje šole in tečaje: 1. I. stopnjo osemletke 2. II. stopnjo osemletke Pogoji: pod točko 1 uspešno končan 4. razred osnovne šole. pod točko 2 uspešno končan 6. razred osnovne šole. Tečaji tujih jezikov: Začetni: — nemški — angleški — italijanski Nadaljevalni: — nemški — angleški Vse informacije dobite na Delavski univerzi Kamnik osebno ali po telefonu 83-452 vsak dan od 7. do 14. ure. Prijave sprejemamo do 1. septembra 1968. DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK 94^874 Ob 50-letnici bojev za našo severno mejo Ob razpadu avstro-ogrske monarhije konec oktorba 1918, meja med slovenskim ozemljem in novo nemško Avstrijo, ki se je takrat ustanovila, ni bila določena z demarkacijsko črto po pogodbi o premirju med ahtentnimi silami in avstro-ogrsko armado. Tudi vrhovna komanda srbske vojske, ki je kot del antantne vojske smela zasesti vsak del bivše monarhije, se ni zmenila za to razmejitev. Narodna vlaga SHS v Ljubljani, sestavljena iz zastopnikov vseh slovenskih političnih strank, je celo nasprotovala vsaki akciji glede vojaškega zavarovanja naših meja, češ da bodo dobili od zaveznikov vse, kar bodo hoteli. Medtem pa je nova Avstrija že z zakonom določila ne le vso koroško deželo temveč tudi slovensko Podravje z Mariborom in Ptujem za avstrijsko ozemlje, nemško-nacionalni mestni svet v Mariboru pa je izjavil po načelu Wilsonove samoodločbe svojo pripadnost k Avstriji, pri čemer je avstro-marksistična socialdemokratska stranka stopila na stran te nemške buržoazije. Na vsem spornem obmejnem območju so Nemci izvrševali svojo oblast kakor prej. Ljudstvo pa se je zavedalo nevarnosti, ki je pretila spričo tega položaja slovenskim obmejnim pokrajinam. Zato se je v začetku novembra 1918 zbralo več spočetka samostojnih prostovoljskih oboroženih vojaških skupin na kranjsko-koroški meji in v Mežiški dolini (skupine Lavrič, Safman, Martinčič, Ude, Malgaj in drugi), ki so začele same od sebe in na svojo roko oborožene boje za zasedbo slovenske Koroške. V Mariboru je 1. novembra 1918 major Rudolf Maister, kamniški rojak, s peščico prostovoljcev presenetil in pregnal nemške vojaške poveljnike in ukazal nemškim vojakom, da odidejo domov v Avstrijo, mesto Maribor pa je oglasil za del Jugoslavije. Nemško-socialdemokratski mestni svet je nato zbral nad tisoč vojakov, »meščansko gardo«, z namenom, da prežene Slovence iz Maribora in Podravja. Na Maistrov poziv pa se je zglasilo okoli 3000 prostovoljcev, delavcev, kmečkih fantov, obrtnikov, viničarjev, železničarjev in rezervnih častnikov (študentov in dijakov), na pomoč pa so prišli še Celjani, Ljubljančani, Tržačani in drugi. Tako so formirali mariborski pešpolk. topništvo in druge vojaške oddelke. S temi silami je Maister, ki ga je narodni svet za Štajersko pred tem imenoval za generala, 23. novembra 1918 razgnal mestno gardo in tako prehitel Nemce, čeprav je vlada celo prepovedala in poskušala preprečiti vpoklic prostovoljcev in samo akcijo za razorožitev garde. Hkrati je dal po Mal-gaju zavzeti Velikovec in je v sledečih dneh zasedel vse območje od Mure, Spilja in Radgone ves Kozjak proti zahodu, skratka vse štajersko Podravje. Medtem so Slovenci v Mariboru zamenjali nemško uradništvo na železnici, pošti in sodiščih s Slovenci. Da bi pomagali Nemcem, ki so se začeli zbirati v vojaške oddelke v Lipnici, so mariborski avstromarksisti s štrajkom zaustavili železniški promet, zahtevajoč postavitev nemške oblasti. Prostovoljci — železničarji iz Ljubljane pa so prihiteli in preprečili, da ni ta štrajk ohromel sile slovenskih čet. Od nemških hujskačev nahujskana množica Nemcev in socialdemokratov ter tisoče drugih, ki so z vlaki prihiteli iz severa, je 27. januarja 1919 poskušala zavzeti mesto, ko je prišla na obisk ameriška delegacija. Naskočila je mestni magistrat, kar pa je straža s težkimi izgubami za napadalce odbila. Še so sledili krvavi boji v Radgoni in Lučanah, a Podravje do Veli-kovca je ostalo čvrsto v slovenskih rokah. Poskus Maistra in Lavriča, da bi s silami, s katerimi sta razpolagala, zasedla Celovec, je ljubljanska vlada preprečila. Zaradi pritiska slovenske vlade boji na kranjsko-koroški meji vkljub veliki hrabnosti borcev niso uspeli, Lavrič je bil celo ujet, njegov pribočnik ubit. Ko pa se je raznesla vest, da bo mirovna konferenca priznala samo tisto ozemlje, ki je zasedeno, je slovenska vlada aprila 1919 naglo odredila to, kar je 1918, ko je bil še čas za to, prepovedala Lavriču in Maistru, namreč napad na Celovec. Čete pa niso bile pripravljene in dovolj opremljene, bi bilo zadosti municije in oskrbe, niti rezerv. Dobro pripravljeni in budni nemški Korošci so vrgli vladne čete po krvavih bojih s težkimi izgubami na obeh straneh nazaj in pridrli celo do Slovenj Gradca. Naslednja ofenziva srbske vojske, podprta s prostovoljskimi oddelki, je maja sicer zavzela Celovec in Gospo sveto, a je bilo že prepozno, kajti ob zahodni koroški meji se je pojavila italijanska divizija. Na ukaz iz Pariza se je po intervenciji Italije srbska vojska morala umakniti na mejno črto, ki so jo bile poprej pravočasno zavzele slovenske prostovoljske čete. Na tej črti je bilo sklenjeno premirje med slovensko vlado in vladama Koroške in Štajerske. To mejo je avgusta 1919 priznala mirovna konferenca kot mejo med nemško Avstrijo in Jugoslavijo. Zgodovinsko je dokazno, da nam brez vojaškega zavarovanja severne meje po prostovolj- Na pobudo pedagoškega svetovalca Janka Regvata iz Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Ljubljani so se učitelji, ki uče v četrtih razredih osnov, šol v naši občini, odpravili na enodnevno ekskurzijo po Kozjanskem. Spoznali naj bi ta lepi in tihi del naše domovine, ki je danes manj obiskan, a ima svojo bogato zgodovino. Kamniškim učiteljem so se priključili še domžalski. 18. maja smo si tako ogledali odročen, a silno lep košček naše zemlje, se vozili skozi vasi in kraje, ki so jih med okupacijo poži-gali in izseljevali Nemci, mimo prizorišč bojev slavne XIV. divizije, mimo vojnih pogorišč, kjer" cih ne bi bila priznana ta meja, ki je rešila Sloveniji nekaj stoti-soč Slovencev in ozemlje štajerskega Podravja z Mariborom in Ptujem, Ljutomerom, Ormožem, Središčem, Gornjo Radgono, Slovenskimi goricami, Dravskim poljem in Pohorjem in začrtala sedanjo državno mejo Jugoslavije, ki je ostala naša vkljub začasni nemški okupaciji leta 1941. Da se je slovensko ljudstvo spontano z orožjem uprlo za dosego svojih nacionalnih ciljev na severni meji v letih 1918-1919, je torej za ves slovenski narod in za Jugoslavijo zgodovinsko večnega pomena. Tudi v naši občini je še nekaj živečih udeležencev teh bojev, ki so se pred 50-leti odzvali pozivu Rudolfa Maistra. Doslej so nam znani tile tovariši: Jernej Cebulj, Miha Zrimšek, Viktor Weber, Jože Mrak, Jože Sadjak. Stane Peček, vsi iz Kamnika ter Edbin Jernam iz Smarce. Prosimo vse ostale udeležence, katerih imena nam niso znana, da se čimprej javijo našemu uredništvu Kamnik, Titov trg-l. V prihodnji številki bomo začeli objavljati spomine nekaterih Maistrovih borcev iz naše občine. S. pa danes zopet stojijo lepe in trdne domačije. Obiskali smo tudi Kozje, gospodarsko in politično središče tega območja, ter Kum-rovec, rojstni kraj tovariša Tita. Ob mirni Sotll, kjer je nekoč Matija Gubec klical k uporu, še vedno kljubujejo zobu časa mogočni gradovi Četrtek, Sreda in Cesar grad, delo tisočerih rok tla-čanov. Ob Gračnici blizu Rimskih Toplic smo nemo strmeli v ozko dolinico, kjer so si vermani za hrbti šoloobveznih otrok hoteli zagotoviti varno pot pred enotami XIV. divizije. Vso ekskurzijo je odlično organiziral in vodil pedagoški svetovalec Janko Regvat. y. V. Učitelji na Kozjanskem Z •A <