Leto LXVII Poštnina plačana T gotovini V Ljubljani, v petek", dne 3. novembra 1939 Slev. 252 _ Jena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitarjevi uL6|/lll SLOVENEC Telefoni arednlitva la oprave: <0-01, 4041, 4043, 40-04, 40-0» — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račun: Ljubljana številk« 10.6)0 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulic« Številka 6. Odločitev Amerike V petek zvečer je ameriški senat s 6? Klasovi proti 22 sklenil, da spremeni nevtralnostni zakon, ki je doslej veljal za Zedinjene države Severne Amerike v primeru, da kje na svetu izbruhne vojna, ki se je Zedinjene države ne udeleže. Debata za to spremembo je trajala že dolge mesece. Že v poletnih mesecih je predsednik Koosevelt predložil senatnemu odboru zakonski osnutek, s katerim naj bi se bil doslej veljavni nevtralnostni zakon spremenil v toliko, da bi država smela izvažati tudi orožje in municijo sleherni državi brez razlike, ali se nahaja v vojni ali ne, pod pogojem, da blaga ne odvažajo ameriške ladje, marveč, da ga kupec odpelje s svojimi lastnimi sredstvi. Takrat Roosevelt ni imel sreče. Senatni odbor se mu je postavil po robu. Bog ve, kakšni vplivi so se takrat uveljavili med senatorji, da so zavrgli Rooseveltov predlog. Izključno ameriški vplivi to gotovo niso bili, kajti čisto iz samoljubnega materialnega stališča bi bila sprememba nev-tralnostnega zakona v tem smislu, da dovoljuje izvoz orožja in municije tudi med vojno, za ameriško industrijo izredno dragocena, tako dragocena, da bi se Amerikanci tako ugodne Eriložnosti, da nekaj zaslužijo, prav gotovo ne ili otepali, da se niso pojavili drugi izvename-riški vplivi, ki so bili tako močni, da so reformo že v poletju onemogočili. Toda prišel je avgust, prišel je september in z njim evropska kriza, ki je v čudnih, za ameriško javnost neprivlačnih okoliščinah izbruhnila v Evropi. Sedaj je prišel čas,'ko'je moral Roosevelt spet v ospredje s svojim predlogom, kajti nevtralnost Amerike, njeno obliko in njen obseg, je bilo treba jasno in nedvoumno opisati. Okoliščine, v katerih je izbruhnila vojna v Evropi, so bile takšne, da so globoko odjeknile v srcih ameriških senatorjev, in je bilo takoj opaziti, da nasprotje proti Rooseveltovim predlogom hitro pada. Tako se je tudi zgodilo. Torpediranje potniške ladje »Athenia«, razdelitev Poljske, razmah Sovjetske Rusije na Baltik in ogrožanje Finske, vse to je sovplivalo na dozorevanje nove miselnosti, ki je sicer že obstojala med ameriškim javnim mnenjem, a še ni zmagovito prodrla v ameriški senat. In ko je Roosevelt v drugič predložil senatu svoje predloge, je odpor padel in senat je sprejel reformo z ogromno zgoraj navedeno večino 67 glasov proti 22. Iz senata pojde zakonski osnutek sedaj še pred narodne poslance, kjer mu je, kakor pravijo ameriški listi, zagotovljena sicer majhna, a gotova večina, nakar bo postal zakon, po katerem bodo Zedinjene države Severne Amerike urejevale svojo trgovinske odnošaje z Evropo, bodisi s tem bojujočim se taborom ali z enim. Novi nevtralnostni zakon vsebuje nekaj zelo važnih predpisov, ki bodo imele mogočen vpliv tudi na potek evropske vojne. Poleg nekaterih drugih, samo po sebi razumljivih predpisov glede plovbe po ameriških obalnih vodah, glede potovanja ameriških državljanov z ladjami vojskujočih se držav in glede uporabe ameriške zastave od strani trgovskih ladij, predpisov, ki jih sleherni Amerikanec brez razlike odobrava, je osrednja točka novega zakona ta, da smejo Zedinjene države Severne Amerike .vsem, torej tudi vojskujočim se državam brea razlike tabora prodajati orožje, municijo in drugo vojno blago, pod pogojem, da inozemski kupec blago takoj plača v Ameriki in da ga takoj odpelje iz Amerike s svojimi lastnimi sredstvi, medtem ko je ameriškim ladjam prepovedano to blago prevažati. Ta člen, ki ga je izumil senator Pitman, imenujejo po Ameriki »Cash and Carrv« člen, kar bi prevedli na slovenščino z besedami: Plačaj in odpelji. Ako ameriški nevtralnostni zakon motrimo površno, dobimo vtis, da je navdahnjen od najstrožje in najbolj odločne nepristranosti. Za vse tuje države veljajo isti zakoni. Amerika ne nudi nobenih izjemnih ugodnosti. Toda ako pa motrimo novo ameriško nevtralnost na osnovi stvarnega položaja, dobimo takoj drugo sliko, in nam postane vloga, ki jo bo Amerika odslej — pa čeprav nevtralna — imela tudi v razpletu evropske vojne. Kajti na papirju veljajo ugodnosti za izvoz za vse države enako, stvarno pa se jih ne more poslužiti Nemčija, ki zaradi svojih deviznih predpisov, ki spet izvirajo iz njenega načina trženja s pomočjo blagovne izmenjave, ne razpolaga z denarjem, da bi ga Eoložila na ameriške mize pri nakupu orožja, adje, ki bi mogle nabave prevažati. Nemčija ima. Toda te se ali skrivajo po nevtralnih ali domačih pristaniščih, ali pa jih po morijh še lovijo angleške in francoske vojne ladje. Posledice blokade Nemčije so danes takšne, da ni upanja, da bi Nemčija mogla spraviti le eno samo ladjo v Ameriko in spet nazaj. Nevtralne države bi lahko za Nemčijo v Ameriki kupljeno blngo prevažale, toda kaj, ko vprav zaradi blokade nimajo niti najmanjšega Tipanja, da bi ga mogle pripeljati v kakšno nemško pristanišče. Ostane edino še možnost, da taksno blago nevtralne ladje odlagajo po nevtralnih pristaniščih, odkoder bi se moglo po suhi poti spraviti v Nemčijo, toda v očigled strogega pomorskega nadzorstva, ki ga opravljajo angleške in francoske ladje tudi nad tovorom nevtralnih držav, je tudi to upanje zelo pičlo in tako rekoč brez stvarne podlage. Stvarno bosta mogli v Ameriki naročevati municijo in orožje samo Anglija in Francija (prav tako tudi Kanada, Avstralija, Južna Afrika in Indija), ki imata denarja v izobilici, da ga lahko takoj plačata, in ladij dovolj, da ga brez ovire spravijo čez morje na evropsko bojišče. V stvarni vrednosti leži pomen ameriškega Iievtralnostnega zakona. Zato ni čudno, ako je reformo angleški in francoski tisk tako burno pozdravil kot prispevek pravno sicer nevtralne, idejno pa z znhoonimi demokracijami sorodne Amerike, ki želi po svoje sodelovati, čeprav ne z orožjem v roki, da bi ideje demokracije v tej vojni zmagale. Zagrebška vrem. napoved: Oblačno s krajevnimi padavinami. Zemunska vrem. napoved: Na severni polo-Ifici države se bo ohladilo. Obsedno stanje - na Nizozemskem Razlog: »Trdno odločena, da brani svojo neodvisnost...« Nizozemska ne bo z Belgijo sklepala nobene vojaške zveze Amsterdam, 2. nov. AA. Nizozemska ▼lada je takoj po snočnji izjavi ministrskega predsednik proglasila obsedno stanje. Samo za tri pokrajine to ne velja. V občinah, ki jih navaja dekret o proglasitvi obsednega stanja, prevzamejo vojaška ob-lastva upravo v svoje roke in lahko izdajo tudi naknadne ukrepe. Civilna oblastva postanejo samo izvršilni organi za izvedbo teh ukrepov. Okoliščina, da se obsedno stanje, ki ga je parlament izglasoval, razširi na večino države, je jasen dokaz, da je Nizozemska trdno odločena braniti svojo neodvisnost. Haag, 2. nov. t. Uradno sporočilo nizozemske vlade z vso odločnostjo zanika poročila, ki so se širila po tujem tisku, da nameravata Nizozemska in Belgija skleniti vojaško zvezo, katere cilj naj bi bil, da bosta s skupnimi močmi branili nevtralnost svojih držav in nedotakljivost ozemlja ,ako bi kdorkoli ne spoštoval njune nevtralnosti. Službeno poročilo pravi, da je to nemogoče, da so s takšnimi mislimi nizozemska vlada nikoli ni bavila in da je brezsmiselno govoriti o kakšni zvezi, ko pa nevtralnostni zakon prepoveduje Nizozemski, da bi sploh stopila v pogovore s kakšnim generalnim štabom drugih držav. Amsterdam, 2. nov. AA DNB, Holandski minister za narodno gospodarstvo Stremberger je govoril včeraj po radiu o razdelitvi življenjskih potrebščin v Holandiji. Sporočil je, da se bo ustanovil osrednji svet za preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami, da bi se na ta način »boljšala razpodeiitev. Pariz, 2. nov. b. Francoski uradni krogi so dobili zanesljive informacije, da sta Belgija in Nizozemska že pripravili vse potrebno, da poplavita določen del svojega ozemlja. Obe državi sta sklenili razmočiti ozemlje, ki pribaja v poštev za morebitne vpade tujih čet. To sta storili zaradi tega, ker bi enkratna povodenj zahtevala predolgo časa. Zaradi tega jima bo omogočeno, da v primeru potrebe v najkrajšem času izvedeta povodnji takega obsega, ki bi onemogočale vsako prodiranje sovražnika. Ha bojiščih - še vedno mir Na kopnem Berlin, 2. novembra. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Na zahodu samo slab topniški ogenj na posameznih krajih. Pariz, 2. novembra. AA. Havas: Opazilo se ie, da nemške čete zadnie dni čedaje boli uporabljajo pri svojih ogledniških nastopih naskakovalne oddelke. O položaju na bojišču se lahko reče, da je ostal še dalje miren in da je včeraj bilo le nekaj manjših prask čisto krajevnega značaja. Nemški naskakovalni oddelki so v glavnem sestavljeni iz mladeničev od 18 do 19 let. To so mladi narodni socialisti, sicer hrabri mladeniči, toda brez vsake vojaške skušnje. Ponoči ni bilo skoro nobenih operacij, le čez dan je bilo nekaj manjših spopadov pri Orenthalu vzhodno od reke Blies. V bližni Vorbacha je bil nekoliko hujši topniški boj. Nemške ofenzive ne bo Pariz, 2. novembra, b. Nevtralni opazovalci poročajo, da je Hitler končno upošteval opaske svojih generalstabnih častnikov ter odgodil napovedano ofenzivo na prihodnje leto. Do te odgoditve je prišlo po točni proučitvi uspehov nemških napadov v preteklem tednu. Vsi ti napadi so se namreč končali z velikimi izgubami za Nemce, ne da bi imeli od tega kakšne posebne koristi. Nemški list grozi Angliji z »naglim koncem vojne — brez sovjetske in italijanske pomoči« Berlin, 2. novembra, b. Glavno glasilo narodno-socialistične stranke »V61kischer Beobachter« opominja britanskega ministrskega predsednika Chamberlaina, da hočejo nemške oborožene sile prizadejati ^Veliki Britaniji z vso svojo močjo udarec, ki bo naglo končal vojno z zmago Nemčije. Ostali narodno-socialistični listi poudarjajo, da Nemčija ne računa nič več niti na sovjetsko, niti na italijansko vojno pomoč v sedanji vojni med Nemčijo m zapadnimi velesilami. Na morju Angleška ladja napadena pri Madeiri Gibraltar, 2. novembra. AA. Havas: Po vesteh, ki so prispele v Gibraltar po radiu, je britanska ladja »Egba«, ki je plula 240 milj vzhodno od Madeire, pretrpela danes dopoldne napad od strani neke nemške podmornice. Uradno poročajo, da se je tej ladji posrečilo umakniti podmorniškemu ognju in da ie nadaljevala svojo pot ne da bi jo zadeli izstrelki nemške podmornice. Nemci potopili lastno petrolejsko ladjo Newyork, 2. novembra. AA. Havas: Nemško petrolejsko ladjo Friedrich«, ki se je skrivala pred angleškimi vojnimi ladjami pod nevtralno zastavo, je posadka sama potopila, da ne bi bila zaplenjena od angleške križarke »Dispatch«. Dopisnik »New-yok Timesa« poroča, svojemu listu iz Paname podrobnosti o potopitvi ladje. Angleška križarka »Dispatch« je srečala 24. oktobra nemško petrolejsko ladjo »Friedrich« v Karibijskem morju. Ladja je plula brez luči. Poveljnik angleške križarke je vprašal kapetana nemške ladje, zakaj njegova ladja nima luči. Nemec je odgovoril, da so se svetilke-pokvarile. Nato je angleška križarka zapovedala, naj se ladja ustavi, toda kapetan »Friedricha« ter zapovedi ni poslušal, temveč je javil, da so stroji pokvarjeni, šele ko je angleška križarka zapoved ponovila, se je nemška ladj^ ustavila. Oddelek angleških vojakov je pregledalo nemško ladjo, na kateri je bilo okoli 40 mornarjev, ki so se vsi zbrali okoli rešilnih čolnov. Angleški mornarji so jim zapovedali, naj se odstranijo od čolnov, toda Nemci tega povelja niso izpolnili. Istočasno je kapetan »Friedricha« sporočil angleškem častniku, da je bila spuščena v ladjo voda, in da se bo v kratkem potopila. Nato so angleški mornarji zapustili nemško ladjo, nemška posadka, pa je stopila v rešilne čolne. Nemška ladja »Friedrich« je vozila tovor 40.000 sodov petroleja, ki je bil vkrcan v Tampicu 19. oktobra t. 1. Angleži so nemško posadko internirali na otoku Jamajci. Vojna v zraku Uspehi angleških letalcev London, 2. novembra, b. Poročajo, da sta prva dva meseca letalske vojne prinesla britanskemu vrhovnemu letalskemu poveljstvu lepe uspehe glede podatkov o nemških letalskih oporiščih. Namen, ki ka je hotelo doseči angleško letalsko, poveljstvo, je popolnoma uspel. Angleški letalci so večkrat prinesli nazaj lepe posnetke ter odkrili številna letališča, ki so jih Nemci preslabo skrili, čeprav je večina njih pod zemljo. Medtem ko so nemški protiletalski topovi dosegli znatne uspehe, pa je bilo obrambno delovanje nemških lovskih aparatov sla-bejše in ni pokazalo posebnih uspehov. Britanske izgube so bile od začetka vojne pa do danes zelo majhne. Nasprotno pa so Angleži sestrelili 32 letal in sicer 21 s protiletalskimi baterijami, 8 z ladijskimi protiletalskimi baterijami, ostale pa so sestrelili britanski piloti. Te številke pa označujejo le britanske uspehe, medlem ko francoski tukaj niso vračunani. Finci spet v Moskvi Zunanji minister Erkko o neuklonljivosti Finske pri obrambi svoje svobode in v upanju na mirno rešitev spora Moskva, 2. novembra. A A. DNB. Finsko zastopstvo z državnim svetnikom Paasikivim in finančnim ministrom Tannerjem je prispelo danes popoldne spet v Moskvo. Mislijo, da se bodo danes nadaljevala pogajanja, ki so bila 23. oktobra prekinjena med finskim zastopstvom in sovjetskimi državniki. Pri sprejemu finskega zastopstva so bili navzočni: šef protokola sovjetskega komi-sarijata za zunanje zadeve Barkov, švedski in danski poslanik ter norveški odpravnik poslov. Berlin, 2. novembra. AA. DNB. Iz Helsinkija poročajo, da je zunanji minister Erkko govoril snoči na slavnostni predstavi v švedskem gledališču v korist finskih vojakov. Erkko je predvsem obžaloval, da je predsednik ljudskih komisarjev Molotov v svojem včerajšnjem Rovoru navedel podrobnosti o sovjetsko-finskem pogajanju. V ukrepih, ki jih je predlagala Sovjetska Rusija vidi Finska ruski imperializem. Finska se ne more spuščati v nič, kar bi moglo ogrožati njeno lastno Ozadje preseljevanja Nemcev v očeh angleškega lista Nemčija upa dobiti plačilna sredstva za nabavo živeža in surovin London, 2. nov. AA. Reuter. Diplomatski urednik »D a i 1 y H e r a 1 da« pojasnjuje nemški načrt o preseljevanju nemških manjšin iz držav Vzhodne Evrope. Ta načrt — pravi diplomatski urednik tega lista — je zelo prostaški, strog in neizprosen. Nemške manjšine z vseh držav Vzhodne Evrope začenši od Estonije pa do Romunije, se morajo preseliti ▼ svojo domovino. Tisti, ki so že nemški državljani, so dobili ukaz, tist pa, ki pripadajo nemškemu plemenu in govore nemški jezik, pa so izpostavljeni pritisku, da bi se vrnili v domovino. Oni zapuščajo svojo zemljo, •voje domove, svoj poklic, svoj denar in ▼se, kar imajo. Vsega tega se bodo polastile vlade onih držav, ki jih morajo ti Nemci zapustitL Nemška vlada bo na ta način dobila velike rezerve denarja, ker bodo Nemčiji t nadomestilo za to dobavili življenjske potrebščine ln surovine. Kar pa se tiče prebivalcev, ki nimajo lastnega ognjišča, bodo ti dobili ▼ nadomestilo zem- ljo ▼ poljskem koridorju in ▼ Poznanju, namestili pa jih bodo po tovarnah in podjetjih, ki so pripadala Judom. Ta načrt je v veljavi že v Estoniji in v Letoniji. Pod pritiskom Berlina ln Moskve sta vladi teh držav podpisali ▼ tem smislu sporazum. Toda načrt se ne zadovoljuje samo s tem. Izvajali ga bodo tudi nad prebivalstvom nemškega plemena na Madžarskem, Jugoslaviji in Romuniji, kakor to napoveduje diplomatski urednik manjšinskega lista nemškega lista na Madžarskem »D j e D o n a u«, ki smatra, »da je dolžnost vseh Nemcev, iti v Nemčijo, da bi dali Nemčiji nov vir proizvodnje.« »Daily Herald« pripominja, da narodni socialisti hočejo iti še dalje pri izvajanju tega sistema kolonizacije. Nemška vlada — tako pravi ta list — k fe predlagala sovjetski vladi, naj prevzame več tisoč čeških delavcev -specialistov kot plačilo za sovjetske surovine. Rusiji so delavci-specialisti potrebni. Nemčija se hoče iznebiti Čehov, katerih premoženje bo na ta načn mogla zapleniti, njihove hiše pa prodati Nemcem. nevtralnost. A ti predlogi pomenijo zasužnjenje Finske v korist tuje države na finskih tleh. Finska volja, da ostane nevtralna, predstavlja obenem tudi varnost za Rusijo. Finska izhaja s stališča, da so njeni dogovori z Rusijo sklenjeni s svobodno voljo. Na Finsko ni vplivala nobena tuja država. Finski narod strastno ljubi svobodo in si ne želi nobene vojne. Pokazal je svojo pripravljenost do daljnosežnih žrtev, kakor se jasno vidi iz predlogov, ki jih bo finska delegacija jutri izročila v Moskvi. Finska zelo dobro ve. po kateri poti ima hoditi, naj bo ta pot še tako težka. Finski narod mora stati ob strani in se ne vtikati v politiko velesil. Ni okoliščin, v katerih se tudi v sedanjem trenutku ne bi mogla doseči miroljubna ureditev. Sovjetske zahteve Ker je sovjetski zunanji komisar objavil sovjetske zahteve do Finske, so jih nocoj objavili tudi finski listi. Sovjetski predlogi, ki pomenijo zadnjo besedo sovjetske vlade, so naslednji: Finska odstopi Sovjetiji: 1. Pristanišče H a n g 6 v Finskem zalivu, ki bi ga Sovjetska Rusija vzela samo v najem ter bi ga izgradila v pomorsko oporišče. (Na nasprotni obali Finskega zaliva leži luka Baltijskij, ki jo je Sovjetska Rusija dobila od Estonske.) 2. 15 km globoko ozemlje severno od Ljeningrada. 3. Vse štiri otoke v Finskem zalivu. 4. Na severu pa polotok R y b a k i, ki ga Sovjetska Rusija potrebuje za izgraditev utrdb okrog Murmanskega. Sovjetska Rusija ponudi Finski: 1. Nenapadalno pogodbo in pogodbo o medsebojni pomoči proti obljubi, da Aalandskega otočja ne bo dala nikomur na razpolago in se nikoli ne bo vezala proti Sovjetski Rusiji. 2. Dva. krat toliko ozemlja, kot ga je Finska odstopila, in sicer v severni sovjetski pokrajini Karel i j i. V Ukrajini in Beli Rusiji so razlaščena veleposestva, industrije in banke Moskva, 2. nov. t. Na službenih mestih v Moskvi izjavljajo, da sta sovjetski skupščini v nekdanji poljski Beli Rusiji in poljski Ukrajini, ki sla bili izvoljeni prejšnji teden, sprejeli zakone, s katerimi se podržavijo vsa veleposestva, naj 80 pripadala zasebnikom ali pravnim osebam (cerkvi, ustanovam itd.), nadalje vaa podzemeljska bogastva, vsi gozdovi, vse naravne sile, kakor vode in podobno, ter končno vsa velika industrija in vsi denarni zavodi. Izvajanje teh zakonov se je le začelo v obeh pokrajinah. Država bo vse gozdove, rude, vodne »ile, industrijo in denarno poslovanje uredila po sovjetskih načelih. Boj med centralizmom in samoupravami v Sloveniji xHrvatski dnevnik« o banovini Sloveniji Mačkovo glasilo Hrvatski Dnevnik od 1. novembra se v uvodnem članku peča s pisanjem listov 0 slovenski banovini ter navaja v glavnem pisavo Jutra, Domovine in belgrajske Pravde. Iz prvih navaja, koliko Slovencev živi v drugih delih države, iz belgrajske Pravde pa tisti članek, kjer je bilo rečeno, da so se zoper slovensko gospodarsko samoupravo izrekli nekateri slovenski gospodarski krogi. Ko je Hrvatski Dnevnik vse to navedel, pa potem pove svoje mnenje, ki se tako le glasi: »Ko bi bile te besede izrečene na kakem zborovanju, in sicer na neslovenskem zborovanju, bi to še razumeli. To bi bila za nas čisto navadna demagogija, ker je smešno samo misliti, da bi državni dohodki bili sestavljeni le iz neposrednih davkov. Ko bi vsi državni izdatki prihajali le iz neposrednih davkov, bi država že davno prišla na kant. Zato je naj-brže sila slab gospodarski strokovnjak, kdor je zoper gospodarsko avtonomijo Slovenije navedel te dokaze. Tako dokazovanje bi bilo mogoče uporabiti na vseh poljih državne uprave, nakar bi lahko rekli, da sploh nimamo več državne blagajne, pač pa ima menda država kakega bogatega strica, lložaju narodi Jugoslavije gotovo ne žele za kakršnekoli interese biti zavedeni v to krvavo, osvajalno vojno«. Zaradi tega bi dr. Adžija lahko kar mirno še naprej veseljačil po zagrebških barih, ker je jugoslovanska vlada že davno izjavila, da hoče ohraniti najstrožjo nevtralnost. Kar se pa tiče »osvajalne vojne«, ki se tako lepo bere v tem komunističnem letaku, naj omenimo zgolj dejstvo, da je največji osvajalec v tej vojni doslej bila boljševiška Sovjetija, ki naj bi ta letak za njo delal propagando. $a en predlog o upravni razdelitvi države V Podgorici izhaja list »Zeta«, ki predlaga, naj bi se nova razdelitev države takole uredila: Naj bi se ne ustanovila srbska banovina, kakor nekateri predlagajo, marveč naj bi se vsa država, v kolikor ne spada pod hrvatski ali slovenski del, razdelila v tri banovine: Severni del predvojne Srbije, Sandžak, ki je bil leta 1912 osvobojen od srbske vojske, del Bosne, Srema, Vojvodina bi bila ena upravna celota s središčem v Belgradu. 2. Južni del predvojne Srbije, Kosovo in drugi deli Stare Srbije, osvobojoni po srbski vojski leta 1912, ter naša Makedonija bi bili druga upravna enota s sedežem v Nišu. 3. Črna Gora z mejami od balkanske vojne s 1'rimorjem od Špiča do Kotora, z Boko, Hercegnovim, v kolikor je ni v banovini Hrvatski, ter z delom Bosne bi bila tretja upravna enota s sedežem na Cetinju. Hrvati v SDS ter hrvatski list SDS je kot ožja zaveznica HSS v očeh Hrva-<)v doslej vsa leta veljala kot zastopnica tistih Srbov, ki žive na Hrvatskem. Tako so tudi hrvatski uradni politični krogi doslej vedno naglašali. Na zadnjem svojem zborovanju pa je SDS sklenila, da se organizira tudi po drugih krajih države. Izjavila je tudi željo, naij bo stopili v njene vrste tisti Hrvati, ki ne morejo biti pristaši HSS. Doslej je v SDS bilo le malo Hrvatov, med njimi dr. Kriz-man, Vilder in še nekaj. Zaradi Hrvatov v SDS se je med delom hrvatskega časopisja ter med Kriz-manovim glasilom »Varaždinske novosti« zadnje čase razvila precejšnja polemika. Zadnja številka »Hrvatskega Jedinstva«, ki tudi izhaja v Varaždi-nu, piše med drugim na naslov Hrvatov v SDS: »Hrvatski samostalci bodo vendarle mwali hrvatsko javnost brez ovinkov obvestiti o svoji orientaciji, po kateri oni kot Hrvati nastopajo v srbski, če že hočete, v srbsko-hrvatski stranki... Prosimo »Varaždinske novosti«, naj nam odkrito povedo, kaj jih v HSS ne zadovoljuje, da so oni kot edini Hrvati raje v srbski oziroma srbsko-hrvatski stranki kakor pa v HSS? Če nas o tem ne prepričajo, naj se ne čudijo, če govorimo o njih kot o ljudeh, ki so se v usodnih časih sami izdvojili iz svoijega naroda.« Madžari hočejo madžarsko stranko Lt6ti poročajo iz Novega Sada: Listi prinašajo Izjavo dr. Imre Varadija, ki naglaša, da sporazum med Cvetkovičem in Mačkom močno vpliva na položaj madžarskih manjšin v Jugoslaviji. Pričakuje, da se bodo zaradi tega izboljšale razmere med Jugoslavijo in Madžarsko. Madžari v Jugoslaviji pozorno pričakujejo volitev, ker bi njihov izid vplival tudi na usodo madžarske manjšine. Madžarska manjšina naj 6e pripravi na volitve. Želi pada se ji omogoči ustanovitev samostojne Madžarske 6tranke, ki bi potem sodelovala s Cvetkovičem in Mačkom, Težnja madžarske manjšine v Jugoslaviji je, da bi ji bilo omogočeno ohraniti edinost, Belgrad, 2. nov. AA. Na predlog generalnega ravnateljstva državnih železnic je davčni oddelek finančnega ministrstva sklenil, da se avtobusni promet Zagreb-aerodrom, Dubrovnik-aerodrom in Skoplje-aerodrom ter Ljubljana-aerodrom uvrete med krajevne nroge, Zadnje dni se je začelo vse naše Časopisje obširno razpisavati o slovenski banovini. To je treba le pozdraviti, ker je tako bodisi širša javnost v naši državi, bodisi naša slovenska javnost le opozorjena na to pereče vprašanje, kakor trdno upamo, v svoj zadnji Stadij pred rešitvijo. Kakor pa mora človeka le veseliti, da postaja vprašanje naše samoupravne Slovenije tako pereče, tako moramo pa tudi z žalostjo ugotoviti, da dol naše tako imenovane slovenske javnosti v obravnavanju tega slovenskega vprašanja nikakor ne nastopa s potrebno odkritostjo in jasnostjo, kar pa končno ni čuda, saj smo bili takega in podobnega ravnanja od te strani vajeni vseh dvajset let. Vseh dvajset let že bijomo boj zopet centralizem za slovensko samoupravo. Vseh teh dvajset let se je slovenski narod zbiral okoli svojega voditelja dr. Korošca v boju za samoupravno Slovenijo. Edina izjema v tem zgodovinskem boju je bila leto 1920, ko je slovensko ljudstvo, omamljeno po frazah demagogov od leve in desne, zapustilo zastavo svojega voditelja ter šlo po večini za demagoSkimi gesli, ki sta jih med ljudstvo takrat sipali takratna desničarska in levičarska demagogija. To se je pozneje kruto maščevalo nad vsem našim narodom in nad vso državo. Dobili smo centralizem, katerega zle posledice so zadale slovenskemu gospodarstvu hude rane, kakor so sila škodovale tudi državi in njeni moči. Od nekdaj smo se zavedali, da brez močne Jugoslavije ni Slovenije, kakor tudi brez močne Slovenije in Hrvatske nI Jugoslavije. Naša skupna usoda je trdno povezana. Tega se zaveda vsakdo, ki mu je mar država in slovenski narod. Zato naš boj zoper centralizem ni bil nikdar naperjen zopet državno misel, temveč zgolj zoper škodljivo ureditev, ki smo njene stroške morali Slovenci drago plačevati na vseh poljih, s Čemer pa je tudi skupna državna misel močno trpela. Vendar smo vseh teh dvajset let morali doživljati, da so nas lastni rojaki, ki se danes zbirajo v taboru JNS, ves čas v Belgradu črnili, češ da rujemo zoper državno skupnost, da smo separatisti ter da so edini stebri jugoslovanske misli v Sloveniji le oni, ki se zbirajo v taboru unitaristične ter centralistične jugoslovanske ideje. V malih presledkih je ta boj divjal ves čas do današnjega- dne. Po dvejsetih letih je pa vprašanje na5e samouprave postalo pereče. Nastopili so taki Časi, ko ni mogoče več reči. da je zoper državo, kdor jfe za samoupravo Slovenije. Zato so se gospodje iz jnsarskega tabora znašli v kočljivem položaju. Kmalu po sporazumu so bili za sporazum in samoupravo, takoj nato so bili zoper, potem so oklevali, nakar so začeli v svojem časopisju na vse pretege rotiti slovenske vodilne može, naj se ne prenaglijo, ker bo gospodarska samouprava morebiti Sloveniji vendarle škodovala. V ta namen so časopisi jutrovskega tabora navajali pretirano velike številke, koliko Slovencev služi v južnih krajih države svoj kruh. Iz tega so sklepali, da bi gospodarska samouprava Sloveniji bila škodljiva. To vse pa so spretno podtikali v srbske liste ter tako srbsko javnost pripravljali v napačno mnenje, češ da se Slovenci za žive in mrtve otepljemo svoje samouprave. Ko smo jim to zabrusili v obraz, se delajo za čuda nedolžne, kakor priča torkovo Jutro in njegov uvodni članek »Nezdrava taktika«. V tistem članku sprva piše, »da menda nI nikogar v Sloveniji, ki ne bi bil pristaš najširše samouprave nove banovine« in da ni bilo nič, »kar koli je bilo v Jutru pisano, naperjeno proti temu, da se samouprava bodoče banovine razširi do skrajnih meja, kolikor dopuščajo interesi države in slovenski interesi.« To je lepo slišati. Zdaj pa pride tisti refren, ki se v teh listih ponavlja že več mesecev: »Vprašanje je tako komplicirano, težavno in delikatno, da daleč presega obzorje in kompetenco teh gospodov... Vse, kar se doslej sliši iz teh (gospodarskih) krogov, vse ima svarilen prizvok..., da prevelika naglica nikoli ni dobra.« V tem stavku že tiči tisto želo, ki smo ga obsodili. Kdo pa naj bo pompetenten in sposoben rešiti slovensko vprašanje, če Jutrovih gospodov ni zraven? Nato pa Jutro navaja tisto poročilo »Pravde«, ki smo o njem že pisali, ter pravi, da se iz tega poročila »Pravde« jasno vidi, da gre za obravnavanje vprašanja, ali se ima Slovenija finančno in gospodarsko popolnoma osamosvojiti in pretrgati svoje zveze z ostalo državo, ali ne.« Na tako razlago moramo le odgovoriti, da takega vprašanja ni zastavil še noben Slovenec in da to ni vprašanje, ki bi Slovenci o njem govorili! Za nas je vprašanje rešeno, ker smo bili, smo in bomo vsekdar za močno Jugoslavijo, svojo skupno državo. Kdor pravi, da je to kako vpraSanje, ta zopet intrigira in podtika. Prav tako pa bi radi jasnega odgovora, kdo je tisti gospod, ki je izdelal nekak referat, ki bi govoril zoper gospodarsko samoupravo Slovenije, pač pa poznamo referate slovenskih strokovnjakov, ki so na podlagi nepobitnih številk dokazali, da bi Slovenija s svojimi dohodki kar sijajno shajala, ako bi bila avtonomna, pa bi 8e skupni državni blagajni vedno lahko odštela vse tisto, kar bi bilo treba z ozirom na svoj del. Ti računi so kaj preprosti in za to niso potrebni kaki Jutrovi strokovnjaki. Ako torej stoji, da slovenska gospodarska samouprava ni Škodljiva ne Sloveniji, ne Jugo- slaviji, ako stoji, da v gospodarskem oziru država dobi svoj del, ako stoji, da je sedanje stanje škodljivo za Slovenijo, kar potrjuje tudi Jutro v članku o cestnih fondih, ako stoji, c|a je sedanje stanje škodljivo tudi za državo, kar je bilo ugotovljeno po vseh jugoslovanskih strankah, ki so se prav zaradi tega vse zavzemale za sporazum, ako vse to stoji, čemu potem Jutrovi gospodje še za naprej slepomišijo! Edino, kar je Jutro v torkovem članku dobro zadelo, jc bil stavek, ki se glasi: »CaS bi že bil, da se slepomišenju napravi konec!« Tako pravimo tudi mi in prosimo jnsarske gospode, naj se po svojem izrečenem načelu enkrat ravnajo! Ostra izjava predsednika vlade . Zoper brezimne letake, ki jih razširja opozicija V sredo zvečer je predsednik vlade dal časnikarjem tole isjavo: »Te d ni »o vodstva nekaterih opozicijskih strank nadaljevala e staro prakso, da brezimno dajo politične izjave, kar niti malo ni v soglasju z načeli demokracije, katero oni radi naglašajo. V teh izjavah svoje brezimno postopanje opravičujejo s cenzuro. Mislim, da sem dolžan izjaviti, da je bilo vsem političnim skupinam omogočeno, v kolikor je bilo od vlade odvisno, da so vse svoje misli o vprašanju sporazuma « Hrvati docela svobodno povedale. Vsaka skupina je to svobodno storila in vsi naši listi so njihove izjave v celoti prinesli. Tem izjavam »eim po svoji dolžnosti odgovoril e svojo izjavo od 18. preteklega meseca. S tem je z načelnega stališča po mojem mnenju zadeva bila rešena, ker je javnost slišala obe strani Nato pa so začele v uredništva prihajati razne brezimne izjave pod firmo vodstva te ali one stranke. Ti odgovori niti po vsebini niti po obliki niso predstavljali resne in objektivne obravnave o tako važnem vprašanju naše notranje politike. Za te izjave sploh nihče ni hotel sprejeti odgovornosti pred javnostjo. Nekatera uredništva so nam poka- Važna seja JRZ v Belgradu Belgrad, 2. nov. m. V prostorih glavnega odbora JRZ se je danes sešlo predsedstvo stranke. Na sestanku so bili tudi vsi predsedniki posameznih banovinskih odborov stranke. Sejo je vodil predsednik stranke Dragiša Cvetkovič, predsednik vlade. Navzoči oba podpredsednika dr. Korošec ki dr. Kulenovič, gradbeni minister dr. Krek, prometni minister inž. Beslič, minister za telesno vzgojo ljudstva Tomič in ministri n. r. Magaraievič, dr. Miljui, Ljubomir Pan-tič, Anton Majtrovič, Gjuro Ccjovič, predsednik JRZ upravnega področja Belgrad-Pančevo-Zemun, dr. Jo-van Radonjič ter tajniki glavnega odbora Franj Smo-dej, Vojko Cvrkič in dr. Ivo Lukič ter blagajnik glavnega odbora Dimitrij Markovič. Seja se je pričela ob 10 dopoldne, ob 13 je bila Srekinjena, nadaljevala pa se je ob pol 6. Ob času, o to poročamo, še traja. Sejo je vodil predsednik JRZ ki je obšimo poročal o notranjem in zunanjepolitičnem položaju ter o delu in programu kraljevske vlade. Za tem so predsedniki banovinskih odborov podali poročila o političnem položaju posameznih banovin, V razpravi, ki se fe za tem razvila, so pretresali važna vprašanj« o ogranuem zakonu, o ravnateljstvu ea prehrano prebivalstva, o občinskih in poslanskih volitvah, o nemškem vprašanju v Jugoslaviji ter o vprašanju končne ureditve Jugoslavije v smislu načela enakopravnosti narodnih samouprav in narodnega sporazuma. O vseh vprašanjih so bili soglasno sprejeti potrebni sklepi. Osebne novice Belgrad, 2. nov. m. Reaktivirana je Jožica Erbežnik, meščanskošolska učiteljica ter postavljena na mešč. šolo v Kranj. Prestavljena sta mešč.-šolska učitelja Zlata Kune na Rakek in Ivan Antolšek v Novo mesto. — Na mešč. šolo so postavljeni absolventi višje pedagoške šole: Zoro Janežič v Tržič, Albin žužek .v Slovenj Gradec, Emanuel Golar v Ptuj, Nada Se-jan v Litijo, Anton Horvat v Ljubljano - Vič, Janko Hrebarek v Vojnik, Anton Trdan v Novo mesto, Andrej Petek v Ribnico, Ema Kramar v Kamnico, Jože Košorok v Krško, Aloj- Stebri »delavsko-kmečkega gibanja« v Sloveniji V nedeljo dopoldne se je sešlo v restavraciji pri Levu v Ljubljani kakih 150 ljudi, ki sta jih na politični sestanek povabila ljubljanski advokat dr. Viktor Maček in pa posestnik Jevšnik Franc iz Kozjega. 0 tem sestanku sta že poročala tudi »Jutro« in zagrebški »Hrvatski Dnevnik«. Kakor so sklicatelji javno razglašali, je bil njegov namen znova poživiti delovanje nekdanje Samostojne kmetijske stranke. Zanimivo pa je, da se izraziti pristaši nekdanjih samostojnežev tega sestanka niso udeležili, pač pa so se ga udeležili drugi, ki nekateri izmed njih niso nikdar bili med samostojnoži. Sestanka pa sklicatelja nista naznanila politični oblasti. Ze zato ga oblast ni mogla dovoliti. Ko so sklicatelji hoteli začeti sestanek, je nav-zočni zastopnik policijske oblasti odredil, da sestanka ne sme biti. ker ga nihče ni naznanil. To je dejstvo, ki je v poročilih nekaterih drugih listov drugače opisano. Zato smo to morali ugotoviti. Na sestanek je bil med drugimi povabljen, kakor poročajo drugi listi, tudi znani zastopnik levičarskega delavsko-kmečkega programa dr. Dra-goljub JovanoviČ, ki pa ni prišel, pač pa je poslal dva zastopnika, med njimi nekega Bogdanoviča, ki je tudi skušal govoriti na prepovedanem sestanku. Ko je policijski komisar razglasil, da sestanka ne bo, je sklicatelj Jevšnik pozval navzoč-ne, naj se razidejo, da pa bo čez 14 dni drug sestanek v Zagrebu, kamor je navzočne povabil. V poročilih listov ni nikjer omenjeno, da bi bili sklicatelji nameravali ustanoviti samostojno kmetijsko stranko, pač pa listi naglašajo. da gre tukaj za novo delavsko-kmečko gibanje, da gre za nekako kmečko-delavsko zvezo. »Hrvatski Dnevnik«, ki je o tej zadevi brez dvoma dobro poučen, piše, da so se zbrali pri Levu delegati in pristaši »slovenskega delavsko-kmečkega gibanja, mladokme-tijcev in zveze delavskega ljudstva«. Kakor bi človek sodil po udeležencih, gre pri tem res za tisto gibanje, ki je skrajno levičarsko. V to gibanje spadajo med drugim tudi s svojim političnim vodstvom nezndovoljni mladi kmetijci, ki so organizirani v Zvezi kmečkih fantov in deklet. Ta organizacija namreč že davno ni več usmerjena v smislu nekdanjega kmetijskega gibanja, ker so jo zajeli čisto drugi ljudje z čisto drugimi nazori. Največ udeležencev je bilo razmeroma iz Slovenske Krajine, nekaj iz Bele Krajine, ostanek iz ljubljanske okolice in nekaterih drugih slovenskih krajev. Zaradi pravilne informacije o duhu, smislu ln namenu tega sestanka je najbolje, ako navedemo nekaj imen tistih, ki so prišli na sestanek kot zaupniki in delegati novega gibanja. Ta imena so v glavnem tale: Peter Koren, posestnik ln veletrgovec Iz Črnomlja, Spehar Franc iz Vinice, kmet Jevšnik Franc iz Kozjega, dr. Vavpetič Leo, advokat iz Ljubljane, dr. Maček Viktor, advokat iz Ljubljane, Humer Franc, učitelj iz Skocjana pri Mokronogu, Šavora Alojzij, študent iz Ljubljane, Mavrič Josip, akademik iz Ljubljane, Kline Lado, posestnikov sin iz Gorenjega polja pri Novem mestu, Kranjc Miško, pisatelj iz Dol. Lendave, Bratko Ivan, akademik, dr. Mrak iz Ljubljane, Pavlovič Jožef, akademik, Hrastnik Rado, učitelj iz Gor. Logatca, Podlesnik Jože, akademik, Godina Ferdinand iz Dol. Lendave itd. Iz nekaj navedenih Imen Je Jasno, kakšna družba se je sešla pri Levu preteklo nedeljo, da z novim »delavsko-kmečkim gibanjem« osreči slovenski narod. To naj bi bil menda tisti tretji tabor, ki ga v Ribnikarjevem glasilu tako vneto zagovarja g. dr. Igor Rosina, ki si želi, da bi tretji tabor šel odločno na levo v smislu kmečko-delav-skega gibanja. S tem mu bo menda ustreženo, ker bodo v njem zastopane vse struje in podstruje od mačkovskih kmetijcev do radikalnih kmetskih fantov tja do levičarskega krila, čigar zastopnik je g. Miško Kranjc in njegov vzornik srbski levičar dr. Dragoljub Jovanovič. Da hrvatski Zagreb ta prizadevanja z veliko Bimpatijo spremlja, nam je najboljši dokaz, da se bo drugi sestanek sklical v Zagrebu, kjer gotovo ne bo manjkalo črnomelj-skega bogataša Petra Korena, večnega hrvatskega kandidata v slovenski Beli Krajini, in njegovega tovariša Speharja. Zato bomo to gibanje pozorno motrili, ker se nam v političnem in ideinem pogledu zdi kaj čudna zmes vsega mogočega. Le pristno slovenskega in kulturno našega vmes ni ničesar. zala te brezimne izjave ter želela izvedeti, ali bom jaz še naprej odgovarjal na nje. Prepustil pa sem uredništvom, naij store z njimi, kakor mislijo, da je najbolje za interese objektivnega tiska, dodal pa 6em, da je j»o mojem mnenju razprava končana, ker sta obe stranki že povedali svoje stališče o glavnem vprašanju. Po tem takem ni bila zoper te izjave uvedena nikaka cenzura, ker je vse bilo prepuščeno notranji zadevi uredništev. Medtem pa vse te brezimne izjave očitajo strogost cenzure in prizadevanje vlade, da bi se glas javnosti udušil. Obžalujem, da se s takimi brezimnimi in ne-ukusnimi pamfleti, kakršni so izhajali zadnje dni, sistematično ruši in podira prizadevanje vlade za. svobodno politično življenje. Obžalujem, da moram omeniti tudi to: da svoboda ne pomeni anar« hije ter da svobodno izražanje misli nikakor nI V soglasju z neokusnimi in neumerjenimi izjavami, ki gredo celo do osebnih žalitev. Toliko se mi je zdelo potrebno odgovoriti na te brezimne izjave obenem pa s svoje strani javnost opozoriti na te metode, ki je z nijimi mogoče doseči zgolj ta uepeh, da se podira, kar je solidno, zdravo in kar naj bi nas privedlo v boljše dni in v popolnoma svobodno politično življenje.« zij Bolca v Konjice, Rado Juvan v Ribnico, Ljudmila Gril v Tržič, Herbert Pihler v Šoštanj, Joža Stegnar v Ljutomer, Ida Turk v Novo mesto, Jožko Havliček v Zagorje, Ga-bnel Žemlja na Jesenice, Frančiška Košir v Žale. Vsi navedeni absolventi se morajo zgla-siti takoj navedenim ravnateljstvom meščan* skih šol, ki jih bodo takoj zaposlila. Belgrad, 2. nov. m. V istem svojstvu je prestavljen na poštno ravnateljstvo v Ljubljano Franjo Gregorič iz Ljutomera. — Po službeni potrebi so prestavljeni naslednji železničarji: Alfonz Cajnko iz prometno-komercialnega oddelka žel. ravnateljstva Belgrad-Jug na postajo Ljubljana; Blagoje Medenica iz Tezna na pro-metno-komerc. oddelek Belgrad-Jug: Jože Tavčar iz Ljubljane v škof jo Loko. Na prošnjo jo preveden Janez Kajzer, zvaničnik 1-3 skup. s prvim periodskim poviškom na postaji Ljubljana za pomožnega blagajnika voznih kart 10. skup. 2, period, poviška. — Upokojeni so vlakovodje: Rudolf Verlič, Karel Bohat. Ivo Pugelj in strojevodja Jakob Toličič, vsi na področju žel. ravnateljstva v Ljubljani. Za povzdigo sadjarstva Belgrad, 2. novembra. AA. Pri Privilegirani izvozni delniški družbi v Belgradu je od leta 1936 sklad za nadzorstvo in pospeševanje izvoza sadja. Minister za trgovino dr. Ivo Andres je odobril te dni načrt, da se s 30 milijoni dinarjev v dobi naslednjih 10 let pospešuje proizvodnja predelanega sadja: 1. za nagrade na novo urejenih sadonosnikov 7,402.048 din, 2. za nagrade vinogradnikov, ki bodo uvedli boljše vrste grozdja 1,688.600 din, 3. za pobijanje sadnih škodljivcev in sadnih bolezni 7,913.333 din, 4. za boljše predelovanje in boljšo prodajo sadja 6,219.926 din, 5. za specializiranje strokovnjakov in za izšolanje boljših sadjarjev 1,472.659 din, 6. za strokovno izvedbo načrta na terenu 3,445.356 din, 7. za upravljanje za knjižnice, učne pripomočke, vzdrževanje pisarn v sadonosnih krajih, za opravo, selitve in ostalo 1,273.570 din in 8. nepredvideni stroški 584.508 din. Vse te vsote so razporejene na posamezne banovine sporazumno s stanjem sadjarstva v njih. Načrt določa tudi skupno društveno ureditev sadonosnikov na večjih površinah za več tisoč sadnih dreves, za kar se bo dajala podpora pri nabavi sredstev za pobijanje bolezni in sadnih škodljivcev. Te podpore bodo znašale 50 odstotkov od nabavne cene. Za boljšo predelavo in ugodnejšo prodajo sadja je določena tudi znatna vsota, ker je edina pot ta, da se ves prebitek sadja, ki ga ni mogoče takoj prodati, predela v konzervirano stanje. Načrt omenja tudi izgraditev okoli 25 skladišč za sadje, kjer bodo postavljene tudi naprave za predelavo sadja druge in tretje vrste, kakor tudi tistega sadja, ki ga v svežem stanju ni mogoče prodati. Vaciav Klofač umrl Pariz, 2. nov. lj. Iz Prage poročajo, da je v nekem koncentracijskem taborišču na Češkem v starosti 71 let umrl večkratni češki minister Vaciav Klofač. V. Klofač je že zelo zgodaj posegel v češko Javno življenje kot član ured. »Narodny listy«, kamor je stopil leta 1890. kot časnikar se je vneto posvečal delavskim vprašanjem in je slednjič ustanovil nar.-socialistično stranko, v kateri je skušal združiti predvsem malega človeka. Stranka je v svetovni vojni imelo veliko vlogo in so jo vse avstrijske medvojne vlade zelo ovirale v delovanju. Klofač je bil leta 1901 in 1907 ter 1911 izvoljen v državni zbor in leta 1908 tudi v deželni zbor. S svojimi govori o zunanji politiki in vojski je vzbudil veliko pozornost. Delj časa se je mudil tudi na Balkanu, v Sibiriji in Mandžuriji, trikrat je bil v Ameriki in je sploh veliko potoval, kar mu je zelo širilo politično obzorje. Tik pred začetkom svetovne vojne so ga zaprli in je tri leta prebil v preiskovalnem zaporu, najprej v Pragi, nato pa v vojaških zaporih na Dunaju. Šele amnestija zadnjega avstrijskega cesarja Karla mu j« odprta vrata v svobodo. Po zlomu Avstrije je bfl Klofač član češkoslovaške narodne skupščine. V prvi češkoslovaški vladi pod predsedstvom dr. K. Kramafa je bil minister za narodno obrambo, od 14. nov. 1918 do 18 julija 1919. Obdržal je to ministrstvo tudi v naslednji Tusarjevi vladi od 8. julija 1919 do 25. maja 1920. Njegova nar.-sociali-snčna stranka z nemškim narodnim socializmom nima nič skupnega. Tudi ime stranke same si je Klofač prilaščal sebL Molotov o politiki Sovjetije Molotov najavlja »izvedbo sovjetske mirovne politike tudi na območju črnega morja in dardanelskih ožin« Odnošaji z Nemčijo »Slovenec« je v svoji Številk! od srede, dne 1. novembra v drugi izdaji objavil dolge posnetke govora, ki ga je iir.el sovjetski zunanji komisar M o 1 o t o v v Moskvi o sovjetski zunanji politiki. Ker srno sedaj sprejeli še nekaj novih podatkov o tem govoru, ki ima v sedanjem položaju svojo važnost, jih zato svojim bravcem stavljamo na razpolago: Zunanji komisar sovjetske Rusije Molotov je uvodno povedal, da.so se pripetili trije dogodki, ki so odločilne važnosti za razvoj mednarodne politike. Ti dogodki so': Trije dogodki f. Sprememba v odnošajih med Nemčijo ln sovjetsko Rusijo. Medsebojni pakt, sklenjen dne 23. avgusta je napravil konec nezdravim medsebojnim odnbšatjem. Namesto sovraštva je stopilo medsebojno približevanje in prijateljski odnošaji. Sprememba v odnošajih med dvema največjima evropskima državama je imela svoj vpliv na ves mednarodni položaj. Zadnji dogodki to potrjujejo. 2. Drugi dogodek" je vojaški zlom Poljske in konec poljske države. Vodilni krogi na Poljskem so se bahali s trdnostjo svoje države in nepremagljivostjo poljske vojske. En sam udar ki je prišel najprej od Nemčije, potem pa od sovjetske Rusije, je ta nestvor vereailleske mirovne pogodbe razbil. Sovjetska Rusija je zasedla tiste pokrajine, kjer prebivajo rojaki sovjetske Rusije, ki jih je Poljska ves čas tlačila in preganala. Sovjetska Rusija in Nemčija imata sedaj skupne meje. 3. Vojna, ki je izbruhnila v Evropi, je povzročila velike mednarodne spremembe. Vojna s Poljsko je bila kratka. Poljski angleška in francoska jamstvo niso koristila. Vprašanje je, kakšna so bila ta »jamstva«, da 6ploh niso delovala. Toda ta vojna se je sedaj spremenila v vojno med Nemčijo te Anglijo in Francijo. Ta borba je sedaj še le v prvi razvojni dobi. Pa že sedaj je rodila velike posledice. Ena teh posledic je, da so mnoge re-čenice, ki so prej veljale kot nedotakljive smernice zunanje politike, padle med 6taro, zavrženo šaro. Ako govorimo o velesilah, moramo reči, da je sedaj Nemčija tista, ki želi mir, medtem ko sta Anglija in Francija, ki sta prej govoričili o obrambi proti napadalcu, tisti državi, ki se sklenitvi miru zoperstavljata, Vloge 60 torej zamenjane. »0 obnovi Poljske v starem obsegu je brezumno govoriti« Poskusi Anglije, da bi 6voje zadržanje opravičila z obveznostmi, ki jih ima do Poljske, ne drže, kajti o kakšni obnovitvi Poljske v starem obsegu sploh ni treba več govoriti. Nadaljevanje vojne pod zastavo »obnove poljske države« je torej nepotrebno in brezumno. Anglija in Francija to razumeta, a vendar še nočeta skleniti miru, ampak iščeta novih izgovorov za nadaljevanje vojne. Zahodni velesili se sedaj postavljata kot braniteljici demokracije proti nemškemu hitlerizmu. Angleška vlada je celo izjavila, da je njen cilj, ki ga hoče z vojno doseči, da hitlerizem uniči. Anglija in Francija vo-dtta proti Nemčiji torej ideološko vojno, ki spominja na stare verske vojne. Verske vojne so bile včasih v modi. Dovedle so do gospodarskega poloma in do kulturne razrvanosti narodov. Ali se Anglija sedaj vrača nazaj k tem vojnam, ki so se vojevale v srednjem veku? Takšna vojna nima nobenega opravičila. Nauke hitlerizma lahko sprejmemo ali pa jih zavržemo, toda danes vsakdo razume, da idejnih tokov ni mogoče uničiti s silo, da jih z vojno ni mogoče pokončati Zato je ta vojna ne samo brezsmiselna, ampak zločinska. »Sedanja vojna je borba Anglije in Francije za ohranitev kolonij« Pravi razlog vojne med Nemčijo ter Anglijo in Francijo pa ni ta, da sta Anglija in Francija prisegli, da Poljsko obnovita, ali ta, da hitlerizem uničita in s tem rešita demokracijo, marveč drugi, ki ne spada v okvir nobene ideologije. Razlogi so gmotnega značaja in odgovarjajo koristim velesil, ki imajo ogromne kolonije. Angleški imperij obvlada 480 milijonov ljudi, pač pa šteje Anglija samo 47 milijonov prebivalcev. Francija ima 42 milijonov prebivalcev in obvlada imperij 6 70 milijoni ljudi. Velesile te kolonije izkoriščajo in se na hrbtu kolonialnih narodov bogate. Anglija in Francija se za te kolonije b o j i t a in strah, da ne bi Nemčija segla po njih, je pravi razlog, zaradi katerega sta Anglija in Francija šli v vojno proti Nemčiji. Strah, da bi te velesile izgubile svetovno nadoblast, usmerja njihovo politiko. Sedanja vojna ima torej značaj imperialistične vojne. Vsakdo si je torej na jasnem, kdo to vojno potrebuje. Svet brez resnice in ljubezni Ko prebiramo razna vojna poročila, tudi iz uradnih virov, razne izjave državnikov in medsebojne obsodbe, nam more biti jasno samo eno, da namreč zelo slabo stoji z božjo hčerko resnico. Isti dogodek je prikazan popolnoma različno, kakor pač odgovarja enemu ali drugemu vojskujočemu taboru. Bravec dnevnih časopisov in še bolj njihov urednik, mora dnevno napraviti to skušnjo. Kje je pravica in dolžnost do resnice? In kar je še hujše, je dejstvo, da se vsakemu delu, ki ga napravi nasprotnik, takoj podtaknejo slabi nameni, pa čeprav bi se do-tično dejanje moglo in večkrat celo moralo drugače razlagati. Pokojni papež Pij XI. je nekoč z globokim obžalovanjem rekel kardinalu Verdieru: »Sedanji čas najbolj potrebuje ljubezni. Skoraj bi morali misliti, da se ljudje ne morejo več ljubiti.« Na svetu bi bilo mnogo, mnogo boljše, ko bi se resnica in ljubezen mogli priboriti na površje. Če bi se to zgodilo v velikih in malih združbah, bi življenje za nas vse in za ves ■vet lepše postalol Nato je Molotov govoril o drugih spremembah v zunanji politiki v zvezi 6 sovjetsko Rusijo samo. Spremembe, ki so 6e zgodile, so položaj sovjetske Rusije znatno okrepile. Odnošaji z Nemčijo so se izboljšali. Okrepitev prijateljskih odnošajev — razvoj praktičnega sodelovanja in politične podpore nemških mirovnih prizadevanj označuje novi položaij. Naš pakt z Nemčijo je sovjetsko Rusijo obvezal k strogi nevtralnosti. To politiko smo dosledno izvedli in jo bomo izvajali. Naše mnenje je, da je močna Nemčija pravi pogoj za trajni mir v Evropi. Smešno bi bilo misliti, da je mogoče Nemčijo položiti na tla in jo iz EvTOpe izključiti. Države, ki se vdajajo temu snu, so pozabile na žalostne posledice versailleskega miru in ne razumejo, da se mora vsak poskus obnoviti položaj, ki ga jc ustvarila mirovna pogodba v Ver-saillesu pred 20 leti, končati z njihovim popolnim polomom. Sovjetska Rusija stremi za še večjim izboljšanjem odnošajev z Nemčijo, in to v vsakem pogledu ter bo prispevala svoj delež k razvoju medsebojnega gospodarskega sodelovanja, kajti novi odnošaji, ki so nastali v Evropi, so ustvarili najboljše predpogoje uprav za razmah gospodarskega sodelovanja na široki podlagi. Pogajanja s Turčijo Molotov je potem omenil priključitev Ukrajine in Bele Rusije k sovjetski državi, na to je govoril o turških pogajanjih. O naših pogajanjih s Turčijo se širijo po tujini same laži, je dejal. Dejansko pa smo nameravali s Turčijo skleniti eamo dvostransko pogodbo, ki bi bila omejena na Črno morjein na bosporske in dardanel-s k e ožine. Sovjetska vlada je bila naziranja, da bi Turčija takšne zahteve ne spravila v vojno nasprotje z Nemčijo, na drugi strani pa Je hotela imeti v rokah tudi jamstvo za to, da ne bi Turčija v sedanji _ dobi, ko grozi nevarnost, da se vojna ne razširi, tujim državam dovolila, da pošiljajo svoja vojna brodovja v Črno morje. Turčija je to odklonila in je sklenitev tega pakta z nami »ploh onemogočila. Toda v pogajanjih s Turčijo in v dogodkih, ki so sledili, smo se mnogo naučili in marsikatera evropska vprašanja bolj jasno spoznali. Turčija je namreč raje sklenila, da 6e veže na določeno skupino evropskih držav, ki 6e vojne udeležujejo proti Nemčiji. S tem je Turčija končnoveljavno prekršila svojo nevtralnost in se je priključila vojnemu območju Evrope, Anglijo in Francijo to veseli, ker obe želita čim več nevtralnih držav potisniti v vojno. Nočemo prerokovati, če bo Turčija kdaj ta svoj korak še obžalovala. Toda sovjetska vlada mora ta dejstva, ki so se pri njeni sosedi^ zgodila, upoštevati in dogodke pazljivo zasledovati. Turčija se brez dvoma zaveda odgovornosti, ki jo jc prevzela, ko si Je pustila svoje roke delno vezati s tem, da se je oslonila na eno vojskujočo se skupino. »Tudi na območju črnega morja« Sovjetska Rusija fe politike ne vodi. In prav zaradi tega je dosegla v zadnjih časih velike uspehe. Sovjetska Rusija bo tudi v bodoče ohranila polno svobodo postopanja in ostala dosledno nevtralna. Tako ne bo hujskala k vojni, marveč bo podpirala obstoječa mirovna prizadevanja. Sovjetska politika prijateljstev bo tudi v bodočnosti rodila koristne uspehe. To politiko bomo prav gotovo tudi izvedli v območju Črnega morja, in sicer tako, da bomo zajamčili izvedbo te politike in tudi trajnost doseženega uspeha. To pa v korist sovjetske Rusije in vseh menih prijateljskih držav. Na Baltiku — zagotovljene postojanke za popolno varnost Molotov je govoril tudi o dogodkih na Baltiku, kjer 6i je sovjetska Rusija 6 prijateljskimi pogodbami zagotovila postojanke, ki jamčijo za njeno varnost na tem področju. Zaporedno je govoril o pogodbah z Estonsko, Le-tonsko in Litvo. Pogajanja s Finsko Končno je prišel do pogajanj 6 Finsko, o katerih je z obžalovanjem dejal, da 6e še niso posrečila zaradi zadržanja Finske. S Finsko ima sovjetska Rusija pogodbo iz leta 1917 in drugo pogodbo iz leta 1920. V teh pogodbah sovjetska Rusija priznava Finski popolno samostojnost. To ponavlja tudi danes. Sovjetska Rusija mora zavarovati Leningrad in dostop do njega. To pa danes ni, Leningrad je od finske meje le 35 km oddaljen, vsi otoki v Finskem zalivu pa so finski. Sovjetska Rusija od Finske ni zahtevala nič, kar bi ta ne bila mogla sprejeti. Sovjeti niso zahtevali mesta Vilpuri in Leeoškega jezera. Sovjetska Rusija ni hotela ničesar ne od Norveške in ne od Švedske. Zato ne razume, zakaj se te države vmešavajo v pogajanja med Finsko in sovjetsko Rusijo. Od Finske vlade je sovjetska Rusija zahtevala: 1. podpis pogodbe o medsebojni pomoči; 2. odstop nekaterih točk pri Leningradu, da to mesto, ki ima samo toliko prebivalcev, kakor vsa Finska (tri in pol milijona) zavarujemo in da zavarujemo svoboden dostop po morju. Nekaj kvadratnih kilometrov zemlje, nekaj oporišč na otokih v Finskem zalivu, to je bilo vse. V zameno simo ponudili odstop obsežnih ozemelj na severu v K a r e 1 i J i ter otočje R i b a č i v Belem morju. Tudi Aalandskih otokov nismo zahtevali, marveč samo to, da Jih nikdo, izvzemši Finske same, ne sme utrditi. Upamo, da bo Finska na te predloge pristala, kajti v nasprotnem primeru se bo položaj spremenil in je skoraj gotovo, da bi takšno zadržanje Finski škodovalo. Japonska Svoj govor je Molotov zaključil o odnošajih z Japonsko, kjer je ugotovil izboljšanje medsebojnih odnošajev po borbah na mandžurski meji, uki so nas stali velike žrtve, a so Japoncem naložili še mnogo večje«. Zadnji stavki so bili posvečeni angleški blokadi ter sklepu ameriškega senata, da bo Amerika svobodno izvažala orožje. — Slednji 6klep je sovjetska Rusija grajala. Odmevi govora Molotova Odmev na Balkanu Nemško službeno glasilo o stališču balkanskih držav do sovjetske politike na jugovzhodu Evrope Gradec, 2. nov. Glasilo narodno socialistične stranke za nemško Štajersko »Tagespostc objavlja dopis iz Belgrada, v katerem prinaša vtise brez dvoma merodajnih nemških opazovalcev v Belgradu glede odmeva južnovzhodne Evrope na sovjetsko balkansko politiko. Clankar pravi med drugim: Diplomatična delavnost v južnovzhodnih pre-stolicah traja dalje. Medtem ko je Jugoslavija v okviru razgovorov z diplomatičnimi zastopniki drugih balkanskih držav zelo previdno izprašala za njihovo stališče glede ustanovitve nevtralnega bloka, je imel bolgarski predsednik vlade Kjo-seivanov pretekli torek zelo dolg razgovor z novim sovjetskim poslanikom. Temu razgovoru pripisujejo v Belgradu velik pomen. Tukaj prevladuje naziranje, da se bo Sovjetska Rusija zato, ker se je Turčija nagnila k Angliji in Franciji, sedaj oškodovala Bolgariji, kajti v Sofiji že poudarjajo, da je turški trojni pakt x Anglijo in Francijo nevarnost za mir na jugovzhodu. Dejstvo, da se je Sovjetska Rusija začela vmešavati v balkanska vprašanja na jugovzhodu Evrope, sprejemajo tukaj na znanje, kar dokazuje tudi konferenca romunskih poslanikov pri vseh balkanskih državah pri zunanjemu ministru Romunije Gafencu. Povsem, kar opažamo, bodo jugovzhodne državo sedaj na novo proučile svoje odnošaje s Sovjetsko Rusijo in potegnile iz tega nove praktične zaključke. Bolgarija je že začela in je razvoj novih odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Bolgarijo na podlagi zgodovinskih dejstev obeh držav že v teku. Ce bo tudi Jugoslavija sledila, danes ni mogoče reči. Gotovo je samo to, da so bile novice o obnovi diplomatirnih odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo pre-uranjene. Nadaljni razvoj pa je seveda odvisen od razvoja mednarodnega položaja, kakor tudi od dogodkov na vojaških in diplomatič. frontah.« Govor sovjetskega komisarja Molotova je napravil velik vtis |wsebno v Sofiji. Tukaj [»udarjajo, da obstoja med Berlinom in Moskvo popolen sporazum glede nadaljnega postopka na Balkanu. V Franciji »Molotov je Nemce razočaral, ker ne obljublja nobene vojaške pomoči« Pariz, 2. nov. t. Nn merodalnili mestih si Mo-lotovega govora ne jemljejo k srcu. Med časnikarje je bilo razdeljeno pojasnilo, ki ugotavlja, da sovjetski komisar podčrtava sodelovanje z Nem- čijo, in da meče krivdo za nadaljevanje vojne na Anglijo in Francijo, ki da branita samo svoje kolonialne interese. Vendar pa, tako pravijo na merodajnih mestih, z najboljšo voljo v Moloto-vem govoru ni mogoče najti nobene stvarne obljube, da bi Sovjetska Rusija hotela Nemčijo podpirati drugače, kakor z — besedami. Ko sta Stalin in Ribbentrop pedpisala v Moskvi pakt, je bilo tamkaj zapisano, da bosta obe države podvzeli primerne korake, ako Anglija in Francija ne sprejmeta mirovne jx>nudbe Nemčije. Anglija in Francija sta jo odklonili. O kakšnih »korakih«, drugih kakor besednih, v Molotovem govoru ni ne duha ne sluha. Ta grožnja je iz govora izginila. Molotov ponavlja besede o »praktičnem sodelovanju«, o »poglabljanju prijateljskih odnošajev«, toda o kakšni vojaški pomoči, na katero so v Berlinu računali, ni nobenega sledu. Sovjetska Rusija hoče ostati nevezana in nevtralna. Stalin je pobasal ves Baltik, ]e pregnal Nemčijo iz vseh postojank, od koder bi bilo mogoče ogrožati Sovjetsko Rusijo, za to pa Molotov vrača nazaj — besede opogumljenja ter obrača oči Nemčije v — angleške in Irancosko kolonije. V Nemčiji »Zelo odkrito stališče...« Berlin, 2. nov. AA. DNB. Današnji jutranjiki se spet bavijo z govorom sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, pri čemer se opirajo na verodostojno besedilo govora, s katerim zdaj razpolagajo. »Volkischer Beobachter« pravi med drugim: Veliki govor Molotova o zunanji politiki pred vrhovnim svetom se odlikuje po svojem izredno odkritem stališču, ki ga je zavzel do vseh vprašanj. Molotov govori, kar misli. Sovjetski komisar za zunanje zadeve ne daje praznih obljub političnim prijateljem Rusije, prav tako pa tudi resno ojio-zarja tiste, ki so so skušali poslužiti groženj. Molotov odkrito določa sovjetsko stališče in navaja vse, kar se sovjetski vladi zdi pametno in potrebno v interesu Rusije in ohranitve miru v Vzhodni Evropi. V Italiji Nobenih komentarjev v tisku Rim, 2. nov. AA. Štefani. Današnji jutranjiki ne prinašajo še nobenih komentarjev o govoru Molotova. Listi so prinesli le obsežne izvlečke iz tega govora. V Ameriki »Nevoljni zaradi napadov na Roosevelta« Moskva, 2. nov. AA. Reuter. Tukajšnji ameri. ški diplomatski krogi so nejevoljni zaradi napadov na Roosevelta v govoru Molotova. V teh krogih izjavljajo, da je neutemeljeno in neumestno primerjanje sovjetsko-finskega razmerja z razmerjem USA in Kubo ali Filipini. Washington, 2. nov. AA. Štefani. V političnih krogih komentirajo včerajšnje napade v reprezentančni zbornici na Sovjetsko Rusijo kot odgovor na Molotova govora. Posebno komentirajo predlog člana reprezentančne zbornice MacCormica, da naj: Usa pretrga razmerje z Moskvo in odpokliče svojega poslanika. Tudi listi so v svojih komentarjih silno ostri, posebno glede tistega dela Molotovega govora, kjer je sovjetski komisar za zunanje zadeve meril na politiko USA. Roosevelt ni hotel dati nobene izjave glede govora Molotova. Na Japonskemu »Proučimo sovjetsko iskrenost in poglejmo, kaj dela na Kitajskem« Tokio, 2. nov. AA. Havas. Medtem ko se v uradnih krogih vzdržujejo slehernega komentarja govorov komisarja Molotova, je tudi prvi odmev politižnih krogov skrajno zdržen. Bistvena točka, ki jo v Tokiu [»udarjajo, so v glavnem ugotovitve, ki jih je JajKmska dala za ureditev spornih vprašanj med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Ce se ujjošteva, da Japonska ni odklonila predlogov v zvezi s spornimi vprašanji, sodijo v političnih krogih, da je treba, preden se začno vsa važnejša jiogajanja, s kar največjo opreznostjo proučiti sovjetsko iskrenost. Prihod sovjetskega poslanika Smetjanina, pravijo v teh krogih, bo dal priložnost za kar najkoristnejšo ureditev teh vprašanj in bo dal tudi priložnost, da dobi Vsa pojasnila glede sovjetskega stališča do Kitajske. Kar se tiče posledic govora Mololova za evropski položaj, so si Japonci v glavnem edini v tem, da ni govor kljub napadom na London in Pariz prav nič spremenil nevtralnostnega stališča Sovjetske Rusije. Japonsko časopisje komentira govor, ki ga je imel sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve pred včerajšnjim vrhovnim svetom sovj. Unije. V zvezi s tem »Niči Niči« piše, da ni nobene potrebe za Japonsko, da v najkrajšem času uredi svoje odnošaje s Sovjetsko Rusijo in da bi to bilo brez koristi. Japonska pa mora nasprotno budno paziti na sovjetsko delavnost na Kitajskem. Molotov ni ponudil Evropi miru. Sovjetska Rusija naj spremeni svojo politiko na Daljnem vzhodu, v kolikor želi vzpostaviti prisrčne odnošaje z Japonsko. * Moskva, 2. nov. t. Včeraj je bilo na zasedanju sovjetskega parlamenta slovesno izrečena priključitev bivše poljske Ukrajine k Sovjetski Rusiji. Danes bo po istem obredu priključena k Sovjetski Rusiji tudi bivša poljska Bela Rusija, Chamberlain odgovarja »V Berlinu so rezervirani« — »Ne bom se razburjal nad poleti Molotova o vojnih ciljih Francije in Anglije« London, 2. nov_ t. Min. predsednik Chamberlain je imel danes v spodnjem domu svoj tedenski govor, v katerem je dal pregled dogodkov na bojiščih in na političnih frontah. Govoreč o bojiščih, je dejal, da je slabo vreme imelo svoj vpliv na vojna dejanja na kopnem, v zraku in na morjih. O francoski fronti je dejal, da vlada med vojaki najboljše razpoloženje in da izkoriščajo čas za to, da se še bolj utrde in pripravijo na vse, kar zna priti. Na to je govoril o položaju angleške armade na tej fronti ter opisal njeno življenje. Tudi na morjih ni bilo večjih dogodkov, je nadaljeval. Nadaljevali smo borbo proti podmornicam in jih spet nekaj uničili. Izgubili 61110 tudi nekaj trgovinskih ladij. Toda nič se ni zgodilo, kar bi nam vzelo zaupanje, da bomo premagali nevarnost podmornic. Nato je Chamberlain popisal nekaj zračnih borb v zvezi z nemškimi letalskimi napadi na trgovske ladje. Nobene škode nismo trpeli v teh borbah, niti kar 6e tiče letal, niti kar se tiče ladij. Pač pa je sovražnik trpel hudo škodo, kar nas je še bolj prepričalo o učinkovitosti našega letalstva in letalcev. Posebej je treba jx>dčrtati izvidniške r>olete angleških letalcev nad severno in južno Nemčijo, kjer so nabrali dragocenih fotografskih posnetkov o nemških letališčih. Nekatere slike so bile vzete iz višine 70 metrov, ne da bi letala trpela kakšno škodo od nasprotnikovega ognja. Nato je predsednik vlade prešel na politiini poloiaj in odgovoril M olot o -v u, o katerem je dejal, da je bil njegov govor najbolj nestrpno pričakovan v Ber- linu. Toda zdi se mi, da je tamkaj povzročil nekoliko razočaranja. Angleška vlada je govor sovjetskega zunanjega komisarja zelo natančno proučila in je z zanimanjem ugotovila, da je Molotov določil bodoče cilje sovjetske politike. V začetku svojega govora je Molotov dejal, da stremi Sovjetska Rusija za mirom in da se sovjetska vlada bori proti vsakemu razširjenju vojnega nasilja. To je tudi točen popis politike angleške vlade. Toda ne bom se razburjal o poletih Molotove fantazije, kjer opisuje vojne cilje zavezniških driav. Angleška vlada je svoje vojne cilje že točno orisala, in smem biti prepričan, da jih je večina narodov na zemlji vzela z odobravanjem na znanje. V nadaljevanju svojega govora je Chamberlain opisoval izraze vzajemne borbe vseh delov angleškega imperija za dosego ciljev, ki si jih jo Anglija stavila v sedanji vojni. Pomoč, ki jo Anglija dobiva iz vseh delov imperija, je dragocena in jo sprejmemo kot blesteči dokaz iskrenega sodelovanja pri doprinašanju največjih žrtev za plemenite cilje, za katere se borimo. Za Chamberlainom je potem govoril v Imenu opozicije major Atlee, ki je pozdravil Cham-berlamove izjave in potem obširno govoril o sodelovanju vseh delov angleškega imperija. Anglija je veselo presenečena nad temi nenaprošenimi dokazi, da je strnjenost imperija neporušljiva in da so vsi njegovi deli enodušno pripravljeni za največje žrtve, da jo ohrani. Enako je v imenu liberalne stranke govoril tudi ■ Kino Kodeljevo tei.4i-64 a Danes in jutri ob 8. uri dva velefilma Gusarji Garry Cooper Zdravnik iz strasti H. Soenker, Albert Scboenhais Plačilo kmetskih dolgov Po podatkih Priv. agrarne banke so kmetje-dolž-niki plačali na račun kmetskih dolgov do 26. oktobra 1939 321.768 milij. din (do konca sept. 318.401.000) dinarjev. Leta 1937 je bilo plačanih 143.476.000 din, leta 1938 130.425.000 din in letos v prvih 10 mesecih 47.868.000 d'n, od tega v oktobru 3.367.000 din. Pozna se, da je plačilo anuitet od maja meseca letos mnogo manjše kot je bilo preje. Od zadnje seje upravnega odbora v septembru pa do 31. oktobra 1939 je prevzel izvršni odbor od 52 ustanov 6795 prijavljenih dolgov, tako da je bilo skupno prevzetih 592.647 dolgov za znesek 1.589 milijonov 064.931.60 din. Dotedanjm upnikom je bilo priznanih na tekočem računu 1.168.456.722.36 din, v 3% obveznicah pa so dobili 369.555.031 din. Poleg tega prevzema je bilo ustanovam vrnjenih 47.692 prijavljenih dolgov, tako da je bilo skupno končano delo na 640.339 dolgov, v delu pa je ostalo še 139.538 prijavljenih dolgov ali 17.89% vsega izročenega kmetijskega portfelja. Od začetka izdajanja 3% obveznic do 26. oktobra 1939 je iblo izdanih obveznic za 397.778.000 d'n. Nadalje je bilo na račun 2. anuitete izplačano upniškim ustanovam 63.284.OCO din, od tega na področju Belgrada 24.515.000 din, Zagreba 11.527.000 din, na področju Ljubljane 18.567.000 din na področju sarajevske podružnice 8.675.000 din. Tega izplačila je bilo deležnih v Belgradu 920 zavodov, v Zagrebu 314, v Ljubljani 452 in v Sarajevu 290. Pripomniti, da je prejelo prvo anuiteto 3311 zavodov v skupnem znesku 125.509.000 din, Žakardnega mojstra za večjo tkalnico iščemo. Obširne ponudbe pod »Dober strokovnjak<-17256 na upravo »Slovenca«. Zaposlenost v avgustu Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je v zadnjem normalnem mesecu znašalo število zavarovancev pri uradu, torej v vsej državi, 746.852, kar pomeni v primeru z julijem napredek za 21.019 zavarovancev in v primeri z lanskim avgustom za 10.898. Zaradi sezonskih razlogov je bila torej zaposlenost v avgustu ugodnejša kot julija. Primerjava z lanskim letom kaže, da je naraslo število zavarovancev pri gradbi železnic, cest in vodovodov 5503, v tekstilni industriji 2491 in v kemični industriji 2166. Nadalje je znaten tudi prirastek v industriji izdelovanja prevoznih sredstev. Zmanjšala se je zaposlenost v tobačni industriji, v gozdnožagarski industriji, v predelovanju kože in njenih surogatov ter pri denarnih zavodih. Po uradih izkazujejo povečanje zaposlitve uradi v Belgradu, Zagrebu, Sušaku in v Banjaluki. Zmanjšalo pa se je število članstva v Skoplju, Sarajevu, Dubrovniku, Nišu, Osijeku, Subotici in Somt>oru. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 24.66 din, kar kaže v primeri z julijem povečanje za 0.39, v primeri z lanskim avgustom pa za 0.00 din. Skupna mesečna zavarovana mezda je znašala avgusta 1939 473.42 milij. din (julija 1930 454.07, avgusta 1938 455.4 milij. din). Zahteve obrtnikov 24 obrtniških združenj je poslala ministru za finance spomenico o težkem položaju slovenskih obrtnikov s tole vsebino: Začetek svetovne gospodarske krize datira že iz leta 1930 ter se stopnjuje vse do današnjih dni. Val krize je zajel tudi pridobitne sloje naše države, tako obrtnike, poljedelce, zadruge in denarne zavode. Država, ki je s skrbjo gledala nevšeč-ne razmere, je zaščitila kmečki stan, zadruge in denarne zavode deloma z moratorijem in s skrajno znižano obrestno mero. Pri tem uvidevnem sanacijskem delu je pa država popolnoma prezrla obrtniški stan, ki je istotako jedro našega naroda kot kmečki stan in potreben državne pomoči v isti meri. Obrtništvo bije svoje skromni eksistenčni boj, ker se temelji rokodelstva že rušijo. Naročila so padla na minimum ter ponudba dela je tako velika, da more obrtnik, ki dobi naročilo v očigled hude konkurence in povrhu še šušmar-stva, računati le na malenkosten zaslužek. V neštetih primerih s prodajo izdelka komaj krije režijske stroške. Posledica je, da obrtništvo ne more preživljati svojih družin, niti odplačevati obresti najetih posojil, še manj pa odšteti kaj za tekoče davke. Prav posebno pa čuti obrtništvo težke gospodarske posledice, ki so nastopile v letu 1938 kot posledica političnih neprilik v svetu. Naročila so skoraj popolnoma izostala, ker so naročniki smatrali za ogrožene že svoje nepremičnine zaradi svetovnih nomatij. Surovine, ki so se dobile že pred to dobo kolikor toliko na kredit, morajo sedaj obrtniki plačevali v naprej, seveda kdor more; zato je največ obrtnikov brez vsakega dela in zaslužka. Nevzdržne razmere, ki jih preživljamo zadnje čase, poženejo marsikateregn obrtnika v obup. V teh težkih razmerah obrtništvu ni mogoče zadostiti tekočim obveznostim, niti odplačevati davkov, kar dokazujejo večletni zaostanki. Rubežni so pri obrtnikih na dnevnem redu. Razmere, katerih ni kriv obrtnik, so potisnile naš stan popolnoma ob tla. Pod težo bremen pada obrtništvo v pesimizem, ker nima izgleda, da bi se mu položaj izboljšal. Treba je napraviti črto nad črno preteklostjo z odločno gesto. Vlada naj podpre z odpisom davčnih zaostankov one obrtnike, ki so obnemogli pod težo vsakdanjih tegob in niso mogli položiti svoj davčni obulus na oltar države. Večina obrtništva pripada malemu človeku, ki bije takorekoč svoj življenjski boj za svoj obstanek. Pretežna množina je obubožana in zaradi večletne krize brez vsakih sredstev in zaslužka. Prosimo, da se naj izda vsem davčnim oblastem naredba, da se vsi zaostali davki in doklade vključno leto 1037 obrtnikom odpišejo iz enostavnega razloga, ker jih plačali ne morejo. Ni to posledica državljanske nezavednosti, ampnk posledica logike, da, kjer ni nič, tudi vzeti ni ničesar. S predlagano gesto se bo morila obrtnikov dvignila, ker se bodo zavedali, da jim je država priskočila na pomoč, ko je bila stiska najhujša. (t&Sp&daKStVO Dr. ing. Grampovčan Janko: Pospeševanje izvoza v Bolgariji (Olajšave pri plačanju železniških voznin.) Kreditiranje izvoznikov v naprednih državah ni noben problem več. Na Danskem, v Belgiji, v Franciji itd. obstojajo že dolgo vrsto let posebni kreditni zavodi, ki nudijo v času izvoza in tudi sicer, družbam in posameznikom cenene kredite, kateri jim omogočajo nemoteno nakupovati blago in ga prodajati v inozemstvo na krajši in tudi daljši plačilni rok. Tako kreditiranje je v dobi klirinških sistemov še posebno važno, kajti izvoznik redko raz-r>oIaga s tako velikimi novčanimi sredstvi, da bi mogel brez škode čakati na svol denar po več mesecev. Izvoz, ki sloni na plačanju v kliringih, mora biti izvoznikom olajšan, kajti v večini slučajev istega ni mogoče organizirati pravilno, ako jim država ne priskoči na poinoč, na eden ali drugi način. V pomanjkanju državne pomoči kreditnega značaja izvoz ohromi, pa tudi uvoz ne počiva na trdnih tleh. Med mnoge načine kreditiranja izvoza, kot neposredna jx>moč izvoznikom prihaja v prvi vrsti v poštev: kreditiranje voznine na železnicah, ki je že davno udomačeno v neštetih naprednih državah Evrope. Med tem pa, ko obstoja pri nas mišljenje, da bi ta 6istem ne mogel biti koristen ali vsaj ne izvedljiv z ozirom na nivo našega poslovnega sveta, je v Bolgariji, pri naši sosedi, pokazal sistem kreditiranja, ki so ga uvedle bolgarske državne železnice, sijajne rezultate. Bolgari so šli preko mnličenja življenskih problemov svojega naroda in se niso čisto nič ozirali na stopnjo gospodarske zrelosti bolgarskih gospodarskih krogov. Oni so uvedli kreditiranje voznin, brez ozira na ugovore in pomisleke birokracije, ki v mnogih državah zavira gospodarski razvoi. Bolgarskim železnicam je lebdela korist gospodarstva pred očmi in to edino je bilo merodajno pri njihovi odločitvi. Ker je tudi pri nas nastopil čas, da Čim prej najdemo pota in sredstva, da se pomaga našemu gospodarstvu v teh kritičnih časih na najučinkovitejši način, ki je mogoč, mislim, da ne bo odveč, da se tudi mi seznanimo s sistemom kreditiranja voznin na bolgarskih železnicah, ker je jx>trebno, da tudi železnice doprinesejo 6voj delež k izboljšanju našega gospodarstva. V to svrho sem se namenil, da pokažem sistem kreditiranja na bolgarskih železnicah, ki sein ga pred kratkim časom na licu mesta v Sofiji proučil in kateri bi mogel dobro 6lužiti tudi našemu gosj>odarstvu. V Bolgariji je uveden sistem kreditiranja voznin s posebno naredbo že 10. maja tega leta, in to za izvoz jagod, paradižnika, grozdja, jabolk in sliv v Nemčijo, vse v presnem stanju. Bolgarski izvoznik priloži tovornemu listu posebno plačilno pismo (bon), izdano od izvoznega instituta v Sofiji, signirano na bolgarsko narodno banko v Sofiji, To plačilno pismo, ki je tiskano na posebnem obrazcu, vsebuje sledeče potrebščine: 1. Družbeno ime izvoznega instituta; 2. Serijo in tekočo šten vilko; 3. Naziv:'plačilno pismo na leve...; 4. log na narodno banko v Sofiji, da obračuna vozni-no levov... ob priliki obračuna pri klirinškem izplačilu; 5. Besedilo da se dž bolgarskim železnicam ob vplačilu fakturnega zneska v bolgarsko-nemški kliring, vozninski znesek na razpolago. 6. Podatki: številka vagona, vrsta pošiljke, težina, številka tovornega lista, predajna j>ostaja in njen žig ter datum predajne postaje.7. Podatki tvrdke in podpis. Plačilno pismo sestoji iz dveh delov: zeleni del vsebuje potrebščine od 1 do 5 navedene, rumeni ostale. Predajna postaja zadrži zeleni del. Plačilno pismo je kolekovano s kolekom za 3 leve do 50.000 levov in 5 levov do 100.000 levov voznine. Pošiljatelj blaga plača voznino namesto v novcu, s plačilnim pismom. Posluževati se morajo s tem načinom plačanja voznine redno le protoko-lirane tvrdke, ki imajo od izvoznega instituta za to odobrenje. Z naknadno odredbo štev. X-51-578 od 17. julija 1939 so šjx>polnjene še neke odredbe v pogledu načina plačanja voznin v tranzitu. Na ta način se more vse hitro pokvarljivo blago (sad-ie), ki se izvaža iz Bolgarije v Nemčijo franki-rati, ne da bi moral izvoznik plačati voznino v gotovem novcu, o čemer si prihrani na obrestih in kar, je posebno važno, denar, ki bi ga sicer moral dati za voznino železnici, more vložiti v nakup blaga. Kot sem mogel osebno ugotoviti po podatkih, ki so mi jih dali merodajni gospodje v Sofiji prav ljubeznivo na razjx>lago, je ta sistem kreditiranja voznin na bolgarskih železnicah sprožil celo vrsto transj>ortov za izvoz. Ker je s kreditiranjem stavljen na razjjolago bolgarskemu gospodarstvu ogromen kapital, ki bi sicer ne plodil v času izvozne sezone narodnega gospodarstva, marveč bi ležal neploden v mrtvih blagajnah. Po podatkih, ki sem jih prejel v Sofiji, je dosegla višna kreditiranih zneskov od maja do konca septembra t. 1. 500 milijonov levov. Število izvoznih tvrdk, ki uživajo olajšave kreditiranja na bolgarskih železnicah, je znašalo do 21. oktobra t. 1. 74. Zanimivo je dejstvo, da se je bolgarski izvoz zaradi tega sistema kreditiranja povečal za 20% napratn izvozu za isti čas v lanskem letu in, kar ni malega pomena, da so se r>okazale ugodne posledice tega povečanja tudi v finančnih uspehih naših železnic, ki predstavljajo v bolgarskem izvozu tranzitno ozemlje. Z ozirom na gornja dejstva bi bilo nujno potrebno, da se tudi pri nas čim prej ukrene vse potrebno, da se olajšajo plačanja voznine našim izvoznikom na železnicah, a zlasti še iz razloea, ker imamo pričakovati že za november uvedbo frankaturne prisile za cel naš izvoz v Nemčijo. S tem. da bodo morali naši izvozniki brezpogojno frankirati voznino do meje, se bo njihov finančni položaj izredno poslabšal in, če se ne bo ukrenilo vse potrebno, da se jim priskoči na pomoč i olajšavami na drugi način, je verjetno, da znamo v našem izvozu doživeti še težje dni ■ ■ ,«>, jL i i i ■ New York 100 dolarjev t , , , Ženeva 100 frankov .»•■■• Amsterdam 100 gold. ■ i ■ i ■ Bruselj 100 belg. . t ■ i i « i Ljubljana — Svobodno tržišče, London 1 funt . t i ■ i i t i 218.33— 221,53 Pariz 100 frankov ...,,, , 123.52— 125.82 New York 100 dol. ,,,,,, 5480.-5520— Ženeva 100 frankov............1228.18—1238.18 Amsterdam 100 gold. t , , , , 2900.55—2938.55 Bruselj 100 belg. .,,»,,, 910.25— 922,25 Ljnbljana — Zasebni kliring. Berlin 1 marka , , , , , , , 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring. Solun 100 drahem 32.65—33.35, Belgrad — Zasebni kliring. Solun 100 drahem 32.65—33.35. Curih. Pariz 10.11, Londcn 17.84, New York 446.—, Bruselj 74.50, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.10, Atene 3.40 blago, Helsingforf 8.875, Buenos-Aires 105.25. Vrednostni papirji Vojna Skoda: v Ljubljani 438 —440 v Zagrebu 439 blago v Belgradu 437.25—438 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicij- ' sko posojilo 96—99, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 438—440 begluške obveznice 80—82, dalm. agrarji 75—77, 8% Blerovo posojilo 92—94, 7% Blerovo posojilo 88—90. 7% posojilo Drž. hip. banke 97—99, 7% stab. posojilo 90—92. — Delnice; Narodna banka 6.900—7.000, Trboveljska 205—210. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. poso* jilo 97 blago, vojna škoda promptna 439 blago, begluške obveznice 82.50 blago, dalm. agrarji za blago, 4% severni agrarji 6% šumske obveznice 75 blago, 8% Blerovo posojilo 93 blago, 7% Blerovo posojilo 90 blago, 7% stab. posojilo 90 denar — Delnice :. Priv, agrarna banka 200 denar, Trboveljska 177.50 denar, Gutmann 40—49, Sladk. tov. Osijek 90 denar, Osj. livarna 150 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, agraji 53 denar, vojna škoda promptna 437.25—438 (437), begluške obveznice 80.50 —84 (84), dalm agrarji 75.50—76 (75.50). 4% severni agarrji 6% šumske obveznice 73—74.50 (75), 8% Blerovo posojilo 90.50 denar, 7% Blerovo posojilo 89—i 89.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7.000 denar, Priv. agrarna banka 205 denar. žitni trg Novi Sad. Pšenica: bač. okolica N. Sad 159—161, srem. 156—158, slav. in baranjska 157—159, gor. bač. 162—164, bač. ladja Tisa 164—166. Ostala Prizadove cene. — Ječmen: bač. srem. 64—65 kg 147.50—150. — Koruza: bač., bač. pariteta Indjija 126—128, ban. 123—125. — Moka: bač., ban. og., ogg. 250—255, 230—235, 210—215, 190—195, 160—170, 122.50—125, srem. slav. og. ogg. 247.50—252,50, 227.50 —232.50, ' 207.50—212.50, 187.50—192.50, 157.50— 167.50, 122.50—125. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Cene kmetijskih pridelkov V Slov, gradcu, dne 27. oktobra t. 1.: voli I. vrste 4 din, II, vrete 3, III. vrste 2; telice I. vrste 4, II. vrste 3, III. vrste 2; krave I. vrste 3, n. vrste 2.50, III. vrste 1.50 do 2; teleta I, vrste 6, II. vrste 5; prašiči pršu-tarji -7 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrsta 12, II. vrste 10, III. vrste 8; svinjina 16; slanina 18; 6vinjska mast 20; čisti med 20; neoprana volna 10: oprana volna 20; goveje surove kože 12—14 din za kilogram. — Pšenica 180, ječmen 170, rž 180, oves 145, koruza 160, fižol 350, krompir 100 do 125, seno 60, slama 35, pšenična moka 345, koruzna moka 200, ajdova moka 400 do 500 din za 100 kg. — Bukova drva 70—75 za 1 kub. meter, jajca 1.25 za 1 komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 30 din za 1 kilogram. Izvoz orehov v Nemčijo. Priv. izvozna družba sporoča, da so za izvoz orehov v Nemčijo določene naslednje cene: originalni nerešetani 38, re-šetani najmanj 24 mm 39, najmanj 26 .mm 40 in najman 28 mm 42 mark za 100 kg brutto (netto v vrečah franko nemško-jugoslovanska meja s toleranco 10% za pokvarjene orehe. Izvoz suhih jabolk v Nemčijo. Za izvoz suhih jabolk je odrejena cena 26 mark za 100 kg brutto (netto cif Regensburg ali Passau). Licencovanje bikov in mrjascev. Licencovanje bikov in mrjascev bo v laškem okraju dne 10. novembra ob 10 dopoldne v Rimskih Toplicah pred železniško postajo, dne 10. novembra ob 11 v Zidanem mostu pred hotelom Juvančič in 10. novembra ob 13 popoldne v Loki pred občino. Preselitev Priv, izvozne družbe. V soboto, dne 4. novembra se Priv. izvozna družba definitivno preseli v svojo novo palačo, ki je zgrajena na Obihče-vem vencu v Belgradu. Zgradba je stala okoli 16 milijonov din. V isti palači bodo tudi prostori priv, družbe za silose. Nemška kontrola nevtralnih ladij. Danski list »Politiken« sporoča, da namerava nemška vlada vsem nevtralnim ladjam, ki prihajajo iz vzhodnega morja in hočejo skozi Sundeki zaliv, predpisati obvezno pot skozi kanal cesarja Viljema in sicer bi bila kontrola ladij v Kielu. V tem smislu je nemška vlafia že obvestila skandinavske države. Izvoz bombaža iz USA. V New Torku se je združilo 20 izvozniških tvrdk v novo izvozno družbo, ki naj pospešuje izvoz bombaža v nevtralne države. Novi družbi je dala Reconstruction Finance Corporation že 5 nv.lij. dolarjev kredita za financiranje izvoza. S tem prevzame Refico 80% rizika, ki izhaja iz izvoznih zaključkov. Ta čas zadostuje za dobo, ko je blago poslano do dobe, ga plači nevtralni uvoznik. Stroški mobilizacije r nevtralni HolandijL Lani septembra je »otirala holandska vlada kredit 100 milij. goldinarjev za vojne potrebe Od tega kredita |e ostalo ob dnevu mobilizacije septembra 1939 na razpolago 52 milij. goldinarjev, Sedaj je holandska vlada zaprosila zbornico za dovolitev drugega kredita 100 milij, goldinarjev za kritje stroškov, ki so nastali z holandsko mobilizacijo. Davčni dohodki so r Holandiji dobri. Dan, posvečen spominu dragih rajnih V vsakdanjem življenju polnem skrbi in te- I ljane je bilo na večer opaziti rdečkasti so] na nebu žav in le včasih razsvetljenim s toplimi žarki ra- v smeri proti Sv. Križu, dosti in veselja tako hitro lahko pozabimo na vse, ki so se umaknili iz našega življenja. Pa ni to niti nehvaležnost, niti nemarnost. Je to čas sam, ki zaceli vse rane in ki nam pomaga, da pozabimo na najbojj bridke ure ločitve od naših dragih. Čez vse to pa se vlega še koprena dela vsakdanjega življenja in zato se le bolj poredko, čeprav zato z nič manjšo ljubeznijo, spomnimo vseh svojih dragih, ki so odšli pred nami k večnemu počitku. Ni ga pa skoraj človeka, pa naj bi ga življenje še tako premetavalo, da je postal popolnoma neobčuten, trd in nedovzeten, da 6e ne bi na praznik Vseh svetih in Vernih duš dan spomnil 6vojih dragih, ki so mu pomenili največ v življenju. Enkrat na leto se prav gotovo vsak odpravi na pot k grobu, pod katerim spi bitje, ki mu je pomenilo v življenju največ, pa naj bo to mati ali oče, mož ali žena. Zato ni čudno, če so ta dan bila vsa pokopališča ne samo preplavljena z obiskovalci, ampak tudi okrašena z najlepšimi dokazi ljubezni do dragih rajnkih. Skoraj vsak grob je imel svojega obiskovalca, ki med vsemi drugi dokazi ljubezni ni pozabil najvažnejšega, iskrene molitve ali vsaj očenaša za večni mir pokojnika. Ljubljana je lepo dokazala ljubezen do rajnih Praznik Vseh svetih je bil v Ljubljani pust in mračen dan, kakršen je najbolj primeren za žalostne misli, ki obletavajo ta dan slehernega, ki se odpravlja na grobove. Bojevniške organizacije šempetrske župnije so priredile na praznik Vseh svetnikov lepo spominsko slovesnost v spomin v svetovni vojni padlim in umrlim župljanom. Ob 10.30 je bila v cerkvi sv. Petra sv. maša za padle vojake, med katero je prav lepo prepeval zbor združenih pevcev pod vodstvom pevovodje g. Baloha. Po sveti maši se je zgrnila velika množica ljudi okrog spomenika žrtvam svetovne vojne iz šempetrske župnije, ki je bil lepo okrašen s cvetjem in venci, ki so jih na spomenik položile bojevniške organizacije šempetrske fare. Okrog spomenika so gorele številne sveče v spomin padlim vojakom, feempetrski župnik g. Košmerlj je ob asistenci gg. kaplanov opravil molitve za mrtve, nakar je zbor združenih pevcev pod vodstvom g. Baloha prav lepo zapel »Usliši nas, Gospode in večno lepo >0j Doberdob« skladatelja Zorka Prelovca, ki je letos tudi že med rajnimi. Ze dopoldne so hiteli mnogi z venci, šopki m svečami v naročju proti pokopališču. Kmalu je pokopališče oživelo, še večje vrvenje pa je bilo pred njim ob stojnicah, kjer so nakupovali premnogi sveče, vence in cvetje, s katerim so hoteli okrasiti svoje grobove. Posebno veliko povpraševanje je bilo ob stojnicah mestne vsesvetske akcije, kjer so številni kupci sproti kupovali skromne zelene vence, drugi pa odnašali vence, za katere so že prej prejeli nakaznice. Proti poldnevu je začel promet proti Sv. Križu hudo naraščati. Avtobusnega prometa, ki je prejšnja leta prevozil veliko število obiskovalcev, letos sicer ni bilo, kar je bilo prav ugodno. Številni pešci, ki so v nepretrgani procesiji hodili k Sv. Križu, se niso bali več vsak trenutek, da bi jih oškropila drveča vozila. Osebnih avtomobilov pa je bilo seveda še kljub temu dovolj, ljubljanski tramvaj pa je imel to pot zlat dan. Dotok množic se je še povečal v zgodnjih popoldanskih urah, ko je sleherni, ki je le utegnil, odšel proti pokopališču. Ugodno je bilo, da so tramvaji vozili z vseh prog naravnost proti Sv. Križu, tako da ni bilo zamudnega prestopanja. Dovolj je bilo tudi vozov na razpolago, saj je vozilo proti Sv. Križu 52 vozov, med njimi šest prikolic. Na pokopališču je bila prava gneča in ob vsakem grobu so bili zbrani svojci in popravljali zadnje podrobnosti. Grobovi so bili letos res z ljubeznijo okrašeni. Posebno ganljivi pa so bili tisti deli pokopališča, ki se sicer ne ponašajo z bogatimi in razkošnimi spomeniki. Prav tam je bilo videti, kako so pridne in ljubeče roke uravnale popolnoma pieproste grobove, jih očistile plevela, nasule peska in zataknile v zemljo par skromnih krizantem in majhnih sveč. Posebno priznanje pa gre mnogim skromnim družinam, katerih grobovi so pričali, da je njihova ureditev zahtevala več ljubezni in dela kakor denarja, ker niso pozabile vsesvetske akcije za pomoč revnim in tudi prižgale nekaj takih sveč na grobovih. Ti skromni in z ljubeznijo do svojcev in do najbed-nejših v Ljubljani okrašeni grobovi so bili prav gotovo lepši, kakor tisti sicer redki grobovi, ki so že na zunaj z razkošjem dokazovali bogastvo, s pomanjkanjem vencev ln sveč vsesvetske akcije pa le majhno spoštovanje do rajnih. Je pač tako, da so grobovi včasih le bolj za tiste, ki so ostali živi, kakor pa za tiste, ki pod njimi počivajo. Ob 3. popoldne, ko je bilo na pokopališču najty)lj živo, so zapeli ob velikem železnem križu, okrog katerega je gorelo morje svečk, pevci nekaj žalostink, za tem pa so se množice premaknile k veliki in še nedograjeni kostnici vojnih žrtev iz svetovne vojne. Tam so tudi letos naše bojevniške organizacije priredile ob štirih prisrčno spominsko slavnost v spomin vojnim žrtvam in našim borcem za svobodo. Pred velikim stopniščem, na čigar sredi stoji kip vojaka-kranjskega Janeza, izklesan iz judenburškega kamna, se je začela glede na razmere, v katerih živi Evropa, pomenljiva slovesnost. Najprej je vojaška godba zaigrala žalostinko, nato pa so združeni ljubljanski pevski zbori zapeli nekaj pretresljivih žalostink, med njimi znano Prelovčevo »Oj Doberdob«, ki je marsikomu od bivših bojevnikov s soške fronte živo segla v srce. Za tem je pred spomenikom na stopnicah imel krasen in v srce segajoč spominski govor vojni kurat g. Maračič. Bivši vojni kurati so po govoru opravili molitve za rajne, nakar so pevci odpeli še žalostinko. Cestna četa vojakov, postavljena ob kostnici, je oddala častno salvo, nakar je zaključila slovesnost vojaška godba. Spominske slovesnosti so se udeležila močna zastopstva vojnih dobrovoljcev in združenj rezervnih častnikov, podčastnikov, kakor tudi invalidov, nadalje številni člani Zveze bojevnikov in koroški borci. Divizijskega poveljnika je zastopal podpolkovnik Pavlič, ljubljanskega župana inšpektor Kranjc, rektorja univerze pa univ. prof. dr. Fabian. Številno so bile zastopane druge ljubljanske vojaške enote in orožništvo. Mračno je viselo nebo nad pokopališčem in zato je hitro začel legati mrak. Prav v tem času je dobilo pokopališče šele svoj pravi skrivnostni izraz, saj so tisoči plapolajočih sveč pošiljali proti nebu rdečkast soj, ki se je odbijal na nizki megli. Z mrakom so sicer začele zapuščati množice pokopališče, vendar je šel ves promet v redu. Mnogi pa so vztrajali v molitvi do poznih večernih ur ob grobovih svojih dragih. Z vseh koncev Ljub- Pa ne samo glavno ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu, na katerem jo pokopanih že skoraj 50.000 umrlih, ampak tudi vsa druga ljubljanska pokopališča so bila na praznik Vseh svetih deležna velikega obiska. Lepo okrašeno in polno obiskovalcev je bilo ena najlepših okoliških pokopališč na Viču. Tudi lam je bila popoldne ob štirih cerkvena slovesnost ter je opravil žalne obrede viški župnik p. Teodor Tavčar. Moški zbor pevskega krožka na Viču je zapel pred križem nekaj žalostink, nato pa je imel župnik spominski govor pred spominsko ploščo padlim vojakom. Delegacija legije koroških borcev je tudi obiskala grobove koroških borcev na Viču in počastila spomin borcev za svobodo. Prisrčno pokopališče v Slepariji vati je prav tako doživelo številen obisk in so zlasti v popoldanskih urah prihiteli na grobove svojih dragih premnogi obiskovalci iz Ljubljane. Pokopališče v Dravljah, ki spada tudi še v območje ljubljanskega mesta, je letos bilo prav okusno okrašeno in tudi na njem je bilo videti nekaj vencev in sveč vsesvetske akcije. Pretežna večina obiskovalcev pa je bila iz okoliških krajev, ki še niso priključeni ljubljanskemu mestu. Grobovi sami so najlepše dokazovali, da okoličani nič manj ne spoštujejo svojih dragih rajnih kakor Ljubljančani. Opuščeno pokopališče pri Sv. Krištofu ni imelo posebnega obiska in le redke so bile sveče, ki so gorele. Lepo pa je bilo okrašeno Navje in mnogi, ki so odhajali s pokopališča pri Sv. Križu proti Tyrševi cesti, so zavili mimogrede tudi tja in si ogledali spomenike naših zaslužnih mož. Na Vernih duš dan, ki je za mnoge že delovni dan, obisk ljubljanskih pokopališč ni bil tako velik. Marsikoga je zadržalo tudi slabo vreme, saj je dež po malem rosil ves dan. Kljub temu pa je pri Sv. Križu gorelo na neštetih grobovih še vse polno sveč. Posebno lep je bil grob škofa dr. Jegliča, ob katerem so njegovi častilci prižgali cele vrste sveč. Tako sta minila oba dneva, posvečena spominu naših dragih rajnih, katerim smo njihovo ljubezen do nas skušali povrniti s cvetjem in molitvijo. Maribor se je dostojno oddolžil spominu rajnih Praznik Vseh svetnikov je Maribor letos še bolj posvetil spominu svojih rajnih kakor druga leta. Menda še ni bilo nikoli toliko ljudstva na mariborskih pokopališčih kakor letos na praznik Vseh svetih in na Vernih duš dan. Mrzel jesenski dan je s svojim nizkim svodom težkih sivih oblakov pritiskal na občutje ter ustvarjal v človeku posebno razpoloženje, da so se obračale misli same od sebe na vso minljivost sveta. Življenje na ulicah se je gibalo v resnejšem tempu, vsaj vsak drugi človek je nosil rože in vence. Ze na praznik dopoldne se je usmeril tok ljudi kakor reka proti pokopališčem, popoldne pa se je še znatno ojačil. Cvetja je bilo letos ogromno naprodaj. Tudi grobovi rajnih so bili okrašeni z lepim jesenskim cvetjem. Obiskovalce pokopališč na Pobrežju so sprejeli pred vhodi številni šotori, v katerih so prodajalci razstavljali sveče, cvetje, vence in razno drobnarijo. Poznalo pa se je, da so letos sveče precej dražje. Na mnogih grol>ovih je gorela saino po ena svečka, na mnogih pa si opazil razna svetila, ki so si jih revnejši ljudje naredili sami doma. Na praznik popoldne je bila na vseh pokopališčih običajna pot>ožnost. Iz mesta so prihajale na pokopališča procesija, iz stolnice je šla letos zadnjič procesija na staro mestno pokopališče v Stross-majerjevi ulici. V procesiji, ki jo je vodil stolni župnik in kanonik g. Utnek, je šel tudi prevzv. g. knezoškof dr. Tomažič s člani stolnega kapitlja. Letos je bila to zadnja slovesnost na tem pokopališču, ki se z novim letom za vedno zapre. Zadnjič so gorele luči na številnih grobovih, ki so bili zelo lepo okrašeni. Vendar jih je bilo letos precej manj, saj so mnoge družine kosti svojih rajnih že preselile na druga pokopališča, večinoma pa so se grobovi že izravnali sami od sebe. Izredno lepo je bilo okrašeno zadnje počivališče škofa Antona Martina Slomška. Tla v kapelici in zunaj nje so bila vsa zastavljena s svečami, venci in cvetjem. Ljudje so prihajali oba dneva in molili na grobu svetniškega škofa. Stolna župnija ima že svoje novo pokopališče na Teznem, kjer je bila na praznik popoldne posebna pobožnost. Iz frančiškanske bazilike in magdalenske župnijske cerkve sta se podali procesiji na pobreška pokopališča. Na mestnem pokopališču na Pobrežju so ob treh popoldne zapeli pavci Ipavčeve pevske župe žalostinke, ki so jih potem ponovili na frančiškanskem in magdalenskem pokopališču Posebna spominska slovesnost je bila tudi poleg vojaško grobnice. Oba dneva je valovalo življenje med grobovi, na praznik popoldne je bila taka gneča, da so se ljudje komaj prerinili do grobov svojih rajnih. Celjani na grobovih svojih rajnih Tisoči Celjanov so romali na praznik Vseh svetih in na Vernih duš dan na štiri celjska pokopališča in molili za svoje rajne. Ob 8 zjutraj je bila v cerkvi sv. Daniela sv. maša za padle in umrle koroške borce, ki so se je udeležili polnoštevilno člani Legije koroških borcev, krajevne organizacije v Celju. Po sv. maši so se koroški borci poklonili pred spomenikom padlih borcev na dvorišču vojašnice kralja Petra I. na Dečkovem trgu. Ob 3 popoldne so združeni moški zbori Celjski zvon, Oljka in Celjsko pevsko društvo pod vodstvom g. prof. Knapa zapeli žalostinke na okoliškem pokopališču, ob 4 pa na mestnem pokopališču. Pevski zbor prostovoljne gasilske čete v Gaberju pa je zapel ob 3 popoldne na Imlniškem, ob pol 4 pa na mestnem vojaškem pokopališču. Ljudje, ki so se kar nepretrgoma pomikali na vsa pokopališča aH pa se vozili z mestnimi avtobusi, so radi darovali za podpirance Vincencijeve konference in Rdečega križa in se tako z darovi za potrebne najlepše spominjali svojih rajnih. Pokopališča so bila prav lepo okrašena. Šolska mladina in skavti so okrasil; zapuščene grobove in prižgali svečko. Posebno se jo izkazala mestna občina, ki je posvetila svojo posebno pozornost vojaškim grol>ovom, da so bili dostojno okrašeni in očiščeni. Ob 4 popoldne se je zbrala na vojaškem pokopališču velika množica ljudi, ki so so poklonili žrtvam svetovno vojne. 1500 grobov je bilo okrašenih z zelenjem in cvetjem, na njih pa so gorele lučke Sodelovala je tudi vojaška oblast, ki so jo zastopali polkovnik Defar, podpolkovnik Krasnik, častniški zbor in vod vojakov. Godba je zaigrala žalostinko, nato pa je govoril g. opat Jurak. Združeni pevski zbori so zapeli »Oj Doberdob«. Te spominske slovesnosti so se udeležili tudi župan g. dr. Voršič, zastopnik Legije koroških borcev in drugi. Vojaška četa jo končno izstrelila tri salve. Na pokopališčih v Ptu;u Tudi Ptuj se je na izredno lep način spomnil svojih rajnih. Ljudje so grobove okrasili in prižgali sveče. Tudi grolK>vi vojakov in drugih neznancev so bili v večini popravljeni in ozaljšani. Popoldne ob pol 3 je bila na vojaškem pokopališču v Strnišču pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju žalna svečanost za padlimi žrtvami svetovno vojne, med katerimi je tudi mnogo umrlih beguncev iz Goriške. Precejšnji množici jo spregovoril v spomin teh žrtev kapucin p. Le-sjak. ki je opravil nato tudi molitve. Pevski zbor železničarjev je pod vodstvom g. Kafola zapel žalostinke, vojaki pa so izstrelili častno salvo. Grobovi vojakov so bili lepo okrašeni, kar je opravilo vojaštvo. Vso akcijo za to spominsko svečanost pa je imel okrajni odbor Rdečega križa v Ptuju. Na pokopališču minoritske župnije Sv. Petra in Pavla na Rogoznici so so začele molitve za rajnimi takoj po prihodu procesije ob 15. Procesijo je vodil gvardijan p. Mirko Godina, ki je ob številni asistenci opravil tudi molitve. Pevski zbor »Cecilije« je pod vodslvom g. Petka občuteno zapel dr. Kimovčevo: Ah ne mislimo... in Grudmanovo: Nad zvezdami. Kdor si je to pokopališče ogledal, je moral priznati, da ima naše kmečko ljudstvo velik smisel za priprosto lepoto, s katero je okrasilo grobove svojih dragih. Na mestnem pokopališču pa so se začele molitve ob 16. Opravil jih je prošt g. Ivan Greif ob asistenci gg. prof. Kolariča, prof. dr. Cajnkarja in kaplana Mlakarja. Zbor Glasbene Matice je zapel žalostinki: Blagor mu... in Vigred se povrne. Končno so bile opravljene še molitve pri skupni vojaški grobnici na mestnem r*>kopališču. Častno stražo so imeli ob grobnici člani Veteranskega društva, dočim je četa vojaštva izstrelila častno salvo, moški zbor Glasbene Matice pa je lepo zapel: Oi Doberdob... Nekateri grobovi na tem pokopališču so bili naravnost krasni. Ko človek hodi med temi lepimi grobovi, mu oko nehote obstane tu in tam na kakšnem zapuščenem in s travo obraslem majhnem gričku. Tu ni bilo roke, ki bi ga ozaljšala, a vendar povzroči takšen grob največje misli na onostranstvo Kostnica žrtev svetovne vojne Pogled na mogočno kostnico vojnih žrtev na ljubljanskem pokopališču. Na stopnišču, ki vodi v kostnico, je kip slovenskega vojaka, ki je stal svojčas v Gaju judenburških žrtev. Okolica kostnice je bila za praznik Vseh svetih in na dan Vernih duš lepo urejena in okrašena z zelenjem Ko so po drugih državah že stali grandiozni spomeniki žrtvam svetovne vojne in je bilo z ogromnimi stroški urejenih že nešteto pokopališč in kostnic po najrazličnejših bojnih poljanah, je Ljubljana pričela šele z resnim delom in prenehala teoretizirati o tem pietetnem vprašanju. Po raznih poizkusih, konferencah, načrtih in raznovrstnih drugih prizadevanjih, ki eo trajala od leta 1924. pa do leta 1931., se to vprašanje v Ljubljani ni moglo premakniti s papirja. Šele sedanja mestna uprava je meseca decembra 1936. sklenila ureditev vojaških grobov na pokopališču pri Sv. Križu in tija prenesti zemske ostanke vojnih žrtev tudi z drugih pokopališč in počivališč. •Ustanovljen je bil poseben odbor pod predsedstvom člana mestnega sveta polkovnika v p g. Viktorja Andrejke, ki se je z veliko vnemo lotil težavnega dolgotrajnega dela e sestavljanjem imenikov vseh pokopanih vojakov z najrazličnejšimi podatki o državljanstvu, veroizpovedi, narodnosti, vojaškem činu itd. Te podatke je bilo treba zbrati in sestaviti po njih imenike za znatno nad 5.000 žrtev. Po dolgotrajnih naporih se je sedanji mestni upravi naposled tudi posrečilo, da je ministrstvo pravde postavilo v proračun v ta namen tudi 400 tisoč dinarjev in je mestna občina doslej dobila izplačanih 360.000 din iz kreditov ministrstva pravde. Kr. banska uprava je doslej prispevala 45.000 din, a mestna občina je že dovolila nad 100.000 din, saj so bili stroški preračunjeni na 600 tisoč dinarjev za ureditev grobov in za zidanje ter opremo kostnice na pokopališču pri Sv. Križu. Ministrstvo pravde je lani poslalo svoje delegate v ekshumacijsko komisijo, ki je 22. novembra 1938. pričela z izkopavanjem zemskih ostankov vojnih žrtev pri Sv. Križu. Po nasvetu prof. Plečnika je mestna občina za spomenik s kostnico lansko zimo razpisala natečaj, ko je dobil I nagrado načrt inž. arh. Edvarda Ravnikarja in je po tem načrtu kostnica tudi zidana. 2e lansko zimo je bilo izkopanih 478 vojnih žrtev. Letos je komisija pod vodstvom delegata ministrstva pravde, direktorja Dobrosava Popoviča in zastopnika mestne občine pričela z ekshuma-cijo 1. junija ter nadaljevala z delom pri Sv. Kri- žu. Ekshumirala je tudi 5 judenburških žrtev Antona Hafnerja, Karla Možino, Alojzija RogLja, Alojzija Štefaniča in Jo6a Davtoviča in Preporo-dovca Ivana Endlicharja. Poleg teh je bilo izkopanih tudi U koroških borcev, drugi 60 pa puščeni v sedanjih, deloma privatnih grobovih. Dne 12. avgusta 1939. je bilo delo z ekshumacijo pri Sv. Križu končano in izkopanih 2.876 žrtev, a v dosedanjih grobovih je ostalo na miru 1852. Nad njimi 60 narejene ogromne grede v podobi grobov. Dne 11. avgusta 6e je pričela ekshumacija na evangelskem pokopališču, od koder je bilo do 29 avgusta k Sv. križu prenešenih 507 žrtev. Poleg evangelikov so bili tam pokopani tudi unijatje, muslimani, židje i. dr. V kostnico bodo prenešene tudi žrtve e Suhega bajerja. Po seznamih je bilo mogoče identificirat! 2.280 zemskih ostankov po posameznih imenih, zaradi preijšnjih prekopavanj pa ni bilo mogoče mnogo skupaj pokopanih okostnjakov določiti posamezno, pač pa so znana imena vseh skupaj. Po- polnoma zanesljivo in natanko je identificiranih 1.383 rimokatolikov, 204 grkokatollkov, 187 pravoslavnih, 334 evangelikov, 93 muslimanov, 78 Židov, 1 starokatolik. Zemskl ostanki vsake žrtve posebej so bili zbrani in položeni v platneno vrečice, npremljetie s številkami, naposled 60 pa bili položeni še v majhne impregnirane lesene krste s številkami. V spodnjem delu kostnice je dobila vsaka veroizpoved svojo celico, kamor so položili krste po številkah, a nad njimi počivajo judenburške in druge žrtve za našo osvoboditev v posebnem, tudi 6vojcem dostopnem prostoru v sarkofagih z napisi. V kostnici sami tore) počiva blizu 3 400 žrtev svetovnega klanja, v velikih gomilah okoli kostnice pa 1.800 vojnih žrtev da na6 na tem posvečenem prostoru 5.200 vojnih žrtev nemo opominja na nesrečo vojne in na blagor miru. Po načrtih inž. arh. Edvarda Ravnikarja je tvrdka A Terčelj, ki je opravila tudi ekshumacijo, 3 julija t. 1. pričela z zidaniem kostnice. Zaradi vpoklicev k orožnim vajam se je zidanje tako zavleklo, da kostnice še ni bilo mogoče blagosloviti o Vseh svetih, vendar je pa v glavnem že dozidana. Vsa dela so oddana domačim obrtnikom. Kostnica je okroglo poslopje 6 premerom 13 metrov in do vrha strehe visoka 11 metrov. Z vzhodne in z zapadne strani vodijo stopnice do višine notranje galerije tako, da je 6kupna dolžina spomenika s stopniščem 37 metrpv. Ves spomenik je zgrajen iz obdelanega podpeškega kamna. Okna v pritličju in zgornja velika okna pod zgornjim vencem so iz umetnega kamna in zaprta s steklo. V višini zgornjih oken bodo okrog in okrog 6tavbe 1.50 visoki stebriči nosili zgorniio preklado. Na zahodnem stopnišču stoji Dolinarjev kip slovenskega vojaka, ki je že doslej krasil grobišče vojnih žrtev. Kostnica je v notranjosti sestavljena iz treh del ov V podzemskem delu je 11 grobnic, kjer 60 po veroizpovedih shranjenih zabojčki s posmrtnimi ostanki v vojni padlih vojakov. S stopnišča pridemo v grobnico s sarkofagi judenburških žrtev, tretji del kostnice je galerija s spomeniki koroških borcev, odkoder bo občinstvo imelo pogled na vhode grobnic in na sarkofage. Na sredi stoji 7.50 m visok kamnit steber, na katerem bo Krist na križu. V steber bodo vklesana imena koroških borcev itd. Na galeriji bo v posebni niši shranjena v usnje vezana knjiga z vsemi imeni žrtev pri Sv. Križu. Med sarkofagi bodo gorele krasne luči, a ve« prostor bo razsvetljen tudi z lestenci. Okolica kostnice je vrtnarsko ureicna, da so grede vzvišene kakor ogromni grobovi, med njimi je pa prostor za slavnosti za nad 2.000 ljudi. Ganljiva cerkvena slovesnost Poljakov v Parizu V znani pariški katedrali Notre Dame je bila prošlo nedeljo ganljiva cerkvena slovesnost Poljakov, ki bivajo v Franci|i. Poljske redovnice so v teh tednih izgotovile pravo pravcato umetnino in sicer dragoceno zastavo. Poljska vlada, ki biva v Parizu, je dala tej zastavi, ki ima v sredi podobo črne čenstohovske Matere božije, svoj poseben pomen. Zastava naj bi bila znak, da je Poljska posvečena Materi božji in jo bodo po zopetni obnovitvi Poljske slovesno prenesli v Čenstohovo Poljski vojaški škof, Gawlina, je želel, da bi smela biti zastava dotlej v pariški baziliki Notre Dame des Victoires, čemur so pariške oblasti ugodile. Zastava je bila blagoslovljena pri slovesni službi božji. Zastopnik francoske vlaot je bil general Denain, poveljnik francoskega letalstva. Notre Dame des Victoires V6ebuie še drtid izraz kot klic Poljske Materi božji; v tej baziliki je od leta 1855 shranjena podoba, ki so jo semkaj dali tedanji izgnani Poljaki. Besedilo na podobi se glasi: »Drugi zaupajo svojemu orožju in svoji sili, mi, Poljaki, pa iz vsega srca zaupamo Marijil« Ta cerkev, ki je v Parizu najbol obiskana, bo odtlej posebno pribežališče vseh v Parizu bivajočih Dn. Ijakov. Duhovniki v belgijski armadi Zaradi mobilizacije v Relgiji je bilo vpoklicanih tudi več duhovnikov. Kakor poroča neki belgijski katoliški list, je bilo vpoklicanih 1392 posvetnih duhovnikov in 20« bogoslovcev, knkor tudi 284 redovnikov in 299 redovnih bratov. $AoAtte novice Koledar Petek, S. nov.: Viktoriji, škof. Venefrida, d. Sobota, 4. nov.: Karel Bor., škof; Vital; Mo-desta. Zadnji krajec ob 14.12. Herschel napoveduje lopo, mrzlo vreme. Novi grobovi •f V Ljubljani je umrla po dolgotrajni bolezni gospodična Antonija K e r š i č, zasebnica. Pogreb bo v soboto popoldne ob 4 izpred hiše žalosti Društvena ulica 7 (Moste) na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice = Upokojen je na predlog finančnega ministra ravnatelj dravskega finančnega ravnateljstva g. Avgust Sedlar. Upokojen je tudi višji svčtnik v finačnem ministrstvu g. dr. Ljudevit Valjavcc. = Novi zdravniki. Na zagrebškem vseučilišču so bili promovirani za doktorja vsega zdravilstva gg. Franc Ehrlich, Jožo Erker, Matija Perak in Ivan Radej. Čestitamo! = Na medicinski fakulteti univerze v Belgradu je bil 31. oktobra promoviran za doktorja vsega zdravilstva gosp. Rafael Dimnik iz Ljubljane. Čestitamo! = Promocija. Na zagrebški pravni fakulteti jo bil promoviran. za doktorja prava g. Peter Horn. Čestitamo! = Za gozdarskega inženirja je bil diplomiran g Jurij Hočevar z Bleda. Čestitamo! = Iz vojaške službe. Odlikovan je z redom jugoslovanske krone 5. razreda strokovni stotnik I. razreda mornarice Albin Cingrija. — Razrešena sta službe rezervnega častnika pehotni poročnik Dragotin Krema in pehotni podporočnik Adam I)ort. _ Prevedni so v pehoto rezervna zrako-plovna poročnika Ilinko Franki in Oton Griinhut in v sanitetno stroko podjx>ročnik dr. Vladislav Klein. — Imenovan je za vojaškega, pomorskega in zrakoplovnega atašeja v Italiji konjeniški polkovnik za generalštabne jjosle Velimir Ranosovič, do sedaj na službi v štabu konjeniške šole. — Upokojena sta strokovni stotnik I. razreda Albin Cingrija — istočasno je preveden v rezervo — in nižji vojaški uradnik I. razreda ekonomske stroke moranarice Franjo Mazi._ G. Rotter Vilibald ni več pooblaščen za inkaso denarja, kakor tudi ne za prevzem plačil, Kommerce d. d., pražarna »Slast«, Ljubljana — Zaključek šolskega leta na kmetijski šoli na Grmu. Dne 28. oktobra je bil na banovinski kmetijski šoli na Grmu zaključek šolskega leta. Zaključka se jo udeležil tudi g. ban dr. Natlačen, ki je imel po ix>zdravnem govoru namestnika rav^ natelja gosp. prof. Fr. Malaseka lepo občuten in vzpodbuden nagovor na učence, katerim je polagal na srce, naj svoje pridobljeno znanje uporabljajo v prid svoj in okolice. Posebno je poudaril, kako važna je asanacija naših kmetskih domov in vasi in s tem v zvezi ureditev okolice, posebno ureditev lepili kmetskih vrtov. Le tako bo naša pokrajina poleg naravne lepote tudi bližje prikupljiva vsem tujcem, ki se pri nas stalno v večjem številu in dalje zadržujejo in k temu jim moramo nuditi vso udobnost, da jih zadovoljimo. Poleg tega je učence vzpodbujal, naj bi gojili več narodne in državne samozavesti, kar nam je posebno v današnjih razburkanih časih_ nujno potrebno. Tudi na rakrano našega podeželja — pijančevanje — je opozoril. Nato je gospod ban razdelil spričevala. Prvemu odličnjaku Francu Onu-šiču iz Starega trga pri Rakeku je izročil posebno pohvalno diplomo, ostalim trem odličnjakom tudi nekaj strokovnih knjig za spomin. Prav dobrih je bilo 18 učencev, dobrih pa 7 učencev. Tako je razred zaključil šolsko leto s prav dobrim uspehom. Nato se je prvi odličnjak Onušič zahvalil g. banu in učiteljskemu zboru za vso gmotno in moralno jx>d|>oro od strani banovine in zavoda in obljubil, da se bodo vsi absolventi po njegovih navodilih ravnali. Po zaključnem skupnem kosilu so se vsi razšli na svoje domove. Novo šolsko leto se prične 9. novembra. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josel« g>-enčice. — Osmrtnica, objavljena dne 1. novembra, se mora pravilno glasiti Jakob Schwarzmann, kar s tem jx>pravljamo. — Sprememba rodbinskega imena v Rustja je dovolila banska uprava dravske banovine Mariji Hrovat, rojeni v Uršnih selih in pristojni v občino Toplice, okraj Novo mesto. — Slovo od učiteljice. V nedeljo pop. grem na sprehod v Prečno. Vidim, da se trume ljudi zbirajo v Prosvetnem domu. Stopim tja. Dvorana polna mož, fantov, žen, deklet in otrok. G. župnik stopi na oder in j>ove: Križ bomo blagoslovili in ga namestili v dvorani. Pred leti so ga neki ljudje odstranili. Danes ga slovesno in v vse lepšo in mogočnejšo dvorano nazaj postavljamo. Križ je luč življenja in ključ nebes. Po petju in deklama-cijah v čast Kristusu Kralju se pa prikaže na odru mala deklica, ki je tako ljubko povedala, kako je hudo, ker danes jemljemo slovo od svoje učiteljice Vilme K o b a 1. Potem so sledili drug za drugim zastopniki(-ce) društev in župnije. Vsi so se poslavljali v prisrčnih besedah, ki so razodevale priznanja vredno delo katoliške učiteljice-vzgoji-teljice, ki je res bila vsa ljudska: z zgledom, v besedah in dejanjih. Cerkev, šola in prosvetna dvorana so bili kraji, na katerih je ta učiteljica, po značaju tako blaga, skromna in ljubezniva, opravljala svoje velike dolžnosti z velikim uspehom. Zato jo vse ljudstvo ima za svojo; solznih oči, otroci celo med glasnim jokom, so ljudje podajali roko svoji učiteljici v slovo. Mislil sem si: tako bi moralo biti vse slovensko učiteljstvo in časi bi bili vse lepši, ljudje srečnejši. Bog nam daj takih ljudskih vzgojiteljev. — V »Službenem listu« kr. ban. upr. dravske banovine od 1. t. m. so objavljena »Tolmačenja členov 1., 4., 9. in 12. uredbe o podjiori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo«, dalje »Navodilo glede kopičenja blaga po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije«, »Odločba o odkupnih cenah oljnatega semenja letine 1940«, »Pojasnilo o i>ovišanju cen zdravilom«, »Prodajna cena dehidriranega špirita«, »Druga emisija rednih poštnih znamk s sliko Nj. Vel. kr. Petra II.« in »Odredba o sestavitvi izpitne komisije za moj- strske izpite pri Zbornici za TOI za stroki izdelovalcev ortopedskih predmetov in bandažistov«. — Gospodinje, ki ue ljubijo krpanja nogavic, naj kupijo za svojce SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Zvišanje števila zdravnikov socialnega zavarovanja. Nova kolektivna pogodba zdravnikov socialnega zavarovanja je stopila v veljavo. Po tej pogodbi se bo povečalo število zdravnikov približno za 100. V kratkem pa pričakujejo večje spremembe v zdravstveni službi sploh. Obetajo se redukcije, premeščenja itd. — Avtomobil ga jo povozil. 17 letni kovaški vajenec Albin Podakar se je peljal s kolesom iz Medvod domov v Presko. V temi je nenadoma privozil avtomobil, ki ga je podrl. Podakar je hudo j>oškodovan po glavi in po vsem životu. Ljubljanski reševalni avtomobil ga je prepeljal v ljubljansko bolnišnico. — Za zboljšanje plač monopolskim delavcem. Zastopniki Zveze monopolskih delavcev in delavk ter delavski zaupniki so se oglasili pri upravi državnih monopolov, kjer so posredovali za zboljšanje položaja monopolskih delavcev. V upravi državnih monojx>lov so zastopniki zvedeli, da se pripravljajo izpremembe in dopolnitve pravilnika o poslovanju, plačah in pokojninskem skladu za vsa monoj>olska podjetja. Pri tem se bodo upoštevali predlogi Zveze monopolskih delavcev. — Izdelati nameravajo tudi nov pravilnik za delavce v državnih solarnah. — Tatvine v vlaku. V vlaku med Laškim in Celjem je Rozi Debose izginila denarnica, v kateri je imela 200 dinarjev. Josipini Kališnikovi, ženi urarja iz Zagorja, pa je bila pri vstopu na vlak na Zidanem mostu iz ročne torbice ukradena denarnica, v kateri je bilo 070 din in možev obrtni list. V obeh primerih je zagrešil tatvino mlajši moški, ki pa je izginil in ga niso mogli več najti, čeprav sta bili tatvini takoj opaženi. Tržič Sestdesetletnico rojstva obhaja 1. novembra g. Snoj Henrik, Kot obratovodja ključavničarskega oddelka tukajšnje predilnice in kot javni delavec uživa velik ugled. Do 6Voje lanske bolezni se je udejstvoval v številnih gospodarskih organizacijah in dolga leta mu je že poverjena skrb za urejena predilniška stanovanja. Znan je po svojem blagem značaju in dobrem 6rcu. Dolgo vrsto let sodeluje tudi kot občinski odbornik pri občinskem gospodarstvu in rad obuja spomine, kako 6e je do lanskega leta občina 6elila s svojimi uradi skoraj od hiše do hiše. V sedanji občinski odbor je sicer prišel potom opozicije, a z V60 uvidevnostjo sodeluje pri vseh velikih delih in načrtih občinskega gospodarstva. Bog ga ohrani do nadaljnjih jubilejev! Naša prosveta je leto« postala zgodaj živahna. Izvretiii igralci društva 6V. Jožefa so že dvakrat dovršeno igrali »Jurija Kozjaka« in imeli smo že tudi dva prosvetna večera. Na prvem prosvetnem večeru nas ja vodil z beaedo in alikami po rimskih cerkvah j. dr. Ignacij Lenček, na drugem večeru nam je pa kazala lepe filmske posnetke iz Tržiča, puščav in gora ga. Escher-Glanzman- nova. Ugajal je zlasti barvasti film tržilkih cer kvenih svečanosti. — V nedeljo zvečer bomo gledali zopet igro »Mlini pod zemljo«. — Za predsednika društva je bil izvoljen za bodočo sezono g. Pravst Kristijan, tržiški podžupan. Tlakovan bo Glavni trg, Ljubeljska cesta do odcepa na Pilarno in Ljubljanska cesta do odcepa na kolodvor. Tudi cerkvena ulica bo tlakovana V6aj do mostu sv. Janeza. Merjenje je že opravljeno, čakamo le še kock, Na ta način se bomo znebili velikega blata. Na občini imajo pa seveda dosti skrbi, ker je « tem združeno tudi vprašanje ureditve vodovoda, kanalizacije in 6eveda — kreditov, Jesenice Delavstvo je zelo prizadeto, ker so med ukinjenimi vlaki tudi tisti, katerih se je posluževalo za prihod v službo in za odhod domov. Posebno je prizadela ukinitev večernega vlaka proti Bohinju ob 22.20. Vsi iz bohinjskega kota sedaj nimajo zveze za domov in morajo ostajati ponoči na Jesenicah ali pa hoditi peš z dela pri industriji. Prav tako pa je bil ta vlak ugoden za obisk večernih prireditev na Jesenicah. Donekle si delavstvo pomaga samo z avtobusi, toda prav proga proti Bohinju je za avtobuse odročna, ker se ogne delavskim naseljem. Otvoritev Krekovega gledališča bo letos 1. decembra s Klinarjevim »Plavžem«. To je novo delo, ki bo imelo takrat svojo krstno predstavo. Redni sestanki FO bodo v ponedeljek ob 8 zvečer. Začetek bo v ponedeljek, 30. oktobra v pevski sobi za odrom. Na tem sestanku bosta predavala predsednik FO dr. Bergelj in duhovni vodja kaplan Pogorelec. Vabimo vse naše fante in može, da se polnoštevilno udeleže zanimivih in koristnih predavanj. Mi ne vemo, kaj imamo v naši domovini. Odnosno, kdor tega ne ve, naj pride v šolo na Jesenice. Tu bo videl s kakim veseljem in nasmejanim obrazom kupujejo nemški uslužbenci jedila, kolikor jih pač smejo zase vzeti s seboj. Povsod, kjer je kaj jedi, jx>vsod srečaš Nemca, ki gleda in kupuje. Tisti, ki pridejo sem prvič, sploh ne morejo verjeti, da je mogoče, da v Jugoslaviji ni tistih listkov, na katere šele dobiš jestvine. Ponujajo karte, ko kupujejo. Nova kazina bo odprta okrog novega leta. Tovarniška kazina je namreč menza za veliko uslužbencev železarne, Istočasno pa nekak hotel za poslovne ljudi, ki prihajajo k železarni. Dalj časa je bila že premajhna in ni mogla zadostiti potrebam. Sedaj jo prenavljajo in dograjujejo. Stara kazina jo bila zgrajena leta 1906 in tudi odprta takrat, ko je prišel na otvoritev železnice Ferdinand Habsburški. Litija Prosvetno drušlvo v Litiji priredi v soboto, dne 4. novembra ob 8 zvečer in v nedeljo, 5. novembra t. 1. ob 3 popoldne v dvorani Ljudskega doma Nušičevo veseloigro v 3 dejanjih «Svet«. Ker je ta vprizoritev v letošnji igralski sezoni prva, vse prijatelje poštene in vesele zabave vabimo, da se obeh predstav udeleže v obilnem številu. p4> cbl&GVi * Dve ladji sta trčili v šibeniškem pristanišču, in sicer parnik »Kozjak« in jadrnica »Sretna majka«. Obe ladji sta precej poškodovani, zlasti seveda jadrnica. * Krvav boj z roparji. V nekem gozdu pri vasi Bradaš v bližini Podujeva se je orožniška patrola srečala z roparsko tolpo, ki je pred nekaj dnevj uprizorila strašno krvoprelitje v Dubnici, o čemer smo te dni poročali Med orožniki in roparji je prišlo.do hudega streljanja, v katerem je bil vodja roparjev Milenkovič smrtno ranjen. Drugim razbojnikom se je posrečilo pobegniti. * Roparji napadli samostan, toda menihi so jih pognali v beg. V nedeljo zvečer je samostan Duži, ki stoji na hribu nedaleč od Trebinja, doživel razburljiv dogodek, Proti večeru je vdrlo v 6amo6tan sedem do zob oboroženih zakrinkanih roparjev, ki so takoj poiskali opatovo celico, v kateri je samostanska blagajna. Opat,- Rus po rodu, pa 6e je roparjem krepko postavil v bran. Pograbil je stol in pričel udrihati po njih. V mali celici se je razvil 6rdit boj, v katerem bi opat kljub svoji izredni moči gotovo podlegel roparjem, ako mu ne bi prihiteli na pomoč njegovi menihi. Tudi ti so se hrabro vrgli na roparje s preprostim orožjem. Roparji so se tega nenadnega napada tako prestrašili, da so se spustili v divji beg. Menihi so takoj nato alarmirali kmete v bližnjih vaseh, ki so pričeli roparje zasledovati. Toda zaradi teme je ostalo zasledovanje brez uspeha. * Brata se tožartta zaradi avtomobila, ki {e bil glavni dobitek belgrajskega sejma. Belgrajski listi obširno pišejo o naslednji zanimivi zgodbi: Med bratoma Milanom in Mihajlom Jezdičem je nastal hud'8por zaradi avtomobila, ki je bil glavni dobitek belgrajskega velesejma in ga je zadela vstopnico in da je srečni dobitnik avtomobila. Ker bratov zatrjuje z vso odločnostjo, da je on kupil vstopnico in da je srečni dobitnih avtomobila. Ker se brata ne moreta mirnim potom zediniti, bo o sporu odločilo sodišče. — Mihajlo ima v Belgradu majhno kavarno, mlajši brat Milan pa je bil ključavničar v Valjevu, Nekaj dni pred začetkom belgrajskega vele«ejma pa je Milan zgubil službo in je prišel v Belgrad iskat nove zaposlitve. Nekega dne 6ta z bratom obiskala velesejem, Mihajlo trdi, da je on kupil obe vstopnici, Milan pa pravi, da je svojo sam plačal. Pri žrebanju je glavni dobitek, avtomobil, zadela št. 60.637. Dan zatem se je Milan Jezdič, žareč od veselja, zglasil pri velesejm-skem uradu in pokazal vstopnico s to številko. Poslali so ga k zastopstvu »Škoda«, kjer so mu izročili popolnoma nov luksuzni avtomobil. Prvo, kar je srečni dobitnik napravil, je bilo to, da je sedel v avto in ee vozaril po belgrajskih ulicah v tako divjem tempu, da so ga prometni stražniki na več križiščih zapisali. Iz Belgrada se je odpeljal v Va-ljevo, da se svojim ondotnim znancem pokaže kot 6rečni lastnik avtomobila. Toda Milanovo veselje ni trajalo dolgo. Dva dni pozneje se je oglasil v Valjevu Mihajlo in zahteval od Milana, da mu izroči avtomobil. Milan je seveda ugovarjal in iz besednega prepira ja nastal slednjič pretep, v katerem je Mihajlo kot močnejši zmagal. S strokov-njaškim »knock-outom« je pobil brata na tla, sedel v avto in se moško odpeljal v Belgrad. S tem pa stvar še ni bila končana. Milan je svojega brata naznanil oblastem zaradi tatvine. Če se brata ne boeta sporazumela zastran avtomobila, bo odlo- 1 čalo sodiš?e. Tn prav verjetno je, da bodo 6odn! stroški in odvetniški honorarji požrli precejšen del avtomobila, če ne vsega,., * Smrtna kazen za bratomorilca. Okrožno so-diSče v Loznici je te dni obsodilo na smrt 24 letnega posestnikovega 6ina Stanimirja Gavriča iz Brezovice, ker je letos 15. septembra na bestialen način umoril svojega 7 letnega polbrata Stevana, da bi sam dedoval očetovo zapuščino. Stanimirov oče, ki je 6vojo prvo ženo kmalu izgubil, se je pred 8 leti drugič poročil. Druga žena mu je poklonila dečka, ki ga je Stanimir že od rojstva dalje smrtno sovražil, ker se je bal, da bo moral nekoč deliti očetovo zapuščino z njim. Mačeha, ki je opazila to sovraštvo, je ob vsaki priliki moža nagovarjala, naj bi lep del svojega premoženja zapustil malemu Ste-vanu. Ko je Stanimir uvidel, da je oče povsem pod vplivom mačehe, je sklenil, da se dediščinskega tekmeca iznebi. 15. septembra se je podal na pašo, kjer je mali Stevan pasel krave. Pozval ga je, naj gre z njim in ga je odvedel k bregu reke Jadar. Tam je potegnil izpod suknjiča sekiro in z enim samim zamahom preklal dečku glavo. Nato je privezal k mrtvemu truplu kamen in V6e skupaj vrgel v vodo. Pred sodiščem je Gavrič dejansko skesano priznal in prosil sodnike, naj mu prisodijo kakršnokoli kazen, samo ne smrtne. Toda njegova prošnja je bila zaman: sodniki so ga obsodili na 6mrt na vešalih. * Pes požrl 1500 din. Neki uradnik v Varaždinu je v gostilni izgubil listnico z 2300 dinarji, ne da bi opazil. Prišedši domov je šele ugotovil, da nima listnice. Brž je odšel nazaj v gostilno, toda tam je malo manjkalo, da ni padel v nezavest, ko je opazil velikega lovskega psa, ki je ravno požiral njegovo listnico. Brž mu je iztrgal listnico izpod zob, toda žival je medtem že požrla 1500 din v bankovcih ter polovico usnja. * Ženin je pobegnil izpred oltarja. V vasi Fur-jancl pri Karlovcu bi se imel v nedeljo poročili 20 letni Marko Jambrošič z 18 letnim dekletom, hčerke bogatega jiosestnika. Ženin in nevesta sta že stala pred oltarjem, obkrožena od številnih svatov, župnik je že govoril začetne besede poročnega obreda, tedaj pa 6e je ženin nenadno obrnil in stekel izpred oltarja proti izhodu. Pred cerkvijo je čakal nanj neki prijatelj z avtomobilom, v katerega je skočil ženin, in nato je avto z veliko naglico odpeljal Ženinov beg je povzročil v cerkvi veliko razburjenje. Nevesta je omedlela. Pozneje se je zvedelo, da je mladega Jambrošiča prisilil k tej ženitvi njegov oče, ki ga je mikala bogata dola neveste. Sin pa je imel rad neko drugo dekle, ki pa je revno kot cerkvena miš. Po dolgem prigovarjanju in grožnjah se je slednjič udal, toda pred oltarjem se je v zadnjem hipu premislil in pobegnil. Anekdota Major O. se je odlikoval po svoji vestnosti in natančnosti, manjkalo mu je pa uvidevnosti. Strogo je pazil na to, da so na vaje odrinili v redu in da je imel vsak top svoje rezervno kolo. Nekega dne bi morali baterijo peljati k obstreljevanju neke vasi, ko se je nenadoma strlo kolo prvega topa in vsa kolona se je morala ustaviti. Ko si je major ogledal škodo, se je ves obupan obrnil do stotnika po nasvet, kako bi se odpo-moglo temu zlu. »Gospod major,« Je dejal stotnik, »to Je čisto enostavno. Saj vozimo s seboj še eno kolo. Kar tega nataknimo.« »Ljubi moj stotnik,« je odvrnil major, »to ne gre. Potem bi ne imeli nobenega rezervnega kolesa.« Ljubljana, 3. novembra Gledališče Drama. Petek, 3. ob 15: »Kacijanar«. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota 4.: »Striček Vanja«. Red B. — Nedelja 14. ob 15: »Snegulčica«. Mladinska predstava. Izven, Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Številka 72.« Izven. Globoko zniž. cene 20 din navzdol. Opozarjumo na današnjo popoldansko dijaško predstavo Medvedove tragedije »Kacijanar«, ki spada v zvrst dramskih kronik in slika nazorno dogodke za časa vladarjev Ferdinanda, Janoša Zajiolje in sultana Solimana, ko so sklenili hrvatski plemiči zaroto za osvoboditev Hrvatske. Tehtne igralsko stvaritve so oživile to naše izvirno delo. Naslovno vlogo ima g. Levar. Cene dijaške od 14 din navzdol. Jutri, v soboto, bo repriza Čehovljeve igre »Striček Vanja« za red B. V nedelj j popoldne bo v drami mladinska predstava. Uprizorili bodo priljubljeno, mladini dobro znano pravljico o Snegulčiči in sedmerih škratih. Veljale bodo znižane cene. Opera. Petek 8.: Kogejeva akademija. Izven. — Sobota 4.: »Pri belem konjičku«. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja 5. ob 15: »Glumač Matere božje«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Kjer škrjanček žvrgoli.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Radio Ljubljana Petek, 3. nov.; 7 Jutranji pozdrav (plošče) — 7.15 Napovedi, poročila — 7.30 Pisan ven-cek veselih zvokov (plošče) — 11 šolska ura: Varčujmo! - razgovor učencev bežigrajske poskusne šole, vodi g. M. Zor — 12 Odmevi iz naših krajev (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Ženska ura: Žena in tujski promet (ga. M. Kržič) — 18.20 Dijaška zabava (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. S. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 O planinskem mladinskem domu SPD (P. Kunaver) — 20 Plošče — 20.30 Prenos iz Belgrada: Ura instrumentalnih skladb L. M. Škerjanca. Dirigent: skladatelj sam — 21.30 Plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Radijski orkester. Drugi programi Petek, 3. nov.: Belgrad: 20 Romunske pesmi, 20.30 Koncert skladb L. M. Škerjanca, 21.40 Kvartet flavt — Zagreb: 20.30 Prenos koncerta iz Belgrada — Ankara: 20.20 Jazz — Sofija: 20 1 uccini »Manon Lescaut«, opera — Bratislava: 20 Narodni koncert Radijskega orkestra, 21.10 Zvočna igra — Beromiinster: 21.25 Spevi švicarskih skladateljev, 21.35 Koncert Rndijskega orkestra — Budimpešta: 19.50 Szirmai »Balle-rina«, opereta, 22 Orkestralni koncert, 23.20 Ciganski orkester — Bukarešta: 19.15 Koncert komorne glasbe, 19.35 Prenos opere — Hiirby: 20 Pisan koncert — Oslo: 19.45 Violinski koncert — Sottens: 20 Pisan drobiž, 20.30 Orkestralni koncert — Rim-Bari: 20.30 Violinski koncert, 21 »U Pirata«, opera, 23.15 Plesna gl. — Trst-Milan: 21 Pesmi in plesi, 22.10 Pisana glasba — Florenca: 20.10 Operetna glasba, 20.30 Koncert pihal, 21.45 Koncert tria, 22.10 Plesna Prireditve in zabave Zadnja leta smo slišali že več slavnih pianistov na našem koncertnem odru. Med vsemi pa ima največje ime Ignacij Friedmann, ki bo prvič koncertiral v Ljubljani v ponedeljek, 6. t. m. — Friedmann je rojak slavnega Padarevskega in v vsem svetu visoko čislan pianist. Zaigral nam bo dela Bach-Bussonija, Chopina, Liszta in Schuman-na. Na njegov koncert vabimo vse naše glasbeno občinstvo. Koncert bo 6. t. m. v veliki dvorani Filharmonije ob 20. Predprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. Predavanja Vič. Prosvetno društvo vljudno vabi na prvi prosvetni večer, ki bo drevi ob 20 v Domu. Predava g. prof. Janko Mlakar. Naše dijaštvo »Društvo ljubljanskih konservatoristov« j? na rednem občnem zboru dne 30. oktobra 1939 izvolilo naslednji odbor: Predsednik: Jože Osana; podpredsednik: Kajetan Burger; tajnik I.: Sveto Ma-rolt; tajnik II.: Lidija Operman; blagajnik: Kutin Dana; knjižničar: Stane Goršič; revizorji: Samo Hubad, Ksenija Ogrin, Ljubica Zelenik; odborniki: Nada Stritar, Srečko Zalokar. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5 ; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4, in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Poizvedovanja Šop ključev je našel nekdo v torek v Stritarjevi ulici in se dobijo v naši upravi. Na dan Vseh svetnikov je bila na jutranjem kočevskem vlaku pomotoma zamenjana aktovka. Kdor jo je zamenjal, naj jo blagovoli oddati pri Bravinski, Resljeva cesta 15. Zasluženi pokoj . »Jej, koliko denarja I Tak bom vendar n* kaj let lahko užival pokoj!« l I1UBI1ANA Najnovejša poročita Halifax o vojnih ciljih Anglije »Prvenstven cilj, da premagamo nasprotnika" London, 2. nov. i. Zunanji minister lord Halifax je v lordski zbornici ob priliki te- denskega poročila o položaju imel daljši govor, v katerem je, omenjajoč izjave sovjetskega zunanjega ministra Molotova med drugim dejal: »Težko je, to morajo vsi priznati, že zdaj v vseh podrobnostih razlagati vojne cilje zaveznikov. Toda glavno, kar bodo zavezniki imeli pred očmi, kadar bo prišel trenutek, da se pogajajo za mir, bo nujnost medsebojnega zaupanja. To zaupanje, ki ga je sedanja nemška vlada uničila, je treba obnoviti. Samo Nemčija lahko to škodo popravi. Angleška vlada je izjavila, da ji zagotovila sedanje nemške vlade ne zadostujejo več. Na Nemčiji torej je, ne na nas, da se ustvarijo predpogoji za medsebojno zaupanje. Nemčija naj razmišlja, kako naj postopa, da bo obnovitev mogoča. Danes ni niti mogoče niti pametno razčlenjevati v vseh podrobnostih vojne cilje v naprej. Nikdo ne ve v naprej, če bodo obstojale današnje okoliščine tudi takrat, ko bo mogoče napraviti mirovne poskuse. Trajanje vojne je odvisno od trajanja in načina b^rbe. O tem pa Anglija sama ne more odločevati. Tudi Fran- cijo in dominione briga to vprašanje. Morda bo prišel čas, ko bo pametno objaviti kaj več podrobnosti o tem, kaj Anglija smatra za dosego cilja, zaradi katerega je segla po orožju. Za enkrat pa lahko rečemo samo to, da je naš prvenstveni cilj, da vojno dobimo s tem, da nasprotnika premagamo, to je tiste, ki so s svojimi nasilstvi Evropo spravili v takšen položaj, da smo morali seči po orožju. Ljudje v Evropi imajo vendar pravico, da živijo svoje redno življenje v miru in svobodi. Ako vseh ciljev ne bomo mogli naenkrat doseči, če bomo složni, če bomo imeli pred očmi cilj, potem ni dvoma o izidu borbe in o uresničenju tega, kar kulturni, svet od nas pričakuje, da namreč ustvarimo takšen red na svetu, ko bodo narodi mogli sodelovati v miru in v medsebojnem zaupanju, vsi enakovredni in z enakimi pravicami. To je naš veliki cilj. Razume se, da bomo sprejeli vsak doprinos, ki nas k temu cilju vodi, toda že zdaj izjavljamo, da ne bomo odnehali, dokler se v Evropi ne ustvarijo predpogoji, ki bodo za vselej omogočili, da bi se žaloigre, kot smo jih doživeli, mogle še ponoviti. Pred novimi pogajanji med Turčijo in Sovj. Rusijo Sovjeti odklanjajo skupna pogajanja s Turčijo in Romunijo Bukarešta, 2. nov. t. V zvezi z razgovori romunskega poslanika v Ankari z zunanjim ministrom Gafencom, ki je poslanika poklical v Bukarešto na poročanje, so se na poučenih mestih začele širiti novice, da je Turčija sporočila romunski vladi, da namerava v kratkem nadaljevati pogajanja s Sovjetsko Rusijo za sklenitev pogodbe, ki je Turčija v začetku oktobra ni mogla skleniti uprav zaradi nejasnega položaja Romunije. Turška vlada da je sedaj potipala v Moskvi, če ne bi bilo mogoče nadaljevati pogajanj skupno z romunskim odposlanstvom in s ciljem pred očmi, da bi bila sklenjena ne dvostranska, marveč trojna pogodba med Sovjetsko Rusijo, Turčijo in Romunijo. Sovjetska vlada je baje odgovorila, da je pripravljena pogajati se, toda načelo njene politike je, da se ne pogaja s skupinami držav, marveč s posameznimi sosedami ločeno, in da ne sklepa nobenih pogodb s skupinami držav, marveč samo dvostranske sporazume. Sklenitev neke vrste trojne pogodbe bi bila torej izključena, pač pa bi prisotnost romunskega odposlanstva v Moskvi istočasno s turškim ne motila razvoj pogovorov, marveč bi ga le olajšala. Na merodajnih mestih, kjer so časnikarji zaprosili za uradne pojasnitve teh novic, so izjavili, da je treba vsa ta poročila sprejemati z največjimi pridržki. Drugih pojasnil niso jim dali. Prevladuje pa vtis, da bo Sovjetska Rusija, kakor hitro uredi vsa vprašanja na Baltiku, s pospešeno brzino hotela urediti svoje odnošaje s sosedami na Balkanu in z obalnimi državami Črnega morja (Turčija, Bolgarija, Romunija), Ribbentrop spet v Moskvo? Amsterdam, 2. nov. b. Iz dobro poučenega vira poročajo, da namerava nemški zunanji minister von Ribbentrop tretjič odpotovati v Moskvo. To bo storil bržkone koncem novembra. Kot razlog njegovega potovanja omenjajo poučeni krogi Molotov govor, ki ga je imel v torek, ki je nemško vlado hudo razočaral. Ribbentrop ima nalogo, da ponovno pregovori sovjetsko vlado, naj se odreče rezerviranega stališča. Za protiuslugo mu bo dala Nemčija neke nove odstopke. Pred spremembo nevtralnega zakona v USA Washington, 2. nov. A A. Havas: Danes točno ob 11 dopoldne se je začela seja predstavniškega doma, na kateri bodo razpravljali o spremembi nevtralnostnega zakona ter ukinitvi prepovedi izvoza orožja. Galerije so bile polne občinstva. Gotovo število republikanskih predstavnikov je sklenilo glasovati za vlado, da bi se debata čimprej zaključila. Washington, 2. nov. AA. Reuter: Debata v predstavniškem domu o novem zakonu o nevtralnosti bo končana verjetno že nocoj. Predstavniki skupin so zahtevali glasovanje o vseh treh predlogih, ki so na dnevnem redu. Omenjeni predlogi predstavnikov poedinih skupin so samo navodila, ki naj se dajo delegatom predstavniškega doma za skupno sejo z delegacijo senata. Pi predlogi so: 1. predlog Shaw-leya, da prepoved o izvozu orožja ostane še nadalje v veljavi; 2. predlog Worhisa, da ostane v veljavi prepoved izvoza orožja in muni-cije, da pa ta prepoved ne velja za letala in drugo orožje, ki ni smrtnonosno; 3. predlog republikanca Wolcotta, da se prepove ustanoviti državne organizacije za otvarjunje kreditov vojskujočim se strankam. Glasovanje Predstavniški dom je glasoval naiprej o predlogu Wolcotta ter odklonil ta predlog z 228 proti 196 glasovom. S tem si je izvojevala vlarla prvo zmago v predstavniškem domu. Nato so glasovali o predlogu Worliisa. Predstavniški dom je Worhisov predlog odbil z 244 proti 179 glasovom, kar predstavlja drugo vla-dino zmago. Končno je bil odbit še Shawleyev predlog z 242 proti 181 gsasovom. S tem je predstavniški dom izglasoval ukinitev prepovedi izvoza orožja. Delegati predstavniškega doma in senata se sestanejo jutri zjutraj ter bodo končno redigirali tekst zakona o nevtralnosti. Starši, pošljite svoje otroke v telovadnice I Starši, gotovo ste že opazili izpremembo na svojem otroku, odkar je pričel hoditi v šolol Izgubil je živahnost, pa tudi z lic mu je izginila zdrava barva, ki jo je imel poprej. Potreba po gibanju, ki jo je prinesel otrok od doma v šolo, je v šoli prekinjena zaradi mirnega sedenja. Fiziologija in biologija nas učita, da povzroča iz-prenieniba, ki jo doživi otrok z vstopom v šolo, raznovrstne motnje v razvijajočem se otroškem telesu. Sedenje v šoli, doma pri učenju in pri izdelovanju domačih nalog zmanjšuje delavnost dihalnih organov, poleni krvni obtok, ki zaradi tega premalo prepoji prebavila. Posledica tega je slabo delovanje črevesja in s tem združene prebavne motnje, kar povzroča slabo spanje, nervoz-nost in pomanjkanje teka pri jedi. Tako stanje zadržuje ves telesni razvoj in rast notranjih organov. Otrok se ves izpremenl. Postane bled in izgubil je svojo živahnost, ki jo je imel, preden je vstopil v šolo. Zaradi dolgotrajnega sedenja v šoli in čezmernega nagibanja naprej pri branju, pisanju in risanju je hrbtno mišičevje preveč napeto, prsno mišičevje pa preveč skrčeno. Taka drža telesa polagoma ustvari ono tipično obliko šolske dece, ki kaže vdrte prsi in okrogel hrbet. Prsni koš se vedno bolj zožuje, pljuča imajo vedno manj prostora, kar kvarno vpliva na razvoj pljuč in srca. Da so pod takimi pogoji ti organi manj odporni, je naravno in le prepogostokrat je tako stanje vzrok, da se naselijo v te organe bolezenske kali, ki razjedajo organizem. Ves ta kvarni vpliv na telesni razvoj mladine, ki hodi v šolo, naj ublaži in izboljša telovadba. Ta naj se vrši po fizioloških in bioloških vidikih, ki odstranjujejo kvarne vplive sedenja v šoli in pospešujejo pravilen razvoj otroškega organizma. Taka telovadba je vsak torek in petek od 3.-—4. popoldne za deklice in iste dneve od 4.-5. za dečke v telovadnici učiteljišča v Ljubljani. — Vodi jo telovadni učitelj g. Zaletel Vinko. Posteljne in konjske odeje ter rjuhe, barhent in velvetin za domaČe halje dobite v veliki izbiri in po nizkih cenah v manufaklurni trgovini MNKO L3UJ3L3ANA LINGAR3EVA Volitve v Švici Radikali na vodilnem mestu Bera, 2. novembra. AA. Hayas. Po končnih volivnih izidih so mesta v narodnem svetu razdeljena takole: Radikalni demokrati so dobili 50 namesto 43 mest, konservativni katoliki 44 namesto 42, švicarski socialisti 51 (prej 50), kmetje, obrtniki in meščani 21 mandatov, liberalni demokrati 6 (7), kmečka mladina in svobodni demokrati 6 (7), zveza neodvisnih 9 (7), poslanci, ki ne pripadajo nobeni skupini 2 (5). Komunisti, ki so izgubili svoja 2 mandata, enega v Curihu in drugega v Baslu, niso več zastopani v narodnem svetu, prav tako pa tudi ne »nacionalna fronta«, katere edini zastopnik, prej izvoljen v Curihu, se ni pojavil pri volitvah. Poudarjajo pa, da je prišel v narodni svet tudi en zastopnik gospodarske zveze. Radi-kalno-demokratska skupina je postala številno zdaj najmočnejša, dočim je bila prej na drugem mestu. Grško-italijansko prijateljstvo Rim, 2. nov. lj. Grška in italijanska vlada sta Izmenjali prijateljski pismi, v katerih izražata ozke zveze, ki čim dalje bolj poglabljajo ugodno razmerje med Italijo in Grčijo. Pismo bo v celoti objavljeno jutri. Gospodarski sporazumi med Hemčijo in Sovjetijo Berlin, 2. nov. b. Gospodarska pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo v Moskvi so v glavnem končana. Gre za veliko izmenjavo hrane in sirovin za nemške industrijske proizvode in pol-proizvode. Del nemških delegatov, ki so bili v Moskvi, se je že vrnil v Berlin ter bodo sodelovali ti delegati pri pogajanjih, ki se vodijo tukaj z sovjetsko delegacijo, v kateri je tudi en ruski general. Pri pogajanjih v Berlinu gre za velika ruska naročila v Nemčiji ter so se zaradi tega pogajanja tudi zelo zavlekla. Kakor hitro bodo končana tudi ta pogajanja, se bosta ruska in nemška delegacija spet sestali v Moskvi, kjer bo podpisan končni sporazum, ki bo določal vse glede plačila in prevoza. II Izpremembe v Italiji niso nič spremenile na odnošajih z Nemci!©" Slovesna zagotovila »Messagera« Rim, 2. nov. AA. Štefani: »Messaggero« .. odgovarja na komentarje raznih tujih listov o po- fl minister Stanley je izjavil v spodnjem domu, da menu, ki ga pripisujejo spremembam V italijan anrf'c'iska vlada nnrfaiania s nredstavniki bal- 1 Jersey obleke, Karničnik, Nebotičnik. 1 Sv. maša zadušnica za t Franzot Viktorjem bo v ponedeljek ob 7 zj. v cerkvi 6V. Petra. Prijatelji in znanci pokojnega 6e vabijo, da prisostvujejo sv. daritvi. 1 Drevi prične ZRN z rednimi mesečnimi sestanki. V ta namen priredi ciklus predavanj pod naslovom »Katoliška žena v sodobnem svetu.c Ob 19.45 bodo v kapeli uršulinskega samostana lita-nije Srca Jezusovega, nato v risalnici predavanje ge, pro. Šegula »Osebnost katoliške žene. — Toplo vabimo vse članice KA, vpeljane goste in dekleta, ki hočejo spoznati katoliško stališče do sodobnih vprašanj. — Odbor ZKN. 1 Mestni odbor za pobijanje draginje in brezvestne špekulacijo opozarja, da anonimnih prijav ne bo obravnaval. Zato pa vabi vse občinstvo, naj vse prekrške in prestopke navijanja cen prijavlja mestnemu poglavarstvu s podpisom in naslovom. 1 Za mestno reveže je daroval 300 din gosp. Bogomir Kobal, Pražakova 10, a banka Slavija je poslala 500 din za vsesvetsko akcijo. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Pasja steklina in kontumac psov in mačk. Ker je bila 31. oktobra v drž. veterinarskem bakteriološkem zavodu uradno ugotovljena steklina pri psu nekega posestnika z Viča, je mestno poglavarstvo jk> zakonu o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni moralo za področje mestne občine ljubljanske odrediti zaporo psov in mačk. Psi-čuvaji morajo biti vedno zaprti na dvoriščih ali pa priklenjeni na verige, vsi drugi psi, kakor lovski, luksuzni i. dr., pa morajo nositi nagobčnike ali pa biti na vrvici. Seveda je prepovedano pse voditi v javne lokale. Vse mačke morajo biti varno zaprte, poleg tega je treba posebnega dovoljenja mestnega poglavarstva, če kdo hoče psa ali mačko odpeljati iz Ljubljane. Za lovske pse dovoljuje mestno poglavarstvo izjeme na pravilno kolkovano prošnjo lovcev, toda samo za čas in kraj lova. Vsakdo mora svojega psa, če je prišel v dotiko s steklim psom, takoj oddati mestnemu konjaču ali pa ga varno zapreti, na V6ak način pa mora tak primer brez odlašanja javiti mestnemu veterinarskemu uradu na Krekovem trgu št. 10, I. nadstr. Psi in mačke, ki bodo zaloteni, da niso zavarovani po teh odredbah, bodo odvzeti, lastniki pa strogo kaznovani. 1 Duhovniki imajo danes, 3. nov., običajno mesečno obnovo ob 6 popoldne v Domu duh. vaj, 1 »Brezdomci« v kinu Union. Kljub temu, da so bili na praznik skoraj vsi Ljubljančani na pokopališču, so bile vendar predstave filma »Brezdomci« deležne največjega obiska. Glas o lepoti tega edinstvenega filma se je raznesel po mestu in tako je občinstvo hitelo v kino Union, da «o bile zadme večerne predstave čisto razprodane. Vsi, ki so film videli, »o odkrito priznali, da toliko lepote, srca in humanosti niso pričakovali. Film zasluži, da ga vidi vsak človek, tako mladina kakor tudi odrasli ljudje. Spencer Tracy in Mickey Rooney 6ta junaka dneva. Hvala in priznanje, ki ga žanijeta od Številnih gledalcev filma, je povsem zaslužena I Ni čuda, da je Spencer Tracy za vlogo očeta Flanagana prejel najvišje odlikovanje, ki ga je lahko deležen filmski umetnik v Ameriki. In Mickey Rooney — ta mali pobalin faecinira » svojo igro in prav nič ee ni čuditi, da je mali umetnik idol klnoobiskovalcev vsega aveta. »Brezdomci« žanjejo tedaj tudi v Ljubljani uspehe in zasluženo pohvalol 1 Razprodano gledališče pri prvi letošnji predstavi R. Benatzkega operete »Pri belem konjičku« je bilo najlepša priča, da ima to izvrstno delo še vedno veliko interesentov. Pri sobotni reprizi bo nastopila še gdč. Bankartova, katere igralski talent smo imeli priliko že večkrat opaziti pri produkcijah dramatične šolo. Ostala zasedba je ista. Cene znižane. 1 Zaprta cesta. Uprava policije razglaša, da je Aleksandrova cesta od Tyrševe ceste do Beethovnove ulice zaradi del na cesti zaprta za promet od 3. do 5. novembra 1939, 1 Društvo zaščitnih sester v Ljubljani ima svoj redni sestanek v soboto 4. novembra ob 17 v prostorih šole za zaščitne sestre. Vabljene V6e članice in nečlanice. I V Ljubljani umrli od 20. do 26. oktobra 1939: Šrot Terezija, roj. Sovič, 80 let, vdova gostilničarja, Vidovdanska cesta 9; Wedam Marija, 88 let, zasebnica, Jenkova ulica 4; Findeisen Ivan, 78 let, upokojenec kemične tovarne, Zvezna ulica £t. 5; Ciber Anton, 84 let, zasebnik, Vidovdanska c. 9; Schott Leon, 83 let, žel. uradnik v p., Emonska 2; v ljubljanski bolnišnici so umrli; Zalar Franc, 44 let, livar, Zelimlje pri Ljubljani; Prijatelj Neža, 54 let, dninarica, Ponikve 69 pri Kočevju; Zavo-lovšek Ana, 9 let, hči kočarja, Nova Štifta pri Gornjem gradu; Dovč Rafael, 2 leti, sin tovarniškega delavca, Tomačevo 1, občina Ježica; Blaz-nik Alojzij, 38 let, čevljar, Trata 15 pri Kranju; Bitenc Ivana, rojena Stepic, 74 let, vdova mesarja. Japljeva ulica 2; Sprachmann Ivan, 66 let, učitelj v pokoju, Maribor, Zikovska št. 22 1 Prevejena ciganka se jc njcla. Te dni je prijela ljubljanska policija 30-letno ciganko Levako-vič Mero, ki je pred nedavnim prevarila neko uslužbenko v Rožni dolini ter ji pod pretvezo, da ji bo izposlovala boijšo službo, odnesla 75 din, dva zlata ženska prstana in kromirano zapestno uro v skupni vrednosti 500 din. Pred nedavnim pa se je ciganka zopet zglasila pri uslužbenki in hotela izvabiti od nje 200 din. za kar je porabila zopet drugo pretvezo. Prav ob tem poskusu pa se ie ujela in je ljubljanska policija ugotovila, da večkrat poskuša s takimi prevarami ln da je prav verjetno, da je prevarila tudi že več drugih, ki svoje škode sicer niso prijavili. Ciganka je zadnje čase taborila v šotoru pri Sv. Jakobu ob Savi. 1 Prijeti žepar. Na praznik Vseh svetih, ko je marsikje, posebno pa na vlakih in na pokopališčih precejšnja gneča, je kaj dober dan za žeparje. To je mislil tudi 23-letni Dušan MrkošiČ iz Banja-luke, ki je na glavnem kolodvoru v Ljubljani ob prihodu vlada skušal nekemu potniku odnesti denarnico iz žepa, pa so ga prav pri tatvini ujeli in je policija ugotovila, da je to star znanec, ki vedno ob raznih kongresih in velesejmih pride na delo v Ljubljano. Zaradi tega je bil že večkrat zaprt in tudi izgnan iz vse Slovenije. Sicer pa dela skupaj z druščino, ki se vozi nekako od Zidanega mosta do Vinkovev in skuša okrasti potnike, ki slučajno v vlaku zaspijo, ali pa jim po žeparski navadi prazni žepe v gneči, ki jo, če je treba, kar priredi s pomočjo svojih tovarišev, 1 Tatvine koics v Ljubljani. Tatvine koles kar nočejo ponehati in je zadnje dneve ljubljanska policija zopet prijela nekaj prijav o ukradenih kolesih. Tako je bilo ukradon 400 din vredno moško kolo znamke »Turist« Izidorju Slavcu v Beethovnovi ulici iz veže Trgovske zbornice; 1300 din vredno kolo znamke »Victoria« je nekdo odpeljal Stanku Sešku iz gospodarskega poslopja na Mencingerjevem dvorišču na Sv. Petra cesti; 800 din je bilo vredno kolo znamke »Dtirkop«, ki je bilo odpeljano Karolu Tarterju v Rožni dolini; moško kolo znamke »Rekord«, vredno 600 din, je ukradel nekdo Janezu Škofiču v Kolezijski ulici z dvorišča gostilne »Slovša«. Poleg tega tatovi še pridno segajo po dinamo-svetilkah, ki so pritrjene na manj vredna kolesa. V zadnjih dnevih so bile prijavljene tatvine treh dinamo-svetilk, z motornega kolesa pa je nekdo odvil Francu Malovrhu celo brzinometer, vreden 400 din. Angleške trgovske zveze z Balkanom London, 2. novembra. AA. Reuter: Trgovinski skih vladi, posebno glede smernic italijanske politike, in pravi: Da napravimo koncc vsemu ugibanju, naj še enkrat ponovimo, da sc ni prav nič spremenilo glede osi in da se prav tako ni prav nič spremenilo glede zveze med Italijo in Nemčijo. Fašizem ima eno samo voljo in samo eno disciplino, ki ji je osnova nacionalna korist in čut časti. »Messaggero« In »Popolo di Roma objavljata na vidnem mestu na prvi strani komentarje svetovnega tiska o spremembah v fašistovski vladi. Sovjeti ostanejo pri ZN London, 2. novembra. AA. Havas. Na sovjetskem veleposlaništvu ne potrjujejo vesti iz Ženeve, po katerih naj bi se bila Sovjetska Rusija odločila, da se umakne iz Zveze narodov. Na sovjetskem veleposlaništvu izjavljajo, da bi bil predsednik sveta Zveze narodov Majski, sovjetski poslanik v Londonu, obveščen o takšnem sklepu, če bi bilo do njega prišlo. vodi angleška vlada pogajanja s predstavniki balkanskih držay o ohranitvi in po možnosti razširitvi medsebojnih trgovinskih odnošaijev. Stanley je dodal, da mu o tem še ni mogoče dati podrobnejših izjav. Glede vprašanja, ki se je nanašalo na trgovinske odnošaje s Sovjetsko Rusijo je Stanley izjavil, da ne more ničesar dodati prejšnjim izjavam, da6i obstoja želja, da se ti odnošaji zbolj-šajo. Večerno poročilo z bojišča Pariz, 2. novembra, t. V zadnjih 24 urah je vladala na zapadni fronti relativna tišina, opaženo je le vztrajno delovanje majhnih izvidniških oddelkov, med Blisom in Reno. Zbit nemški bombnik Lille, 2. nov. AA. Havas: Danes dopoldne nb 11.45 sta dve angleški letali zbili nemški dvoinotorni bombnik na franc. ozemlju. Angleški letali sta preganjali nemško letalo nad Azbruekom. Borna se je zelo hitro končala. Angleški letali sta začeli streljati na nemški bombnik, ki je kmalu padel. Na nemškem bombniku so bili štirje člani posadke. Pilot je bil ubit, častnik ranjen v hrbet, ostala dva člana posadke pa sta bila nepoškodovana in takoj ujeta. Na letalu ni bilo nobene bombe. Gdinia bo izpraznjena Poriz, 2. novembra, t. Pristanišče Gdinjo so začele nemške oblasti z današnjim dnem z veliko naglico evakuirati. Vsakemu prebivalcu je dovoljeno vzeti s seboj le 25 kg prtljage, preskrbljen pa mora biti za tri dni z živežem. Kolera v Afganistanu Teheran, 2. novembra. AA. Štefani. Iz Ka-bula poročajo, da se je v Afganistanu pojavila težka epidemija kolere. Zabeleženih je bilo več primerov te bolezni v malem mestu Heratu. Zdravstvene oblasti v Iranu so izdale najstrožje ukrepe, da se prepreči razširjenje te epidemije tudi na ozemlju Irana. * Belgrad, 2. nov. AA. Dane« dopoldne je minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srd-jan Budisavljevič sprejel v svojem kabinetu g. dr. Alberta K r a m e r j a , ministra v pokoju, nekoliko za tem pa belgrajskega odvetnika dr. Iva Ribarja. Sprejel je tudi zastopstvo društva »Merkur« pod vodstvom dr B o j a n i č a in komisarja SUZOR-ja iz Zagreba Juraja Gasparca. Najlepll film zadnjih 10 leti Film, ki ima najglobljo, pretresljivo vsebino film, ki je vzet iz vsakdanjega življenja film, ki podaja življenje v najrea!nejsih, resničnih slikah..... ================== Vsak ilovek, dobrega, plemenitega srca si mora ogledati to edinstveno umetnino) Spencer Tracy mladi Mickev Rooney dva velika umetnika, ki podajala, v tein edinstvenem filmu svoji najlepši, nepozabni vlogi Predstave ob 16., 19. in 21. - Kino Union tel. 92-91 Brezdomci KULTURNI OBZORNIK Marij Kogoj (Ob dobrodelni glasbeni akademiji.) Ko eo se po 6vetovni vojski odprle zatvornice vseh zadržanih sil razžaljene človeške duševnosti in ko je nastopil zlasti mlajši rod v brezobzirnem odporu proti vsej preteklosti z množino novih, prevratnih idej, meneč, da bodo rešile človeka in mu omogočile zopet dostojno življenjsko stališče, je z izredno močnim in samozavestnim nastopom obrnil nase vso pozornost slovenske glasbene javnosti — Marij Kogoj. Po bivanju v glavnih nemških središčih, kjer si je oetril svoje glasbene 6kla-dateljske čute, 6e je vrnil v domovino in takoj zavzel vodilno mesto na polju slovenske glasbene «tvariteljno«ti. V družbe PodbevSka in Fr. Kralja 6e je predstavil javnosti v »Treh labodih«, dokazal moč svoje žive fantazije z nastopi improvizacij-skcga značaja ter se končno zasidral v glasbeno tvornem svetu s postopnim ustvarjanjem glasbenih umetnin, ki so 6e pokazale tudi javno v ljubljanskem koncertnem življenju in si zagotovile trajno vrednost in priznanje. Nobenega dvoma ni bilo več, da je Marij Kogoj osebnost, stoječa na ostrini plu*a, ki je rezal brazdo nove, sodobne slovenske glasbe in ta bučna, neskromna glasbena moč je zarezala značilno črto V6ega povojnega mladega snovanja. Marij Kogoj je povezal v svoji nemirni naravi V6e skrajnosti življenja, ki 60 6e javljale v svojih, prav neverjetnih nasprotjih, pa vrele iz te narave kot njegov široki, otroško naivni, a obenem demonsko grozeči smeh, v najrazličnejših izraznih podobah. Najvišje se je utelesila ta bučna človeška narava v tonskih podobah, ki so dobile svojo značilno fiziognomijo iz zveze plemenitih idej in nasilnih čutnih kretenj. Duh je zaznal plodno spoznanje, pa ga prenesel v oprijemljivi 6vet potom tonskih zvez, ki 60 izzivale pozornost, ko 60 rezale v čutna zaznavanja. Tako se je 6amo po sebi čisto in ja6no doživetje zverižilo v 6vet skozi kričeče oblike in 6e tako opredelilo v posebno slogovno smer. Kogojeva glasbena umetnost je značilno eks-presionistična. Podobno kot enakosmerno slikarstvo in kiparstvo zanikava čisto klasično obliko in pripoveduje misli z neko trmasto izvirnostjo v tonskih oblikah, ki jih narekuje stremljenje po neposredni prepričevalno6ti potom živčnih afektov. Toda ne vedno. Večkrat 60 te tonske oblike za čuda jasne in dvignjene kot osvobojene vse snovnosti in hiteče v večnostne pokrajine. Navzven je opredeljena ta umetnost v posebnih formah, ki se izogibljejo konvencionalnega ponavljanja in izhajajo iz izrazito individualnega doživetja. Opredeljena je v svojstvenem grajenju, ki se opira močno na melodično prvino, pa ne zanikava harmonične, ki jo razvija do pi6anih, tonalno bolj ali manj — včasih tudi pTav nič urejenih sestavov. Ritem pa je raznovreten, živ in deloma enakomeren, dostikrat pa urejen po neenakih inetričnih enotah. Toda ta zunanjost je vsa kar izmučena od prenapete in kipeče notranje moči, ki buta kot ognjenik navzven tonsko lavo, polno najdragocenejših in najpleme-nitejih 6e6tavin, vendar še ne toliko izčiščenih, da bi zasijale kot krietal. In zopet ne brezizjemno; kajti posamezne manjše tvorbe 60 kot biseri, polni bleska in blažilne lepote. — Iz V6eh skladb pa odseva resnično, nikjer lažnjivo in nikjer površno doživljanje, ki si silno tehtno in dosledno išče izraza navzven, pa najsi 60 skladbe zložene za klavir, za samo6pev, za zbor ali za veliki izvajalni an-6ambl. Največje ton6ko utelešenje Kogojeve osebnosti pa je nedvomno njegova opera »Črne maske«, ustvarjena po besedilu L. Andrejeva. Skladatelj je zaslutil problem današnjega časa, postavljen na bi-6tvo človeka 6amega in je v umetnini izpovedal vero v odrešitev človeka, ki je podana v duhovnem osvobojenju njegovega višjega jaza. Delo je kot kipeče vino, polno najplemenitejših lepotnih 6C6tavin, in morda je samo prena6ičeno6t domisle-kov vzrok, da umetnina ne doseže svetovnih odrov, kamor bi gotovo skladatelj s svojo umetnostjo še prodrl, da ni usodni mrak zasenčil plodne fantazije. — Pod težo presilne napetosti vrenja vseh nasprotnih sil 6e je upognil duh in je izgubil 6voje ravnotežje — in človek stoji onemel pred skrivnostjo usode, ki ravno največjim zaustavi razvojni korak. Je li to postava, ki potegne zastor, da ne doseže nevredno človeško oko zadnje skrivnosti? V. U. Predavanje prof. Ozvalda Pedagoško društvo je začelo .v ponedeljek 30. oktobra vrsto predavanj, ki jih bo prirejalo tudi letos. Rečeno je bilo, da je glavni razlog temu, da se je društvo tudi letos odločilo za ta predavanja, skrb za mladino, od katere je odvisna naša bodočnost. Temu osnovnemu cilju je povsem ustrezalo prvo predavanje univ. prof. dr. K. Ozvalda z naslovom: :Da bi bilo mlado pokolenje kal novega človeka«. Gospod predavatelj je kot človek velike teoretične in praktične pedagoške izkušenosti in izobrazbo nudil v svojem predavanju niz globoko pomembnih vzgojnih resnic. Zdi se nam ftotrebno, da glavne misli povzamemo. Značilno je, da vidi človek v časih vseh večjih kriz edino sredstvo za boljšo bodočnot ravno v vzgoji mladine. Vprašanje pa je seveda, ali je vzgoja vedno taka, da more opravičiti in uresničiti vse tiste upe, ki jih v takih časih vanjo stavimo. O današnji vzgoji je slika nekako tale: Ker je vzgoja v družini bistveno otežkočena in sploh ovirana, je prevzela glavno vzgojno delo šola. Ta pa je vedno plod svoje dobe in danes je otrpnila v mrazu racionalizacije. Povsod gre le za iskanje shem, vzorcev in receptov za poučevanje in vzgajanje. Glavni smoter današnje šole je znanje in dobri učenci. Prav malo ali sploh nič pa ni tej šoli za človeka, kakor pravi švicarski učitelj Kap-peler. Za današnji čas in njegovo vzgojno miselnost je nad vse značilen pojem prosvete, ki ji je edini namen znanje. In vendar je vse širenje razumarske prosvete pod imenom »kulture« daleč od resnične kulture. Vse to je samo civilizacija. Zaman namreč iščemo v tem stremljenju za »napredkom« pravih pulturnih vrednot, kot so n. pr. vest, poštenost, bogovernost, čut skupnosti itd. Razumljivo je, da so po vojni nastala gibanja, ki streme za tem, da bi reformirala vsaj z racio-nalistično miselnostjo prepojeno šolo. Usodno je pri tem, da je začetek in konec vsega tega reformiranja v iskanju same metode. Vendar se moramo zavedati, da more biti metoda le sredstvo za posredovanje idejne vsebine. Človeka namreč nikdar ne usmerja še tako popolna vzgojna tehnika, pač pa duhovna vsebina kulturnih dobrin. Šolska reforma je šele plod nove dobe, a ne že kali novega človeka. In od kje vzeti te duhovne, kulturne vsebine, kdo naj jih ostvarja. G. predavatelj je optimist. Našel se bo genij, ki bo pokazal prave vrednote Glede mladine, ki naj da tem vrednotam življenje, pa se je predavatelj priključil sodbi holand-skega filozofa in pedagoga Huizinga. Današnja mladina ne zaostaja j>o sj)osobnosti za prejšnjimi generacijami, ni slabotna, lena in mračna, temveč je odkritosrčna, pogumna in blagodušna. zmore živeti iz lastnih sil in nosi v sebi velik vrednostni zaklad. Za prehod iz težke sedanjosti v boljšo bodočnost pa naj pomaga to — tako je gospod predavatelj zaključil — da učitelj in učiteljica ne bosta gledala v otroku samo učenca, ampak predvsem človeka. Zmagati mora v njiju zavest: človek me potrebuje, temu moram pomagati. »Umetnost« št. 2. in 3. — »Umetnost«, revija za umetniško kulturo, je postala letos mesečnik ter izhaja redno. Oktobrska številka (š. 2.) je prinesla naslednjo vsebino: F. K. Kos je napisal članek o ljudski umetnosti na slovenskih panjskih končnicah, ki ga je ilustriral s 5 reprodukcijami ter dodal še lepo ljudsko primitivno plastiko Jakoba Pogorelca iz Ribnice (6 reprodukcij). Miran Jarc priobčuje »Sonet konca«. Zanimiv je članek znanega angleškega »prvega lorda« ministra mornarice \Vistona Churchilla, ki se poleg politike — večkratni zunanji politik — bavi tudi s slikarstvom, članek »Slikanje za zabavo«, ki izhaja v tej reviji v slovenskem prevodu. Tine Debeljak je prevedel Sladkovo prošnjo sv. Vaclavu. Slavko Savinšek priobčuje pesem »Tesignacija«. Slikar Maksim Gaspari pa dve svoji pesmi »Kaj so pesmi poezije?« ter »Škrjanček zakrožil bo v jasno nebo«, ki ju je tudi sam napisal in okrasil. M. Benčina je prevel članek Lionella Venturia »Sodobna kritika in umetniško ustvarjanje«. Bogata je kronika »Iz umetniškega sveta«, kjer so razložene reprodukcije priobčenih slik, kakor tudi zabeležena vsa važnejša umetniška dogajanja pri nas in v svetu, številka polaga najvažnejšo plat na reprodukcije tujih in domačih mojstrov, ter so v tej številki reproducirana dela naslednjih umetnikov: Jurija Šubica (9 del), Miha Maleša (tudi plastika: relief in kip!), Noyella, Lagarja, Nizozemske in Fontai-nebleujske šole, Neya, Sigrista, Greuella, Roda-kowskega, Legueeta, P. Lansona, Soulasa, Jeana Lurcata, Kleea in Staneta Kregarja (Tihožitje). Kot umetniška priloga je priložen izviren lesorez Ivan Kosa »Motiv iz Maribora«, ter prospekti I. Maleševe opreme bibliofilske izdaje Machovega »Maja« v prevodu Tineta Debeljaka (cena 260 din). Številka 3. je izšla za mesec november in prinaša — kot za Vse svete — na čelu odlomek iz Machovega »Maja«, kjer govori o lobanji ter umetniško prilogo »Lobanja« iz IV. speva »Maja«. Takoj za tem uvodom pa se uredništvo spominja z lepimi besedami 6mrti slikarja Franceta Koširja z reprodukcijo njegovih »Rož« ter fotografijo in toplim nekrologom. Glavni sestavek v tej številki je članek prof. Franceta S t e 1 e t a »Srednjeveško slikarstvo v Sloveniji«, ki ga spremljata tudi dve reprodukciji starih fresk (od Vrha in Sv. Ožbolda). Stane Mikuž piše o vtisih iz Italije, kakšnega sta napravila nanj Michelangelo in Leonardo da Vinci. članek spremljajo reprodukcije Michelangelovih in Leonardovih del, med njimi tudi slabo ohranjene »Zadnje večerje« ter istočasno reprodukcijo po starem bakrorezu. Nadaljuje se Churchillov članek. Leposlovje (pesmi) 90 prispevali Marjan Savinšek, Alojz Gradnik (Davno že v grobi si...), Miran Jarc, prevod Urbaina von der Voorde (Svet žge me) ter dva odlomka iz staroegipčanske in zamorske poezije v prevodu Mihe Maleša. Kronika iz umetniškega sveta se spominja smrti dveh slovenskih slikarjev (Koširja in Lapajneta), sedemdesetletnice kiparja Zajca, Moderne Galerije itd. Poleg že omenjenih reprodukcij prinaša ta številka tudi dela drugih umetnikov: kipa kralja Aleksandra Lojzeta Doli-narja, Donatella, Miheliča, največ Stiplovška, ki je razstavljal v Ljubljani, Jakobija in Stepanova, Mitrinoviča. Pomorišca, Huguesa, Šohaja, Lavri- nove in Gorjupa ter Defeuja. * * Sarajevski list o zbirki Vide Tauferjeve »Veje v vetru«. — »Sarajevski li6t« je prinesel dne 25. novembra daljšo oceno o pesniški zbirki Vide Tauferjeve »Veje v vetru«, ki jo je napisal prof. Drljič. V uvodu govori prof. Drljič o kulturnem delu Slovenk ter omenja delo Borštnikove, Trdinove, Sodnikove, Pivčeve itd., nakar nadaljujte: »Na področju lirike pa imajo danes Slovenci pesnico, ki v književnosti predstavlja najboljše, kar je v samostojnem tvornem delu do danes pri njih ustvarila žena. Je to lirični talent Vic!j Tauf=r-jeve«. Ko predstavlja Vido Tauferjevo po njenem življenju in zasebnem poklicu, jo kot pesniški pojav označi takole: »Najmočnejša črta njenega pesniškega talenta je meditativnost, refleksija, analiza, osebno doživetega duhovnega cveta, po'cg tega pa izživljanje v čisti poeziji ter krSčanskžm misticizmu. Smisel svojega pesniškega pol 'ira je izrazila pesmica v »Pesmi«. S pesmijo 6e smeje m žalosti. Pesem ji je evetla kakor plamenica, terr \ kot križ, veže jo v okove ko 6'nrt, 5uti' jo v naj-nežnejšem bitju 6rca, ter v neizmerni daljini pesniških sfer. Smrt je za pesnico poslednje odkritje življenjske 6krivno6ti. Ko zadnja roža vene na njenih rokah, bo to lice 6mrti zanjo 6vstlo}a. V prometejski težnji spoznanja skrivnosti \net-nica roti smrt in vprašuje, ali jo bo prepustila sami sebi, ko bo brodila po motni vodi in iskala breg rešitve. Življenjska izkušnja krute sodobnosti in osebnih doživljajev U6menjajo umetnico, da izpoveduje pe6imizecn in včasih tudi razočaranje .., »Religioznost spada tudi v osnovno črto poezije V. Tauferjeve. Iz V6eh razočaranj, nemirov in nezadovolj6tva, katere ji je prineslo življenje, najde pesnica - Bogoiskateljica rešitev v Bogu: končni refren njene poezije, njenih »Vej v vetru« je teocentričen, duša, iztrgana od vech problemov 6odobnosti, dobiva mir v resnicah večnosti. O tem, kako 6e pri Tauferjevi nadaljuje biblijska pesem z avtobiografskim rezoniranjem, pričajo »Magdalene«, »V cerkvi«, »Kapela«, Jutranjica«, Trenutki*. »V poeziji Tauferjeve je erotika zastopana v manjši meri. Toda njene pesmi te vrste (»Zena«, »Narcise«, »Srečanje s 6mrtjo«) spadajo v močnejše peemi te vrete, katere je dala 6lovenska poezija. Pesmi 6e odlikujejo po izvirno6ti, iskrenosti in pesniški moči.« »Posebno vredno6t pa ima pesem V, Taufer- Goreča razbitina francoskega letala na zahodnem bojišču Lourenco-Maurqyes, majhna luka v Afriki Predsednik Carmona ni bil še dobro v svoji palači, ko so 6e že pripeljali ministri na izredno ipinistreko 6ejo, Salazar je oznanil evoje ukrepe: »Dobrohotno nevtralno6t« — napram Angliji, oja-čenje portugalskega brodovja, zavarovanje lizbon-6kega pri6tanišča, razširjenje male luke Lourenco-Marque6 v portugalski Vzhodni Afriki, ki je pripravna za napad, če bi kdo ogražal Južnoafriško Unijo. Le z nekaj besedami je molčeči diktator Salazar utemeljil svoje ukrepe. Ministrska seja je trajal komaj pol ure. Saj vedo vsi na Portugalskem, od ministrov do najpreprostejšega človeka, da Salazarjeve besede niso nikdar orazne in da vedno drži, kar pove ali obljubi. Čeprav je bencin skopo odmerjen, si je privoščil zabavno vožnjo kakor poročajo iz Milana. Tudi Italija Je bila prisiljena, da je bencin skopo odmerila in so v prometu le tisti avtomobili, ki so za življenje zares potrebni. Oko postave strogo pazi na to, da se predvsem nihče ne vozari v svojo zabavo. Pa se je navzlic temu živinski prekupčevalec Bertoldo veril, da si upa brez oblastnega dovoljenja in brez nakazila za bencin v ne- deljo s svojo družino preljafi na izlet v okolico Milana, ne da bi ga policija prijela. Prijatelji so stavili z Bertoldom za obilno večerjo, češ da se mu zabavna vožnja ne bo posrečila brez ovir. Kot živinski mešetar pa je Bertoldo imel tudi konje, ki jih je vpregel v avto. Tako se je v nedeljo kar uro dolgo vozaril s svojo družino v avtu krog Milana. Seveda ni tega čudnega vozila noben stražnik pregledal. Toda Erijatelji so se hudovali in dejali, da stava ni ila tako mišljena. Slednjič bi se bili še kmalu stepli.. Komisar je pa izjavil, da je Bertoldo sicer zares zvijačno ravnal, da je pa svojo obljubo vendarle izpolnil. S to razsodbo so slednjič vsi soglašali — in obljubljena večerja je morala drugo nedeljo na mizo. Po nebu pišejo ... V Združenih ameriških državah se je nekaj pilotov spravilo na to, da uporabljajo nebo kot šolsko tablo. Ta umetnost je pa tako težka, da jo zmore samo dvanajst ameriških pilotov. »Po nebu pisarji« pišejo svoje črke od desne proti levi. Seveda si lahko mislimo, da so te črke vprav velikanske. Povprečno pokrivajo ploskev polovico milje, a časih so črke tudi po eno miljo dolge. Navadna pika na črki »i« zavzema prostor majhnega mesta! — Pisanje po nebu je izvedljivo samo s posebnimi letali, kakršnih je v USA le osem. Kakšno mešanico uporabljajo za pisanje, pa je še stroga tajnost. Le, če je nebo popolnoma jasno, je to pisanje po pet do deset minut čitljivo na nebu. S P O M T Spored prihodnje nedelje v hrvatsko-slovenski ligi Tudi prihodnjo nedeljo bodo prijatelji nogometa prišli na svoj račun, kajti prvenstvene borbe se bodo povsod nadaljevale. Tudi v naši ligi bo nekaj prav zanimivih srečanj, od katerih bo za nas Slovence zlasti važna tekma z zagrebškimi purgarji, ki so sedaj na čelu prvenstvene tabele. V nedeljo bodo nastopili sledeči pari: V Ljubljani: Gradjanski : Ljubljana. V Zagrebu: Hašk : Split. V Osijekii: Slavija : Concordia. V Varaždinu: Slavija : Sašk. v Tekma med splitskim Hajdukom in pa med Bačko se bo vršila že danes, ker čas bolje odgovarja Bački in tudi Hajduk je s tem zadovolien. V srbski ligi bodo nastopili sledeči pari: V Belgradu: Jedinstvo : Vojvodina in Jugoslavija : Gradjanski (S.). V Subotici: ŽAK : BSK. V Sarajevu: Slavija : Zemun. V Brcdu: Bata : Bask. Gradjanski v Ljubljani Po dolgem času se nam zopet predstavi moštvo Gradjanskega. Seveda ne brez volje, da ponovi podvig prošle nedelje ter s tem potrdi splošne govorice o veliki superiornosti hrvaškega nogometa nad slovenskim. »Ali se bo Gradjanskemu posrečilo ponoviti uspeh pretečene nedelje?« se sprašuje slovensko športno občinstvo. Na to vprašanje bi lahko odgovorila samo enajstorica slovenskega predstavnika in nihče drugi. Upamo, da nas bodo naši zastopniki v zadnji tekmi te jeseni prijetno iznenadili in da nam bodo nudili borbeno igro, ki bo zadovoljila naše športno občinstvo. Kakor doznavamo, bodo najbrž izvrstni juni-orji Gradjanskega igrali predtekmo z juniorji naše Ljubljane, kar bo tudi svojevrsten užitek. To obeta biti lepa in napeta borba naših mladih, ki bodo kmalu poklicani, da nas zastopajo. Prvenstvo v hrvatsko-slovenski ligi Hrvatska nogometna zveza je sklenila na svoji zadnji seji, da se odigra tudi drugo kolo v hrvat-sko-slovenski ligi še letos. Termin za pomladansko prvenstvo je določen na 26. november. V začetku aprila prihodnjega leta naj bi se po sklepu hrvatske nogometne zveze že pričele igrati tekme za ožje državno prvenstvo. Ob tej priliki je napravila hrvatska nogometna zveza še nekaj sklepov, ki zanimajo tudi slovenski nogomet. SK Ljubljana bo z ustanovitvijo slovenske nogometne zve- jeve zaradi osebne poteze. Pe6nica odkriva naj-nežnejša čuvetva in vzvišene mieli, ki takorekoč nepre6tano trepetajo, iščoč odgovora na V6a vprašanja, na način, ki je 6voj6tven čisti pesniški duši. Ona se satno vprašuje, zakaj da trpi zaradi pe6mi vse življenje, če drugi teh boli ne razumejo. Če k temu damo še to, da 60 njene pesmi podane v dovršeni obliki, tedaj moramo reči, kakor je priznala tudi že slovenska kritika, da se je Vida Tauferjeva afirmirala kot najmočnejša sodobna pesnica v slovenski književnosti.« Veseli smo uspeha slovenske pesniške zbirke med Hrvati ter ga z radostjo beležimo. ze izpadla iz dosedanjega prvenstva, ker bo prihodnje leto sodelovala za slovensko nogometno prvenstvo. Prej pa je bilo namreč že sklenjeno, da bo v hrvatski ligi sodelovalo samo osem klubov in bo klub, ki se bo plasiral na deveto mesto, avtomatično odpadel, medtem ko bo moral osmi klub igrati še kvalifikacijsko tekmo za nadaljnji obstanek v ligi. Tekma Gradjanski : Hajduk se bo nadaljevala Hrvatska nogometna zveza je tudi sklenila, da se bo nogometna tekma med Gradjanskim in Hajdukom, ki je bila prekinjena, nadaljevala v nedeljo, dne 12. t. m. ne glede na to, koliko bo dal en ali drug klub svojih igralcev v državno reprezentanco. Hajduk bo dobil za odškodnino, ker bo moral drugič potovati v Zagreb, 6000 din, nastopiti pa bo moral samo z desetimi igralci. Tekma bo trajala samo 82 minut, sodil jo bo zopet Makorati; pričela se bo s prisojeno enajstmetrovko. * Hajduk : Balka 4:2 (1:0). J edinstvo : Zemun 3:2 (1:1). SK Vič : SK Mladika V nedeljo, 5. novembra ob pol enajstih dopoldne bo nogometna tekma med SK Vičem in SK Mladiko na igrišču SK Mladike na Kodelje-vem. Za SK Vič, ki je bil šele pred nekaj dnevi ustanovljen, bo to ognjeni krst. Bolgarija : Sovjetska Rusija Sofija, 2, nov. A A. Štefani: Nogometna tekma med Bolgarsko in sovjetsko skupino, ki bi se imela v kratkem vršiti, je odložena za nedoločen čas. Jugoslavija: Madžarska Kakor smo že javili bo naša reprezentanca Igrala dne 12. novembra t. 1. meddržavno tekmo z Madžarsko, ki bo v Belgradu. Da bo zvezni kapitan lahko sestavil čim boljšo postavo naših reprezentativcev, je določil, da bodo imeli naši izbrani v sredo 8. t m. trening tekmo. Na to tekmo bo zvezi kapitan pozval vse za reprezentanco v poštev prihajajoče igralce, iz katerih bo dokončno izbral naše moštvo. Prav veliko ne bo mogel izbirati in se bo moral ozirati na rezultate dosedanjih tekem. Pa tudi samo 4 dnevni trening pred srečanjem je odločno premalo za sestavo dobrega moštva. Kakor je pričakovati, bodo v reprezentanco prišli tudi nekateri Zagrebčani, ki bodo ]>o odigranem treningu ostali v Belgradu in tam počakali srečanja z Madžari Drobne novice FO Sv. Jakob ima redno telovadbo ob četrtkih in sobotah od 8—10 zvečer v telovadnici na II. Realni gimnaziji (realka). SK Planina. Težko-atletska sekcija ima redne treninge ob sredah in sobtah ob pol 7 do 8 v Vzajemni zavarovalnici. Novi člani se sprejemajo. Dirka na Večni poti. Zaradi stalnega povpraševanja občinstva in dirkačev, če se bo še vršila moto-ciklistična dirka na Večni poti, sporoča Motosekcija avtokluba, da je dirko zaradi slabega vremena samo začasno preložila in da jo bo izvedla še v letošnji sezoni. STK Moste. Drevi sestanek vseh nogometašev. Pozivajo se vsi igralci I. moštva, da nemudoma vrnejo vso spodnjo opremo (dokolenice, hlačke, dres). Oprema se lahko vrne danes na sestanku ali pa druge dni pri gospodarju. Bela ladja v tizbonskem pristanisca Dvakrat, poleti 1938 in poleti 1939, ee je portugalski državni poglavar, sivolasi general Carmo-na, vkrcal na belo predsedniško ladjo »Colonial« v pristanišču v Lizboni, da obišče portugalske kolonije. Povsod so ga navdušeno sprejeli. In ko je bil pred nekaj tedni v Mosambiqueju (portugal. Afriki), je obiskal tudi sosednjo južnoafriško Unijo zaradi prijateljstva z Anglijo. In zdaj je spet bela predsedniška ladja T liz-boneki luki: predsednik Carraona se je vrnil s svojega potovanja po kolonijah. Na obeh bregovih reke Rena 60 se utaborile vojaške čete, in iz Polj- ske so grmeli topovi. V tem hipu, da pozdravi domov prišedšega predsednika, je molčeči univerzi-teni profesor Salazar prvikrat prekinil svoj molk. Poln navdušenja in iskrene domovinske ljubezni in globoke vernosti je govoril na govorniškem odru na obali v Lizboni. Njegove besede 60 ganile zbrano poslušajočo množico in 60 hitele po ozračju v London, Pariz, Berlin ... »Vojna napoved Anglije, s katero ano že 500 let v zvezi, in Francije, ki smo ji duhovno sorodni, nam ne moreta biti brezbrižni. Vendar hočemo ostati nevtralni, a bomo pripravljeni.« (122) Preden se je Filip zavedel kako in kaj, je že tičal v temni skalnati luknji. Kmalu pa je zapazil majhno odprtino. >Tu skozi bom splezal,« je pomislil. A že je bil tu glas gorskega duha: >0 lala, le nikaT ne skušaj uiti! Potem se bo vsa skalnata palača sesula in bo tebe prav do dna pokopala.« Filip se je oziral, pa ni mogel nikogar zagledati. V državi Newyork so bile avtomobilske dirke, pri katerih pa sta videti na sliki dva avtomobila, kar je Evakuirani otroci na Angleškem V nedeljo po odhodu otrok, je imelo mnogo staršev priliko, da so obiskali svoje otroke v novih domovih. Mnogo posebnih vlakov je odšlo ir. Londona, in starši so bili veseli, ko so videli, kako so otroci dobro spravljeni. Na kolodvorih manjših mest je bilo mnogo ganljivih prizorov pri svidenju. Samo iz Londona so odposlali več kot 150.000 otrok in odraslih, med njimi 5000 bolnikov. Knjige in umetnine so zase odpravili na varne kraje, in nekaj državnih upravnih oblasti se je polagoma porazdelilo po deželi. Ne glede na učitelje in starše, ki so otroke spremljali, je bilo še okrog 20.000 prostovoljnih pomočnikov. Da bi ne bil promet preveč obremenjen, je bilo piebivalstvo naprošeno, da bi takrat ceste in železnice čim manj uporabljali. Borza in nekaj pisarn je bilo v teh dneh zaprtih. Redni promet z vlaki in avtobusi je bil zmanjšan. Vozni načrti so bili do minute točni. Začeli so, ko se je zdanilo, in popoldne je prejelo večina otrok že obilno malico. Nato so prišla vprašanje: Kako se bodo otroci privadili? Ali so bila nova prebivališča zadostna? Kdaj se bodo pove šole v teh krajih začele? V splošnem je bilo manj zmede, kot so mislili, ko so se gostje seznanili s svojimi gostitelji. Gospodinje, ki so se izjavile, da sprejmejo otroke, so bile natančno poučene, kaj morajo storiti. Kmalu se je izkazalo, da otroci ne bodo imeli prilike, da bi se čutili osamljene. Otroci so ostali med seboj in med učitelji in prijatelji v zvezi. Šolska poslopja v novih stanovališčih niso le zbirališča za pouk, marveč tudi za družabnost Nekateri imajo s seboj klavirje in kino za zabavo otrok. V mnogih primerih mislijo na to, da bodo poučevali v dveh oddelkih, ko se bo polovica otrok igrala, druga pa učila. Otroci so bili zdravniško preiskani. Vse je bilo preskrbljeno, da ne bi otroci preveč občutili izseljenstva. Če bi vojna trajala delj časa, bi premestili še kaka dva do tri milijone ljudi v druge kraje, kar bo seveda spremenilo socialno življenje Anglije. Toliko mestnih otrok ni bilo še nikoli na eželil Zdaj imajo priliko, da si ogledajo popolnoma drugačno življenje. Po drugi strani bodo pa tudi va-ščani pridobili od svojih gostov; mestni otroci se bodo navadili podeželskih jedi in življenja v pri-rodi, vaščani pa si bodo z njihovim znanjem razširili svoje obzorje. Vse kaže, da bo ta preselitev zaradi izrednih vojnih razmer dobro učinkovala na vse plasti ljudstva, tako da je tudi v tem primeru res, da ima vsaka stvar svoj dober pomen. zgled, rn zda] ?e, na primer, ravnatelj škofijskega semenišča v lssyju, polkovnik na fronti. Med vpoklicanimi duhovniki pariške nadškofije je letalski polkovnik abbž Pierat; trije drugi so polkovniki; dva sta stotnika; 134 je poročnikov; 7 je adjutantov; 99 je seržantov in 34 je korporalov. Približno 500 duhovnikov te škofije je na fronti in zato je število častnikov med njimi precej veliko. Mimo tega ie dala pariška nadškofija 34 vojnih ku-ratov za pehoto, 7 za letalstvo in 5 za pomorsko brodovje. Ta velika praznina je bila kolikor mogoče epo-polnjena z redovniki in vpokojenimi duhovniki, tako da je celo v pariški župniji dušebrižništvo še vedno neokrnjeno. — Pri gotovih boleznih žolča in feter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl reg. S. br. 30474/35. L' Prekucija v seznamih rojstev Vsakdo ve, da je po vseh državah število žensk večje ko število moških. Povprečno pride na 100 rojenih dečkov po 104—106 deklic. Zdaj nam pa statistiki dokazujejo, da to vendarle ni zmeraj res. Kadar so vojne, pravijo, se to vprav obrne. V vojnem času je rojenih več dečkov. V vojni dobi pride na 100 rojenih deklic po 106—107 dečkov. Najbolj pa ie čudno, da se to ne pojavlja samo v deželah, ti imajo vojno, ampak tudi v nevtralnih državah. Številke o rojstvih iz 1. 1914—1018, in sicer iz Anglije in Nemčije ter iz Ilolandske in pa Danske so dokaz za to. Statistiki se veselijo, ker so odkrili fa ču-doviti_ pojav. Zdravniki so primorani priznati to dejstvo. In matematičarji so že izračunali, da bi bili na svetu le še sami moški, če bi kaka vojna nenehoma trajala 100 let. Fatamorgana na ogrski pasti Iz Budimpešte poročajo: Nedavno, ko so bili za ta letni čas tako nenavadno topli dnevi, se je na hortobagyjski pusti prikazala fatamorgana izredne krasote, ki jo je videlo več pastirjev. Na neskončnih pašnikih so se nenadoma prikazale hiše z blestečimi se 6tolpi in rdečimi strehami, celo en dimnik je bil viden. Vodnjaki 6o stali ondi in voda se je v vedrih dvigala; spoznati je bilo slamnate strehe in konjsko plahto. Fatamorgana je bila vidna pet minut, Finski rekordi Finska ni samo država, ki ima največ rekordov v vseh vrstah športa, Finska vsebuje še drugačne rekorde, v drugih strokah in je ponosna nanje, prav tako ponosna kakor na svojega Nurmija in llitolo, Kolemaihnena in Maekega. Finska je prva država na svetu, ki je že uvedla žensko volivno pravico. Finska je bila prva, ki je Ameriki plačala svoje vojne dolgove. Finska ima najmanj nepismenih ljudi. To so trije rekordi, ki jih marsikatera druga država zavida tej gozdnati in vodnati republiki s severa. Kran] Vsi sveti. Tudi letos so Kranjčani lepo okrasili grobove svojih dragih. Po pridigi in rožnem vencu v farni cerkvi je šla procesija z duhovščino najprej na staro pokopališče, nato pa na novo pokopališče. Žalostinke je pel moški zbor Prosvetnega društva v Kranju, igrala pa je godba Kranjskega glasb, društva. Lepo sta bila okrašena tudi grobova pesnika Prešerna in Jenka. Šolska mladina je okrasila grobove tudi na vojaškem pokopališču na Rupi. Del monštrance iz Z g. Desnice so našli. Kakor smo prejšnji teden poročali, je bilo vlomljeno v župni cerkev v Zg. Besnici nad Kranjem. Vlomilec je odnesel monštranco in ciborij z Najsvetejšim. Te dni pa so našli del monštrance, ki je bila ukradena v Besnici, v neki skalni duplini v bližini Naklega pri Kranju. Kakor izgleda, je tat razbil monštranco in zgornji del monštrance odvrgel. Borza dela. Delo dobijo takoj: 20 težakov, 5 služkinj, 1 kmečka dekla in 1 krojač. Službo iščejo: 1 pek in 3 kuharice. čemšenik Naši agilni gasilci prirede v nedeljo, dne 5. novembra t. 1, ob 2 popoldne v društveni dvorani v Čemšeniku tombolo. Med glavnimi dobitki sta dve kolesi, 50 litrov sadjevca, blago za žensko obleko ter še nad 300 drugih lepih dobitkov. Tombolske karte so po 2 dinarja. Ker je čisti dobiček tombole namenjen za kritje stroškov gradnje novega gasilskega doma, vabimo domačine in tudi okoličane, da z udeležbo na tomboli podpro stremljenje plemenite človekoljubne organizacije, obenem pa se lahko okoristijo z lepimi dobitki. Ptul Royal-kino, Ptuj. Danes ob 20 premiera prekrasnega filma *Kirchfeldski župnikc po Anzen-gruberjevem romanu. Dodatni spored: Najnovejše svetovne slike. Ne zamudile! Iz Julijske Krajine 2alostna vest. Gosp. Franc Malalan, dekan v Ospu v Istri, je bil pred dnevi od tozadevne pre-fekturne komisije v Pulju obsojen na tri leta konfinacije. Kaj je priljubljeni dekan zagrešil, da je puljska policijska oblast položila nanj svojo roko, nam ni znano. Ljudstvo se tega koraka gotovo ni razveselilo, pač pa bo za svojim dušnim pastirjem žalovalo in zanj molilo. Počem je sladki mošt na Goriškem? Kakor smo že najavili, je letošnji vinski pridelek v Julijski Krajini v splošnem pičel, skromen. Po podatkih, ki smo jih nabrali iz raznih predelov dežele, so naši vinogradniki pridelali povprečno nekaj nad polovico lanske letine. So okraji, ki se dvignejo do dveh tretjin lanskega pridelka, večina ima pa polovico mošta. Kakor smo tudi napovedali, je letošnja kapljica prvovrstna, ponekod res žlahtna. Ker je majhna količina in dobra kakovost, so se cene ugodno nastavile. Lani je šel mošt po 75—90 centezimov za liter, letos je bila 1 lira za liter prvi temeljna cena. Sedaj prodajajo po Vipavskem in v Brdih še gosli mošt po 1.10 do 1.40 lire za liter. Dva grobova. V Gorici je umrla gospa Marija Klede, žena čevljarskega mojstra. Dosegla je 67 let. Bila je skrbna mati, ki je lepo in zavedno vzgojila svojo družino. Pokopali smo jo v sredo, 25. oktobra ob velikem spremstvu naših ljudi. Naj ji sveti večna luč! — V črničah na Vipavskem je vdan v božjo voljo izdihnil svojo blago dušo tamošnji 75-letni trgovec in posestnik g. Andrej Peršič. Bil je zaveden naš mož, krščanskega prepričanja in življenja. Naj počiva v Bogu I Ljudstvu v žalost, nekaterim v tolažbo! Do-znali smo neprijetno novico, da bo z novembrsko številko prenehal izhajati verski mesečnik »Sveto-gorska Kraljica« v Gorici. Kakor znano, so list dobili frančiškani na Sv. Gori za dobo poldrugega leta, ko so se praznovale slovesnosti v spomin štiristoletnice, kar se je Mati božja na Skalnici prikazala slovenski pastirici Urški Ferligoj iz Grgarja. Ker je bil ta 400-Ietni jubilej 8. oktobra uradno zaključen, je oblastvo odredilo, da mora biti ukinjen tudi list. Zato se bo list z novembrsko številko poslovil od svojih desettisoč slovenskih naročnikov, ki so se bili v tej kratki dobi zgrnili okrog njega. Velika je škoda, ki jo utr-pimo z izgubo tega lista. Nagrobni spomenik slovenskemu pisatelju in dekanu msgr. V. Beletu. V nedeljo, dne 22. okt. je bil na pokopališču v Šempasu postavljen nagrobni spomenik prerano umrlemu slov. pisatelju in kanalskemu dekanu msgr. Beletu, ki počiva tam v varstvu vitovske Matere božje ob strani svojih staršev. Nagrobnik je okusno umetniško delo. Fašistovska milica proti komunizmu. »Milizia Fascista«, ki je uradni list vodstva fašistovske milice, je 22. oktobra priobčil*Značilen članek, ki priča, da je bojna organizacija fašizma, v kateri je vojaško združenih 1,400.000 miličnikov, odločno nasprotna komunizmu. List napada neko neapeljsko revijo, ki je priobčila življenjepis maršala Vorošilova, in piše: »Zdi se, da čitamo življenjepis kakega junaškega vzornika, kot jih je pisal De Amicis. Čujte: Rudarsko delo ni bilo primerno za mladega Vorošilova; ker je bil sla!>oten, so ga starejši tovariši večkrat natepli in mu pobrali borni zaslužek. Tako si je v mukah mraza, v lakoti, sredi človeške zlobe in nasilja koval svoj značaj!« — »Milizia Fascista« pripominja: »Potrebna je bila brezdanja naivnost tega lista, da si je drznil predložiti očem javnosti ta motiv zvijačne propagande Kominterne!« Qt roški kotiček SLON SAMBO (121) >0-lala,< Je gorski dub zabrundal, »takšna ušesa, pa še čepice ne! Ne morem videti ljudi brez čepici« — »Čepico sem imel, pa sem jo izgubil,« je zajecljal ubogi Filip, O, da bi bil Jan tukaj! Obupno je zaklical: »Pomagaj, Jan, pomagaj!« — >AIo, z menoj, ljudje brez čepic morajo v ječo v mojo skalnato palačo!« se je gorski duh zarezal. Nemški polagalec min spremlja ameriško ladjo skozi Vzhodno morje, ki je posejano z minami. Na sliki: Čoln s pomorščaki se bliža parniku Katoliško misijonstvo v številkah Rimski osrednji urad za širjenje vere je Izdal nekaj številk o sedanjem stanju misijonstva. V katoliških misijonskih pokrajinah živi 22 milijonov vernikov, ki pri njih deluje 21.226 mi-ljjinovo vernikov, ki pri njih deluje 21.22K misijonarjev in 7011 inorodnib duhovnikov. Misijonskim duhovnikom pomaga 9000 laičnih bratov, 55 redovnic, 91.000 katehistov in 76.000 učiteljev. V letu 1938-39 je bilo krščenih 450.000 poganov, medtem ko se je 3,000.000 katehumenov pripravljalo na prejem 6v. krsta. Denarna pomoč papeške ustanove za širjenje vere omogoča katoliškim misijonom, da vzdržujejo tele inštitucije: 45.751 šol z 2,524.000 učenci, 800 bolnišnic s 40.000 posteljami, 8000 lekarn, ki vsako leto oskrbijo po 25.000 do 30.000 bolnikov, 2000 sirotišnic s 115.000 sirotami, 450 ubožnic za stare ljudi, kjer je 20.000 stanovalcev, nad 100 kolonij za gobavce s 15.000 bolniki in 374 duhovskih semenišč s 16.000 semeniščniki. Parišha duhovščina v vojni Zaradi mobilizacije mnogih duhovnikov, se je moral red v božjih 6lužbih po cerkvah predrugačiti. Opazno je, da opravljajo 6lužbe božje večidel priletni duhovniki. Tretjina vse v pariški nadškofiji bivajoče duhovščine je bila koj v začetku septembra vpoklicana pod orožje in vsi ti duhovniki 60 zdaj ob Magi-notovi črti. Medtem ko 60 bili v svetovni vojni francoski duhovniki zaposleni kot sanitejci, in je bilo med njimi !e malo častnikov, je zdaj vse drugače. Cerkvene oblasti so v listih po vojni svetovale bogoslovcem, naj obiskujejo tečaje za častnike, Višja duhovščina sama je dala za to dober Bastianini — veleposlanik kralja in cesarja Viktorja Emanuela Novi italijanski veleposlanik ▼ Londonu, prvi diplomat, ki je bil poslan tja, odkar se je začela ta vojna, v London, se je v zaprtem avtomobilu odpeljal na prvi obisk h kralju Juriju VI., namesto da bi se bil peljal v kočiji, kakor je bilo to ob takih prilikah navada. To pa zato: Prvič je deževalo. Drugič je signor Bastianini modem človek, in tretjič, ima bolj fin_ čut za takt, da taka slovesna ceremonija v državi, ki je v vojni, vendar ne bi bila na mestu. Bastianini je še mlad človek in ima črne lase Neapoljčana in velike temne oči. Marsikateremu filmskemu zvezdniku bi lahko delal konkurenco, in brez dvoma bo njegov osebni uspeh v londonskih družabnih krogih, posebno pri ženskah, izredno velik. Ta diplomat ima eno najbrihtnejših glav rimske diplomacije. V zunanjem ministrstvu, kjer je bil oddelni načelnik, ga bodo brez dvoma bridko pogrešali, posebno še, ker je vzel s seboj v I,ondon svoja sodelavca, svojega zasebnega tajnika Affetattija in markiza Francassija. Vri trije gladko govorijo angleško, in tudi to je Angležem, ki so tozadevno precej občutljivi, v veliko veselje. Bastianini ni bil še nikoli v Angliji, a njegov tovariš Attolico. poslanik v Berlinu, ga je jako toplo priporočil Angležem, in sicer glavnemu ravnatelju paroplovne družbe Cunard-\Vhite Star-Line, siru Perevju Batcsu. Attolico in Bates sta davna prijatelja že izza prejšnje svetovne vojne, in tako bodo ti trije Italijani jako zaželeni gostje londonskih družabnih krogov. Cerkvena uprava Libije Administrativna uprava Libije je tudi v cerkveni upravi marsikaj spremenila. Oba dosedanja vikarijata Tripolitanija in Cirenajka sta se spremenili v vikarijata Tripolis in Bengasi. Provinca Mi-surata je poverjena samostojnemu okraju prosvetne duhovske. Provinco Derna so povzdignili v tretji vikarijat in ga izročili salezijancem. Tripolitanija je imela v juniju 1939 — 55.858 katoličanov, od teh je 53.846 Italijanov, Drugi so Maltežani in domačini. Bengasi ima le 29.634 katoličanov, od teh 45 domačinov, Kupujemo Sipek po najvišjih dnevnih cenah Salus d, d.t Llubiiana Konkurz za zadružne revizorje Glavna Zadružna zveza potrebuje strokovne revizorje za pregled zadružnih revizijskih zvez in drugih zadružnih organizacij. Reflektanti morajo imeti: a) fakultetno izobrazbo ali srednjo šolo ali zadružno šolo, kateri se priznava stopnja srednje šole, in b) da so bili samostojni revizorji vsaj eno leto v službi kake revizijske zveze ali v zadružni službi vsaj pet let. Plača 2—5000 dinarjev. Ponudbe poslati na: Glavni zadružni Savez, p. p. 46, Beograd. Vsemogočnemu je dopadlo poklicati med božje krilatce najinega sinčka Miloša Žalujoča France in Irma Izgoršek Šmartno pri Litiji, 2. novembra 1939. Zahvala V veliki žalosti, ko je odšel v večnost naš dragi v Sprahman Ivan profesor v pokoju nas tolažijo vsi obilni dokazi in izrazi sočustvovanja in naklonjenosti. Vsem in vsakemu, ki se ga je spomnil kakor koli, spremstvu na poslednji poti, gospodom tovarišem in številnemu dijaštvu, posebno pa še za oba globokočutna poslovilna govora izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo. Maribor-Pobrežje, 31. okt, 1039. Ahtik Milka - Marija, sestra in sorodniki. MALI OGLASI V molih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovonjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede sa računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naroČilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba priložiti znamko. Trgovski pomočnik specerljske Btroko, 23 let, prost vojaščine, želi na-meščenje za takoj. Ran-gus Mirko, Kranj. Službo v župnišču Išče bivša župnijska gospodinja, kmetsko dekle, srednjih let, z lepim spričevalom. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 17299. 20 let staro dekle pošteno, želi nastopiti kot začetnica pri dobri krSč. gospodinji. — Ima rada otroke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17335. Kmečki fant star 19 let, želi zaposlitev kot nosač, v skladišče ali podobno. Cenjeno ponudbo v upravo »SI.« pod »Pošten ln stalen« št. 17312. ilužbodobe Frizerko dobro moč, za samostojno delo, sprejmem takoj. —r Llpuš, Črnuče. Hlapca h konju in za vsa domača dela sprejme hotel Strukel. Kuharica samostojna, poštena, starejša — se sprejme za večjo gostilno. Ponudbe na podružn. »Slovenca« na Jesenicah pod »Samostojna kuharica« 17.230. Mesto pisarniškega praktikanta razpisuje Meščanska kor-poracija, lesna industrija, Kamnik. - Zahteve: trgovska šola, znanjo jezikov, strojepisja ln stenografije. — Rok za vlaganje lastnoročno pisanih prošenj z navedbo mesečne nagrado do 15. novembra 1939. — Nastop službe 1. januarja 1939. ZAHVALA. Ob bridki izgubi naše nepozabne žene, tete, sestre in svakinje, gospe Rihtaršič Frančiške roj. Šemec izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni gosp. primariju dr. Ljudevitu Merčunu za ves trud v njeni težki bolezni. Končno se toplo zahvaljujemo vsem onim, ki so našo ljubljeno pokojnico v tako častnem številu spremili in zasuli njen prerani zadnji dom s številnimi prekrasnimi venci in cvetjem. Vsem in vsakemu posebej — Bog plačaj! Žalujoče rodbine: Rihtaršič, Zvolenk, šemec. Najugodnejši nakup m o £ k I b oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14, Ljubljana. Patent »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat dnevno ln gori ves dan, je v zalogi v vseh velikostih pri A. Semenič In drug. železnina, Ljubljana. Miklošičeva cesta 15, telefon 22-21. <1 Reporeznice na ročni pogon, praktične, dobro Izdelane, prodaja po zelo ugodni ceni A. Sušnik, železnina, Ljubljana. Bukova drva suha, kupujem takoj. '-Za januar ln fabruar kupujem sveža drva. — Export X. Meštrovlč, Zagreb, Jelačičev trg 15. -Telefon 23-612. (k Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNB, juvellr, LJubljana SVolfova ulica £tS Vsakovrstno ZlatO srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. I Dobro znana gostilna z velikim gostilniškim vrtom ln Inventarjem -— takoj naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.816. (l ODDAJO: Prazno sobo oddam na Mirju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3000. IŠČEJO: Lepo sobo po možnosti z dlvanom in posebnim vhodom, bolj v središču mesta — Išče gospod takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Soba« št. 17345. Čitajte in širite »Slovenca«! Vnajem ODDAJO: Vila tri sobe, vrt, se odda za 660 din mesečno. Informacije pri hišniku, Goriška 29, blizu nove cerkve, Šiška. Enodružinsko vilo 4 sobe, služlnska soba, kopalnica, veranda, sadni vrt, plin, elektrika — oddam takoj v najem. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1483. Jtanoianja ODDAJO: Dvosobno stanovanje s kabinetom, oddam. Ze-ljarska ul. 11, Mirje. — Istotam se izve prodaja dvostanovanjske vile z vrtom. IEB3HI Črn koncertni klavir dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17339. 11 Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5 Korespondentinjo perfektno v srbohrvatskom in nemškem jeziku v prevajanju in stenografiji, išče veliko industrijsko podjetje v bližini Beograda. Prednost imajo dame, ki znajo tudi druge jezike. Ponudbe z obširnim curri-culum vitae, sliko in referencami tsr z navedbo zahtevane plače poslati na: Propaganda a. d., Beograd, p. p. 409 pod štev. >1214«, Dr. Ivo 8orli javlja v svojem in v imenu svojcev žalostno vest, da je davi ob 6. uri umrla v sanatoriju v Zagrebu gospa IHinha de. Sorlijeva . soproga javnega notarja v Mariboru Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 4. novembra v Ljubljani. — Ura se objavi. Maribor, Karlovac, Ljubljana, Krško, 2. novembra 1939. Družine: Dr. S orli, in S. šolaj a, Gašper in, Nagi i ž. Neizmerno užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem in man-cem, da je naš iskrenoljubljeni oče in brat, gospod Vinko Hudovernik ravnatelj Mestne hranilnice v pok. v Radovljici danes ob 6 zvečer po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno in boguvdano r Leonišču v Ljubljani umrl. Predragega pokojnika prepeljemo v Radovljico, kjer bo pogreb t soboto, dne 4. novembra 1.1., ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Grajski dvor, na pokopališče v Radovljici. Radovljica, Ljubljana, Graz, dne 2. novembra 1939. Berta in Minka, hčerki. M. Eleonora Hudovernik, uršulinka - sestra, in ostalo sorodstvo Arnold Fredericks: 22 Svetlobni znaki Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolčne. Preplašeni prebivalci so takoj odprli vrata. Misel, da bi mogla biti v njihovih vrtovih strupena kača, je bila nekaj strašnega. O izgubljenem otroku pa ni bilo nikjer s led u — in kar se je zdelo Graciji vedno bolj čudno: o nobenem izmed mnogih vrtov ni mogla trditi: to je tisti, v katerem je videla otroka s psom. To je bila za njo velika prevara. Dobro je vedela, da mora biti vrt, ako govori Valentin resnico, tukaj; pregledala je na četrt milje prostora vsako hišo in ga vendar ni mogla najti. Zdaj se je spomnila, da si v razburjenosti — ko je dobro pogledala otroka — o vrtu ni zapomnila nič posebnega. Spomnila se je samo na travo, na peščeno stezo in na strelen, ki se je s psom igral. Drugi vrtovi so bili prav tnki. Zmedeno se je vrnila na policijo. »Valentin je skoraj gotovo lagal,« je izjavil Lefevre. »Laže, da bi vas speljal z namenom, da bi pomagal pestunji in morda prav tako gospe Stapleton. Ne bi se čudil, ako bi odkrili, da jc otrokova mati kriva.« Gracija ni bila istega mnenja, zato je molčala. Kljub dejstvu, da gospa Stapleton kadi iste cigarete, ki igrajo v tej zadevi na nepojasnjen način tako vlogo, je vendar čutila, da je bol bankirjeve žene resnična. Ob pol osmih je Gracija z velikim avtomobilom, ki ji ga je dal na razpolago Lefevre, zapustila policijo. Vodil ga je Alfonz Valentin. Gracija je držala v rokah električno žepno svetilko, na katero, je pritrdila modro steklo. Deset minut pred osmimi je bila v Ver-saillesu. Naenkrat je Valentinu zaukazala, da se obrne in jo pelje s srednjo hitrostjo proti Parizu. Svojega namena mu ni izdala, močno pa je pazila, da je zagledala Stapletonov voz. Načrt se je posrečil. Stapleton je videl znak in ji je vrgel zavojček; zdaj je glavno, da se tudi drugi del načrta tako dobro posreči! Ta pa je bil sledeči: Lefevre po postavi in vsej zunanjosti spominja nekoliko na Stapletona in bo zato sledil bankirjevemu avtomobilu s prav takim vozom. Ta voz bo vodil šofer, ki je bil tako oblečen, da je bil v večernem mraku podoben Francu. Na dnu voza se skrivata dva oborožena moža. Potem ko se je Stapleton po predaji de-nsra, ki ga je nevede vrgel v Gracijin avtomobil, z vozom vrnil v Pariz, je policijski šef nadaljeval pot proti Versaill^su. Položaj je tnk, tla mora srečati avtomobil zločincev; ker nko se to ne zgodi, potem je Stapleton že od drugega prejel znak, ne od Gracije. Gracija je nnlašč odšla prej iz Versaillosa, ker je bila prepričana, da zločinci pred osmo uro nikakor ne odrinejo. Ta domneva je bila prava. Avtomobil z lopovi je v tem trenutku šel kaki dve milji za njo proti Parizu; oni, ki so v njem sedeli, so na vse strani iskali Stapletona. Policijski šef je bil zelo razburjen. Vsak trenutek je pričakoval, da se na enem izmed mnogih avtomobilov zablišči modni svelloba. Ako ta voz pride, skočijo njegovi ljudje hitro kvišku in ustavijo drugi voz. in sicer na tn način, da s karabinko ustrelijo v kolo voza. Njegovi ljudje potem s pomočjo šoferja aretirajo potnike avtomobila, preden bi ti uresničili svojo željo. Upali so, da je otrok v vozu. Načrt je bil nober, vendar pn se ni posrečil. Vzro k temu ni bil znun, toda med vozovi, ki so šli mimo njega, noben ni dal svetlobnega znaka. Ko da so v vsakem sedeli miro- ljubni potniki, ki so si prizadevali, da čimprej dospejo v Pariz ali na zabavišča. Ali so morda spoznali, da ni pravi? Ni mogel verjeti. Bil je zelo razdražen, ko se je peljal nazaj na policijo in se je čudil, kako se je moglo zgoditi, da se načrt ni posrečil. Gracija ga je z radovednim smehom pričakovala. >1 u je denar,« je dejala in položila zavojček na pisalno mizo. »Ste ujeli lopove?« »Ne.« šef se je vrgel v naslonjač. »Niso dali znnka.« »Toda... kako je to mogoče?« Zelo jo je jezilo, da se načrt ni posrečil. »Po mojem mnenju je mogoč le en vzrok. Lopovi so na nekak način spoznali Stapletonov voz, ko se jim je bližal, najbrž s pomočjo kakega zhamen ja, ki ga jaz nisem mogel podati.« »Tod a v naročilu, ki sem ga izročila Sta-pletonu, ni bilo govora o nikakem znamenju. Ko sva se mu bližala, niti ni dal znaka.« »Ali je kaka stvar na Stapletonovem vozu vzbudila vašo pozornost... kaj takega, kar bi tem l judeh omogočilo, da bi ga tudi v temi spoznali?« Graci ja se je za trenutek zamislila, potem pa je kazala nn obrnzu osupnjenost. »Ncknj je bilo, kar je vzbudilo moje zanimanje, ko se nama je Stapletonov avto bližal in zdaj me je kar sram, da nisem takoj spoznala, kak pomen ima to.« »In kaj je bilo?« »Na moji strnni je električni žaromet zelo slabo svetil. Dozdevalo se je, ko da hoče popolnoma ugasniti. Drugi pa je nasprotno močno žarel.« Policijski šef je skočil kvišku. »Moj Bog!« je znklical. »Naravno, saj je to tako priprosto, kakor dvakrat dva!« »Kaj?« »Franc. Lopov ima prste vmesl Trdi, da je spal, ko je bil otrok ugrabljen. On je vodil voz, ki vas je po ugrabljenju nazaj pripeljal. Preoblečen je on ukradel tobačnico s cigaretami. On je uredil žaromet tako, da bi lopovi bili zagotovljeni, ne le o tem, da dajo znamenje pravemu vozu, marveč tudi o tem. da je vse v redu, da gospod Stapleton ni skril v voz niti detektiva, niti redarja. Nato nisem mislil. Stvar je popolnoma jasna. Verujte mi, otrok, ako bi bil kdo v Stapletonovem vozli, bi obe svetilki bleščeče svetili, kakor moje. Oni zato niso dali znaka, ker svetilke niso kazale, da je vse v redu.« Gracija je naglo pogledala kvišku. »Ako je tako,« je dejala, »potem je Franc vedel, da je Stapleton v drug voz vrgel denar. Brez dvoma, in to so izvedeli zdaj tudi njegovi tovariši. Otroka po vsem tem seveda ne dajo nazaj. Vi takoj daste aretirati Franca, kajne?« »Ne, ker bi s tem ne dosegel ničesar. Ako ga pustimo na prostem, še lahko izvemo od njega to in ono. Ako pa ga zapremo, ne da bi imeli zoper njega trdne dokaze, ne dosežemo s tem ničesar.« »Kaj nameravate zdaj storiti?« »Vi takoj odnesete nazaj Stapletonu denar. Ako hočete, mu lahko poveste, kako ste prišli do njega. Seveda bo srdit, toda razumeti mora, da je aretacija teh zločincev za Pariz ravno tako važna, kakor za njega to, da dobi nazaj otroka. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči in nismo imeli uspeha. Nanovo moramo začeti.« »Richard je bil pri versaillskih vratih,« je pripomnila Gracija. »Ustaviti je hotel moj voz.« »Da. Videl sem ga. Takoj pride sem.« »Potem moram iti,« je dejala mlada žena in je nemirno vstala. »Neprijetno bi bilo, ako bi me našel tukaj.« Urednik: Viktor Cenčit Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodja Starši, pošljite svoje otroke v telovadnice! Starši, gotovo ste že opazili izpremembo na svojem otroku, odkar je pričel hoditi v šolol Izgubil je živahnost, pa tudi z lic mu je izginila zdrava barva, ki jo je imel poprej. Potreba po gibanju, ki jo je prinesel otrok od doma v šolo, je v šoli prekinjena zaradi mirnega sedenja. Fiziologija in biologija nas učita, da povzroča iz-prememba, ki jo doživi otrok z vstopom v šolo, raznovrstne motnje v razvijajočem se otroškem telesu. Sedenje v šoli, doma pri učenju in pri izdelovanju domačih nalog zmanjšuje delavnost dihalnih organov, poleni krvni obtok, ki zaradi tega premalo prepoji prebavila. Posledica tega je slabo delovanje črevesja in s tem združene prebavne motnje, kar povzroča slabo spanje, nervoz-nost in pomanjkanje teka pri jedi. Tako stanje zadržuje ves telesni razvoj in rast notranjih organov. Otrok se ves izpremeni. Postane bled in izgubil je svojo živahnost, ki jo je imel, preden je vstopil v šolo. Zaradi dolgotrajnega sedenja v šoli in čezmernega nagibanja naprej pri branju, pisanju in risanju je hrbtno mišičevje preveč napeto, prsno mišičevje pa preveč skrčeno. Taka drža telesa polagoma ustvari ono tipično obliko šolske dece, ki kaže vdrte prsi in okrogel hrbet. Prsni koš se vedno bolj zožuje, pljuča imajo vedno manj prostora, kar kvarno vpliva na razvoj pljuč in srca. Da so pod takimi pogoji ti organi manj odporni, je naravno in le prepogostokrat je tako stanje vzrok, da se naselijo v te organe bolezenske kali, ki razjedajo organizem. Ves ta kvarni vpliv na telesni razvoj mladine, ki hodi v šolo, naj ublaži in izboljša telovadba. Ta naj se vrši po fizioloških in bioloških vidikih, ki odstranjujejo kvarne vplive sedenja v šoli in pospešujejo pravilen razvoj otroškega organizma. Taka telovadba je vsak torek in petek od 8.-4. popoldne za deklice in iste dneve od 4.-5. za dečke v telovadnici učiteljišča v Ljubljani. — Vodi jo telovadni učitelj g. Zaletel Vinko. Posteljne in konjske odeje ter rjube, barhent in velvetin za domače halje dobite v veliki izbiri in po nizkih cenah v manufakturni trgovini LESNIK JANKO LJUBLJANA LING&R3 EVA I Duhovniki imajo danes, 8. nov., običajno mesečno obnovo ob 5 popoldne v Domu duh. vaj. 1 Sv. maša zadušnica za f Franzot Viktorjem bo v ponedeljek ob 7 zj. v cerkvi ev. Petra. Prijatelji in znanci pokojnega se vabijo, da prisostvujejo sv. daritvi. 1 Drevi prične ZKN z rednimi mesečnimi sestanki. V ta namen priredi ciklus predavanj pod naslovom »Katoliška žena v sodobnem svetu.« Ob 19.45 bodo v kapeli uršulinskega samostana lita-nije Srca Jezusovega, nato v risalnici predavanje ge, pro. Segula »Osebnost katoliške žene. — Toplo vabimo vse članice KA, vpeljane goste in dekleta, ki hočejo spoznati katoliško stališče do sodobnih vprašanj. — Odbor ZKN. 1 Mestni odbor za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije opozarja, da anonimnih prijav ne bo obravnaval. Zato pa vabi vse občinstvo, naj vse prekrške in prestopke navijanja cen prijavlja mestnemu poglavarstvu s podpisom in naslovom. 1 Za mestne reveže je daroval 300 din gosp. Bogomir Kobal, Pražakova 10, a banka Slavija je poslala 500 din za vsesvetsko akcijo. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Jersey obleke, Karničnik, Nebotičnik. 1 Pasja steklina in kontumac psov in mačk. Ker je bila 31. oktobra v drž. veterinarskem bakteriološkem zavodu uradno ugotovljena steklina pri psu nekega posestnika z Viča, je mestno poglavarstvo po zakonu o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni moralo za področje mestne občine ljubljanske odrediti zajraro psov in mačk. Psi-čuvaji morajo biti vedno zaprti na dvoriščih ali pa priklenjeni na verige, vsi drugi psi, kakor lovski, luksuzni i. dr., pa morajo nositi nagobčnike ali pa biti na vrvici. Seveda je prepovedano pse voditi v javne lokale. Vse mačke morajo biti varno zaprte, poleg tega je treba posebnega dovoljenja mestnega poglavarstva, če kdo hoče psvft ali mačko odpeljati iz Ljubljane. Za lovske p-i« dovoljuje mestno poglavarstvo izjeme na pravilno kolkovano prošnjo lovcev, toda samo za čas. in kraj lova. Vsakdo mora svojega psa, če je prišel v dotiko s steklim psom, takoj oddati mestnemu konjaču ali pa ga varno zapreti, na vsak način pa mora tak primer brez odlašanja javiti mestnemu veterinarskemu uradu na Krekovem trgu št. 10, I. nadstr. Psi in mačke, ki bodo zaloteni, da niso zavarovani jx> teh odredbah, bodo odvzeti, lastniki pa strogo kaznovani. 1 »Brezdomci« v kinu Union. Kljub temu, da so bili na praznik skoraj vsi Ljubljančani na pokopališču, so bile vendar predstave filma »Brezdomci« deležne največjega obiska. Glas o lepoti tega edinstvenega filma se je raznesel po me6tu in tako je občinstvo hitelo v kino Union, da 60 bile zadnie večerne predstave čisto razprodane. Vsi, ki 60 film videli, so odkrito priznali, da toliko lepote, 6rca in humanosti niso pričakovali. Film zasluži, da ga vidi vsak človek, tako mladina kakor tudi odrasli ljudje. Spencer Tracy in Mickey Rooney sta junaka dneva. Hvala in priznanje, ki ga žanjeta od številnih gledalcev filma, je povsem zaslužena! Ni čuda, da je Spencer Tracy za vlogo očeta Flanagana prejel najvišje odlikovanje, ki ga je lahko deležen filmski umetnik v Ameriki. In Mickey Rooney — ta mali pobalin fascinira s svojo igro in prav nič se ni čuditi, da je mali umetnik idol kinoobiskovalcev vsega 6veta. »Brezdomci« žanjejo tedaj tudi v Ljubljani uspehe in zasluženo pohvalo! 1 Razprodano gledališče pri prvi letošnji predstavi R. Benatzkega operete »Pri helem konjičku« je bilo najlepša priča, da ima to izvrstno delo še vedno veliko interesentov. Pri sobotni reprizi bo nastopila še gdč. Bankartova, katere igralski talent smo imeli priliko že večkrat opaziti pri produkcijah dramatične šole. Ostala zasedba je ista. Cene znižane. 1 Zaprta cesta. Uprava policije razglaša, da je Aleksandrova cesta od Tyrševe ceste do Beethovnove ulice zaradi del na cesti zaprta za promet od 3. do 5. novembra 1939. 1 Društvo zaščitnih sester v Ljubljani ima svoj redni sestanek v soboto 4. novembra ob 17 v prostorih šole za zaščitne sestre. Vabljene vse članice in nečlanice. 1 V Ljubljani umrli od 20. do 26. oktobra 1939: Šrot Terezija, roj. Sovič, 80 let, vdova gostilničarja, Vidovdanska cesta 9; Wedam Marija, 88 let, zasebnica, Jenkova ulica 4; Findeisen Ivan, 78 let, upokojenec kemične tovarne, Zvezna ulica št, 5; Ciber Anton, 84 let, zasebnik, Vidovdanska c. 9; Schott Leon, 83 let, žel. uradnik v p., Emonska 2; v ljubljanski bolnišnici so umrli: Zalar Franc, 44 let, livar, Želimlje pri Ljubljani; Prijatelj Neža, 54 let, dninarica, Ponikve 69 pri Kočevju; Zavo- Slovenci! Slovenke! Skrbimo za svoje meje! Skrbimo za svoje ljudi' na mejah! Skrbimo zanje zlasti v teh časih! Skrbimo prav posebno za mladino na naši severni meji! Znane so Vam razmere, ki vladajo na naši skrajni severni meji. Lepa je ta zemlja od Koroške preko valovitih Slovenskih goric tja do Goričke in velike ravnine. Tu živi slovenski rod, ki brani našo mejo stoletja in stoletja. Temu rodu je treba pokazati, da njegovo delo cenimo vsi Slovenci, pa naj prebivamo kjer koli. To priznanje pa izkažemo z dejanjem. Slovenska straža je sklenila izvršiti veliko obdarovalno akcijo slovenskih otrok na severni meji. K tej akciji vabi vse Slovence in Slovenke brez razlike v stanu in mišljenju. V ta namen priredi dne 19. novembra 1939 po v§ej Sloveniji »dinarski dan«. Geslo tega dneva bodi: »Vsak Slovenec, vsaka Slovenka — daruj 1 dinar za narodno mejo«. Trdno smo prepričani, da ne bo Slovenca ne Slovenke, ki bi ne uslišal našega glasu in nabiralcu ali nabiralki ne dal vsaj enega samega dinarja. Kdor ne more dati dinarja, naj da manj. Pokazal bo s tem svojo voljo, pomagati našemu narodu do boljše in lepše bodočnosti. Mi pa mu že vnaprej izrekamo iskreno zahvalo tistih slovenskih otrok in družin, ki jim bo napravil njegov mali dar veliko veselje. Bog in narodi Slovenska straža v Mariboru. * m Umrla je v sanatoriju v Zagrebu gospa Min-ka Šorlijeva, soproga mariborskega notarja in znanega slovenskega književnika dr. gorlija. Blag& pokojnico bodo prepeljali v Ljubljano, kjer bo položena k večnemu počitku. Svetila ji večna luč, hudo prizadetim ostalim naše globoko sožalje! m Umetniški plesni par Irena Litvinova in Maks Kiirbos priredita dne 8. t. m, v mariborskem Narodnem gledališču svoj baletni večer, katerega lovšek Ana, 9 let, hči kočarja, Nova Štifta pri Gornjem gradu; Dovč Rafael, 2 leti, sin tovarniškega delavca, Tomačevo 1, občina Ježica; Blaz-nik Alojzij, 38 let, čevljar, Trata 15 pri Kranju; Bitenc Ivana, rojena Stepic, 74 let, vdova mesarja, Japljeva ulica 2; Sprachmann Ivan, 66 let, učitelj v pokoju, Maribor, Zikovska št. 22. 1 Prevejena ciganka so jc ujela. Te dni je prijela ljubljanska policija 30-letno ciganko Levako-vič Mero, ki je pred nedavnim prevarila neko uslužbenko v Rožni dolini ter ji pod pretvezo, da ji bo izposlovala boljšo službo, odnesla 75 din, dva zlata ženska prstana in kromirano zapestno uro v 6kupni vrednosti 500 din. Pred nedavnim pa se je ciganka zopet zglasila pri uslužbenki in hotela izvabiti od nje 200 din. za kar je porabila zopet drugo pretvezo. Prav ob tem poskusu pa se je ujela in je ljubljanska policija ugotovila, da večkrat poskuša s takimi prevarami in da je prav verjetno, da je prevarila tudi že več drugih, k! svojo škode sicer niso prijavili. Ciganka je zadnje čase taborila v šotoru pri Sv. Jakobu ob Savi. 1 Prijeti žepar. Na praznik Vseh svetih, ko je marsikje, posebno pa na vlakih in na pokopališčih precejšnja gneča, je kaj dober dan za žeparje. To je mislil tudi 23-letni Dušan Mrkošič iz Banja-luke, ki je na glavnem kolodvoru v Ljubljani ob prihodu vlada skušal nekemu potnfku odnesti denarnico iz žepa, pa so ga prav pri tatvini ujeli in je policija ugotovila, da je to star znanec, ki vedno ob raznih kongresih in velesejmih pride na delo v Ljubljano. Zaradi tega je bil že večkrat zaprt in tudi izgnan iz vse Slovenije. Sicer pa dela skupaj z druščino, ki se vozi nekako od Zidanega mosta do Vinkovcev in skuša okrasti potnike, ki slučajno v vlaku zaspijo, ali pa jim po žeparski navadi prazni žepe v gneči, ki jo, če je treba, kar priredi s pomočjo svojih tovarišev. 1 Tatvine koles v Ljubljani. Tatvine koles kar nočejo ponehati in je zadnje dneve ljubljanska policija zopet prijela nekaj prijav o ukradenih kolesih. Tako je bilo ukradon 400 din vredno moško kolo znamke »Turist« Izidorju Slavcu v Beethovnovi ulici iz veže Trgovske zbornice; 1300 din vredno kolo znamke »Victoria« je nekdo odpeljal Stanku šešku iz gospodarskega poslopja na Mencingerjevem dvorišču na Sv. Petra cesti; 800 din je bilo vredno kolo znamke »Diirkop«, ki je bilo odpeljano Karolu Tarterju v Rožni dolini; moško kolo znamke »Rekord«, vredno 600 din, je ukradel nekdo Janezu Škofiču v Kolezijski ulici z dvorišča gostilne »Slovša«. Poleg tega tatovi še pridno segajo po dinamo-svetilkah, ki so pritrjene na manj vredna kolesa. V zadnjih dnevih so bile prijavljene tatvine treh dinamo-svetilk, z motornega kolesa pa je nekdo odvil Francu Malovrhu celo brzinometer, vreden 400 din. sta ob polni hiši in z velikim uspehom izvajala tudi v ljubljanskem Narodnem gledališču. Mariborčane opozarjamo na ta izreden umetniški užitek; zato naj si pravočasno rezervirajo vstopnice, ki so v predprodaji pri gledališki blagajni. m Prva polovica milijona je prekoračena. — Protituberkulozni dinar v Mariboru je v mesecu septembru prekoračil prvo polovico milijona ter dosegel vsoto 532.699 din. Mariborska protituber-kulozna liga se peča z mislijo, da bi kmalu pričela z zidanjem azila za jetične bolnike. m Za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju je daroval v 6pomin pokojne gospe Olge Ba,-lonove ravnatelj Krejči iz Ruš 300 din. m Vrata na pokopališču bo treba razširiti. Na praznik Vseh svetnikov se je 6pet pokazalo, da so vrata, ki spajajo mestno in frančiškansko pokopališče, mnogo preozka. Bil je tam ves dan tako strahovit drenj, da je čudež, da se ni zgodila nobena nesreča. Če 6e ta vrata že ne dajo razširiti, naj bi se napravila še ena. m Rdeči križ na Pobrežju priredi v nedeljo 5. novembra ob 4 popoldne v Slomškovem domu na Pobrežju z gostovanjem igralske družine RK iz Krčevine komedijo v 4 dejanjih »Okence«. Čisti dobiček je namenjen za božično obdaritev pobre-ške dece. m Tragične smrti je umrl v Zg. Doliču 5 letni 6inček posestnika Grušovnika. Mali Jožek se je igral pod kozolcem, kjer je bila prislonjena velika lesena truga za prevoz gramoza. Otrok je plazil po njej, pa se je naenkrat prevrnila ter ga pokopala pod seboj. Pritisnila ga je tako ob tla s svojo težo 90 kg, da ni mogel kričati ter ga zategadelj domači niso mogli več ur najti, dasi so ga iskali vse naokrog ter tudi pod kozolcem. Šele potem se je mati spomnila na trugo. Ko so jo dvignili, 60 našli otroka že nezavestnega. Kazal je še nekaj znakov življenja, pa je kmalu umrl. Ubogi malček se je zaradi hudega pritiska, ki mu ni dal dihati, zadušil v velikih mukah. m Saje povzročile požar. Na hiši posestnika Jurija Korošca v Plintovcu je nastal požar, ki je uničil ostrešje. Zgorelo je tudi neko pohištvo ter razna obleka. Ogenj so povzročile 6aje, ki so 6e vžgale v dimniku. m Drzen vlom v Novi vasi. V stanovanje posestnika Leopolda Lorbeka v Novi vasi pri Mariboru je vdrl neznanec ter mu odnesel perilo ter razno zlatnino v vrednosti 4000 din. Za vlomilcem ni sledu. m Že desetič poskusil samomor. V mariborsko bolnišnico 60 pripeljali 35 letnega Rudolfa Paveuja iz Studcncev, katerega so našli doma obešenega. V bolnišnici je povedal, da je že desetkrat poskusil samomor, pa 6e mu je to dosedaj še vedno ponesrečilo. m Brezvestna hudobija. V Hlaponcih pri Polj-čanah se je težje ponesrečil zidarski preddelavec Martin Kramar, ki se je peljal na motorju. Na cestnem ovinku se je nenadoma znašel pred velikim brunom, ki jc bilo položeno čez cesto. Pri padcu ®i jc zlomil !evo_ roko ter se močno pobil na glavi. m Tri tatvine koles 6o bile spet prijavljene policiji. Žrtve tatov so trgovec Oton Baumkirchner, slikarski pomočnik Friderik Godec in kleparski pomočnik Kari Uebleis. Za tatovi ni nobenega sledu. m Sam aretiral in zaprl domnevnega tatu. V Požegi pri Framu se je odigral posebno zanimiv primer. Josipa Tafernerja je ustavil zidar Rudolf Jakopin iz Požege na poti ter ga je obdolžil, da mu je ukradel kokoši. Ker je Tafemer to odločno zanikal, ga je Jakopin, ki je bil vinjen, nekajkrat udaril v obraz ter mu potem grozil, da ga razseka s sekiro, katero je držal v rokah, če ne gre z njim, Taferner se je udal ter je šel za Jakopinom, ki ga je odvedei v svojo hišo ter ga zaklenil v sobo, kjer ga je imel zaprtega V6o noč do 8 zjutraj. Iz- pustil ga je šele tedaj, ko mu je Taferner obljubil, da mu bo dal 200 din. Taferner je takoj, ko je bil prost, odhitel k orožnikom, katerim je primer prijavil ter dejal, da je moral priznati tatvino in p a obljubiti Jakopinu 200 din, drugače ga ne bi bil 6pustil iz »ječe«. m Tovorni avto mu je zlomil obe nogi. V Ho-čah je povozil neznan tovorni avtomobil 44 letnega viničarja Jožefa Zamzeja iz Radvanja. Zamze je šel kraj volov ob vozu, ko je pridrvel mimo tovorni avto, ga podrl na tla ter so mu šla kolesa čez obe nogi ter jih zdrobila. Brezobziren šofer je po karambolu pustil nesrečneža na cesti ter zdrvel naprej. — Druga avtomobilska nesreča se je pripetila na cesti proti Ptuju. Nek mariborski avto-mobilist je povozil Franca Vindiša, katerega pa je sam zapeljal v bolnišnico. Ponesrečenec leži sedaj že 24 ur nezavesten ter se še ni predramil. Gledališče Petek", dne 3. novembra: zaprto, Celje c Popravilo občinske ceste Lopata—Galicija. Mnogokrat smo v našem listu poudarjali nujno potrebo popravila občinske ceste Lopata—Galicija, ki je bila že res v obupnem 6tanju in skoro nemogoča za najnavadnejši vozni promet. Pred dnevi je občinska uprava v Galiciji sklicala na sestanek v šolo hišne posestnike. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se bo popravila občinska cesta v omenjenem odseku. Stroški popravila bi znašali okrog 30.000 din. Uprava rudnika v Socki, ki tudi uporablja to cesto, bo dala brezplačno 1.000 kub. metrov gramoza. Občina bo prispevala 16 do 18 tisoč din, ostalih 12 tisoč pa bodo zbrali po vaseh, ki to cesto uporabljajo. Potreben cestni valjar bo kupila banovina, ki bo plačala tudi delavce. Z vožnjo gramoza bodo že v kratkem pričeli. c Kmetsko nadaljevalna šola obvešča vse kmečke fante, da prične z rednim poukom danes ob 2 popoldne v okoliški šoli. c S kolesa je padel in si zlomil levo ključnico v Rogaški Slatini 38 letni Pažon Janez. c Dve hudi nesreči. V Gotovljah pri Žalcu je padel stroj za mletje sadja na levo nogo 39 letnemu r>osestniku Filipu Francu in mu jo zlomil pod kolenom. V Dramljah pri Celju je padel z lestve 10 letni posestnikov sin Avžner Ivan in si zlomil levo nogo pod kolenom. Oba se zdravita v celjski bolnišnici. c Družba kolesarskih tatov se je pojavila te dni v Celju. Dosedaj je bilo ukradenih 7 koles. c Frizersko zborovanje v Celju. Brivski in frizerski mojstri iz Celja, Maribora in Ljubljane so na svojem zborovanju v Celju razpravljali o važnih stanovskih zadevah, zlasti pa o razmejitvi frizerske in brivske stroke. Poudarjalo se je, da bi se čimpreje izdala uredba z določbo, da bi mojstri lahko izvrševali obe stroki, novi mojstri, ki pa bi hoteli imeti brivsko in frizersko obrt, pa naj bi mojstrski izpit polagali iz obeh panog. c Aretacija. V Čretu pri Celju je izvabil krojaški pomočnik Ivan V. neki stranki ženski plašč pod pretvezo, da ga bo popravil. S plaščem ga ni bilo nazaj, ker ga je prodal v nekem celjskem hotelu. Ivana so izročili sodišču. c Umrljivost v Celju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 31 ljudi, med temi 23 v celjski bolnišnici in 8 v mestu. c Nedeljski šport. V nedeljo ob pol 3 bo na Glaziji prvenstvena podzvezina nogometna tekma med SK Celjem in Hrastnikom. c Uradni dan zbornice za T0I za Celje in celjsko okolico bo v torek, 7. novembra od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Tujski promet v Celju. V preteklem mesecu je obiskalo Celje 1.183 tujcev, med temi 1.098 Jugoslovanov in 85 inozemcev. Lani meseca oktobra je obiskalo Celje 1.213 tujcev, letos septembra pa 1.047 tujcev. Zlasti opažamo, da je padlo število inozemcev. c Pevsko društvo »Vzajemnost« je pelo na praznik Vseh svetih ob 4 na okoliškem pokopališču. c Srečko za loterijo ZSD dobite v podružnici »Slovenca« v Celju. Ker je žrebanje 26. novembra, sezite že sedaj pridno po njih! c Slinavka in parkljevka se je jiojavila v Za-vodni pri Celju. Mestno poglavarstvo je izdalo najstrožje uredbe, da se bolezen omeji in čimpreje zatre. Do nadaljnega se ukinjajo v Celju vsi živinski ian kramarski sejmi. Prepovedan je vsak svobodni in trgovski promet s parklarji na celjskem mestnem področju. V Zavodni morajo biti zaprte tudi mačke, psi pa priklenjeni. Vsako sumljivo obolenje se mora prijaviti mestnemu veterinarskemu referentu. c Tri kolesa so ukradli. Neznani tatovi so vlomili na Cesti na Dobravo v drvarnico Jazbin-ška in mu odpeljali tri kolesa. Morala sla biti najbrže le dva tatova, ker sta odpeljala le dve kolesi, tretjega pa sta pustila blizu okoliškega [x>kopališča. S tega kolesa pa sta vzela gumijasta plašča in sprednje kolo. Za tatovi ni sledu. Žalostna smrt občinskega sluge Celje, 1. novembra. Danes ob pol petih so počili na stanovanju na Bregu št. 12 usodni streli, ki so uničili življenje Celjanom dobro znanega občinskega sluge, 42 letnega družinskega očeta Čudna Ferdinanda. Čuden je zadnje čase bolehal za tuberkulozo in je bil zelo potrt. Ko je odšla danes opoldne njegova žena s svojimi otroki na pokopališče, je ostal Čuden doma. Ves dan je bil posebno potrt in žalosten. Napisal je poslovilni pismi za svoje domače in magistralnega direktorja g. šubica in jih pustil na mizi. V pismu svojim domačim prosi otroke, da mu odpuste, kar je storil, in jih roti, da ubogajo mater, ker bo on sicer še večkrat prišel k njim. Oblekel se je v praznično modro obleko in črno kravato, se sezul in pognal kroglo v sence. K nesrečnežu je prihitela ženina sestra, zasebnica Kokot Frančiška, ki Je bila sama doma. Vsa prestrašena je hitela na policijo in ptijavila zadevo. Ko so prihiteli stražnik in policijski agent ter reševalni avtomobil, je Čuden bil še pri življenju. V desnici je držal samokres na bobnič in ga z vso silo stiskal in premikal. Nezavestnega so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je že ob šestih izdihnil. Dejanje je izvršil v duševni zmedenosti. Zjutraj je bil še pri spovedi in obhajilu. Čez dan pa je bil doma. Preden se je ustrelil, si je prižgal se svečo, ki jo je postavil na stol poleg postelje. Njegova poslednja želja je bila, da mu zapoje na grobu pevsko društvo »Oljka«, katerega dolgoletni član je bil. V poslovilnem pismu svojim domačim se oprošča. češ da ga je lani meseca avgusta zadela nesreča, katere ni mogel preboleti in je dobil tuberkulozo, katera ga je uničevala in tlačila. Pokojni zapušča tri nepreskrbljeno otroko in ženo. Hudo prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje I Nemški častniki na Siegfriedovi črti Najlopil film zadnjih 10 Ml Film, ki ima najglobljo, pretresljivo vsebino film, ki je vzet iz vsakdanjega življenja, film, ki podaja življenje v najrealnejših, resničnih slikah..... Vsak Novak, dobrega. plemenitega srca si mora ogledati to edinstveno umetnino I Brezdomci Spencer Tracy mladi Mickev Roonev dva velika umetnika, ki podajata, v tem edinstvenem filmu svoji najlepši, nepozabni vlogi Predstave ob 16., 19. in 21. - Kino Union tel. 22-21 d LJUBLJANA mKM■ma.iiiimiM KULTURNI OBZORNIK Marij Kogoj (Ob dobrodelni glasbeni akademiji.) Ko eo se po svetovni vojski odprle zatvornice vseh zadržanih sil razžaljene človeške duševnosti in ko je nastopil zlasti mlajši rod v brezobzirnem odporu proti vsej preteklosti z množino novih, prevratnih idej, meneč, da bodo rešile človeka in mu omogočile zopet dostojno življenjsko stališče, je z izredno močnim in samozavestnim nastopom obrnil nase vso pozornost slovenske glasbene javnosti — Mariij Kogoj. Po bivanju v glavnih nemških središčih, kjer si je ostril svoje glasbene skla-dateljske čute, se je vrnil v domovino in takoj zavzel vodilno mesto na polju slovenske glasbene 6tvariteljnosti. V družbe Podbevška in Fr. Kralja se je predstavil javnosti v »Treh labodih«, dokazal moč svoje žive fantazije z nastopi improvizacij-skega značaja ter se končno zasidral v glasbeno tvornem svetu s postopnim ustvarjanjem glasbenih umetnin, ki 60 se pokazale tudi javno v ljubljanskem koncertnem življenju in si zagotovile trajno vrednost in priznanje. Nobenega dvoma ni bilo več, da je Marij Kogoj osebnost, 6toječa na ostrini pluga, ki je rezal brazdo nove, sodobne slovenske glasbe in ta bučna, neskromna glasbena moč je zarezala značilno črto V6ega povojnega mladega snovanja. Marij Kogoj je povezal v svoji nemirni naravi V6e skrajnosti življenja, ki 60 6e javljale v svojih, prav neverjetnih nasprotjih, pa vrele iz te narave kot njegov široki, otroško naivni, a obenem demonsko grozeči smeh, v najrazličnejših izraznih podobah. Najvišje se je utelesila ta bučna človeška narava v tonskih podobah, ki so dobile svojo značilno fiziognomijo iz zveze plemenitih idej in nasilnih čutnih kretenj. Duh je zaznal plodno spoznanje, pa ga prenesel v oprijemljivi 6vet potom tonskih" zvez, ki so izzivale pozornost, ko 60 rezale v čutna zaznavanja. Tako se je samo po sebi čisto in jasno doživetje zverižilo v 6vet skozi kričeče oblike in se tako opredelilo v posebno slogovno smer. Kogojeva glasbena umetnost je značilno ek6-presionistična. Podobno kot enakosmerno slikarstvo in kiparstvo zanikava čisto klasično obliko in pripoveduje misli z neko trmasto izvirnostjo v tonskih oblikah, ki jih narekuje stremljenje po neposredni prepričevalnosti potom živčnih afektov. Toda ne vedno. Večkrat so te tonske oblike za čuda jasne in dvignjene kot osvobojene vse snovnosti in hiteče v večnostne pokrajine. Navzven je opredeljena ta umetnost v posebnih formah, ki 6e izogibljejo konvencionalnega ponavljanja in izhajajo iz izrazito individualnega doživetja. Opredeljena je v svojstvenem grajenju, ki se opira močno na melodično prvino, pa ne zanikava harmonične, ki jo razvija do pisanih, tonalno bolj ali manj — včasih tudi prav nič urejenih sestavov. Ritem pa je raznovrsten, živ in deloma enakomeren, dostikrat pa urejen po neenakih meiričnih enotah. Toda ta zunanjost je vsa kar izmučena od prenapete in kipeče notranje moči, ki buta kot ognjenik navzven tonsko lavo, polno najdragocenejših in najpleme-nitejih sestavin, vendar še ne toliko izčiščenih, da bi zasijale kot kristal. In zopet ne brezizjemno; kajti posamezne manjše tvorbe so kot biseri, polni bleska in blažilne lepote. — Iz vseh skladb pa odseva resnično, nikjer lažnjivo in nikjer površno doživljanje, ki si silno tehtno in dosledno išče izraza navzven, pa najsi so skladbe zložene za klavir, za samospev, za zbor ali za veliki izvajalni an-6ambl. Največje tonsko utelešenje Kogojeve osebnosti pa je nedvomno njegova opera »Črne maske«, ustvarjena po besedilu L. Andrejeva. Skladatelj je zaslutil problem današnjega časa, postavljen na bistvo človeka samega in je v umetnini izpovedal vero v odrešitev človeka, ki je podana v duhovnem osvobojenju njegovega višjega jaza. Delo je kot kipeče vino, polno najplemenitejših lepotnih sestavin, in morda je samo prenasičenost domisle-kov vzrok, da umetnina ne doseže svetovnih odrov, kamor bi gotovo skladatelj s svojo umetnostjo še prodrl, da ni usodni mrak zasenčil plodne fantazije. — Pod težo presilne napetosti vrenja V6eh nasprotnih sil se je upognil duh in je izgubil svoje ravnotežje — in človek stoji onemel pred skrivnostjo usode, ki ravno največjim zaustavi razvojni korak. Je li to postava, ki potegne zastor, da ne doseže nevredno človeško oko zadnje skrivnosti? V. U. Predavanje prof. Ozvalda Pedagoško društvo je začelo v ponedeljek 30. oktobra vrsto predavanj, ki jih bo prirejalo tudi letos. Rečeno je bilo, da je glavni razlog temu, da se je društvo tudi letos odločilo za ta predavanja, skrb za mladino, od katere je odvisna naša bodočnost. Temu osnovnemu cilju je povsem ustrezalo prvo predavanje univ. prof. dr K. Ozvalda z naslovom: :Da bi bilo mlado pokolenje kal novega človeka«. Gospod predavatelj je kot človek velike teoretične in praktične pedagoške izkušenosti in izobrazbe nudil v svojem predavanju niz globoko pomembnih vzgojnih resnic. Zdi se nam potrebno, da glavne misli povzamemo. Značilno je, da vidi človek v časih vseh večjih kriz edino sredstvo za boljšo bodočnot ravno v vzgoji mladine. Vprašanje pa je seveda, ali je vzgoja vedno taka, da njore opravičiti in uresničiti vse tiste upe, ki jih v takih časih vanjo stavimo. 0 današnji vzgoji je slika nekako tale: Ker je vzgoja v družini bistveno otežkočena in sploh ovirana, je prevzela glavno vzgojno delo šola. Ta pa je vedno plod svoje dobe in danes je otrpnila v mrazu racionalizacije. Povsod gre le za iskanje shem, vzorcev in receptov za poučevanje in vzgajanje. Glavni smoter današnje šole je znanje in dobri učenci. Prav malo ali sploh nič pa ni tej šoli za človeka, kakor pravi švicarski učitelj Kap-peler. Za današnji čas in njegovo vzgojno miselnost je nad vse značilen pojem prosvete, ki ji je edini namen znanje. In vendar je vse širenje razumarske prosvete pod imenom »kulture« daleč od resnične kulture. Vse to je samo civilizacija. Zaman namreč iščemo v tem stremljenju za »napredkom« pravih pulturnih vrednot, kot so n. pr. vest, poštenost, bogovernost, čut skupnosti itd. Razumljivo je, da so po vojni nastala gibanja, ki streme za tem, da bi reformirala vsaj z racio-nalistično miselnostjo prepojeno šolo. Usodno je pri tem, da je začetek in konec vsega tega reformiranja v iskanju same metode. Vendar se moramo zavedati, da more biti metoda le sredstvo za posredovanje idejne vsebine. Človeka namreč nikdar ne usmerja še tako popolna vzgojna tehnika, pač pa duhovna vsebina kulturnih dobrin. Šolska reforma je šele plod nove dobe, a ne že kali novega človeka. In od kje vzeti te duhovne, kulturne vsebirte, kdo naj jih ostvarja. G. predavatelj je optimist. Našel se bo genij, ki bo pokazal prave vrednote Glede mladine, ki naj da tem vrednotam življenje, pa se je predavatelj priključil sodbi holand-skega filozofa in pedagoga Huizinga. Današnja mladina ne zaostaja po sposobnosti za prejšnjimi generacijami, ni slabotna, lena in mračna, temveč je odkritosrčna, pogumna in blagodušna, zmore živeti iz lastnih sil in nosi v sebi velik vrednostni zaklad. Za prehod iz težke sedanjosti v lioljšo bodočnost pa naj pomaga to — tako je gospod predavatelj zaključil — da učitelj in učiteljica ne bosta gledala v otroku samo učenca, ampak predvsem človeka. Zmagati mora v njiju zavest: človek me potrebuje, temu moram pomagati. Goreča razbitina francoskega letala na zahodnem bojišču Lourenco-Maurques, majhna luka v Afriki Predsednik Carmona ni bil še dobro v svoji palači, ko so 6e že pripeljali ministri na izredno ministrsko sejo, Salazar je oznanil svoje ukrepe: »Dobrohotno nevtralnost« — napram Angliji, oja-čenje portugalskega brodovja, zavarovanje lizbon-6kega pristanišča, razširjenje male luke Lourenco-Marque6 v portugalski Vzhodni Afriki, ki je pripravna za napad, če bi kdo ogražal Južnoafriško Unijo. Le z nekaj besedami je molčeči diktator Salazar utemeljil svoje ukrepe. Ministrska seja je trajal komaj pol ure. Saj vedo vsi na Portugalskem, od ministrov do najpreprostejšega človeka, da Salazarjeve besede ni60 nikdar prazne in da vedno drži, kar pove ali obljubi. Čeprav je bencin skopo odmerjen, si je privoščil zabavno vožnjo kakor poročajo iz Milana. Tudi Italija je bila prisiljena, da je bencin skopo odmerila in so v prometu le tisti avtomobili, ki so za življenje zares potrebni. Oko postave strogo pazi na to, da se predvsem nihče ne vozari v svojo zabavo. Pa se je navzlic temu živinski prekupčevalec Bertoldo veril, da si upa brez oblastnega dovoljenja in brez nakazila za bencin v ne- deljo s svojo družino preljati na izlet v okolico Milana, ne da bi ga policija prijela. Prijatelji so stavili z Bertoldom za obilno večerjo, češ da se mu zabavna vožnja ne bo posrečila brez ovir. Kot živinski mešetar pa je Bertoldo imel tudi konje, ki jih je vpregel v avto. Tako se je v nedeljo kar uro dolgo vozaril s svojo družino v avtu krog Milana. Seveda ni tega čudnega vozila noben stražnik pregledal. Toda prijatelji so se hudovali in dejali, da stava ni bila tako mišljena. Slednjič bi se bili še kmalu stepli.. Komisar je pa izjavil, da je Bertoldo sicer zares zvijačno ravnal, da je pa svojo obljubo vendarle izpolnil. S to razsodbo so slednjič vsi soglašali — in obljubljena večerja je morala drugo nedeljo na mizo. Po nebu pišejo ... V Združenih ameriških državah se je nekaj pilotov spravilo na to, da uporabljajo nebo kot šolsko tablo. Ta umetnost je pa tako težka, da jo zmore samo dvanajst ameriških pilotov. >Po nebu pisarji« pišejo svoje črke od desne proti levi. Seveda si lahko mislimo, da so te črke vprav velikanske. Povprečno pokrivajo ploskev polovico milje, a časih so črke tudi po eno miljo dolge. Navadna pika na črki »i« zavzema prostor majhnega mesta! — Pisanje po nebu je izvedljivo samo s posebnimi letali, kakršnih je v USA le osem. Kakšno mešanico uporabljajo za pisanje, pa je še stroga tajnost. Le, če je nebo popolnoma jasno, je to pisanje po pet do deset minut čitljivo na nebu. R »Umetnost« št. 2. in 3. — »Umetnost«, revija za umetniško kulturo, je postala letos mesečnik ter izhaja redno. Oktobrska številka (š. 2.) je prinesla naslednjo vsebino: F. K. Kos je napisal članek o ljudski umetnosti na slovenskih panjskih končnicah, ki ga je ilustriral s 5 reprodukcijami ter dodal še lepo ljudsko primitivno plastiko Jakoba Pogorelca iz Ribnice (6 reprodukcij). Miran Jsrc priobčuje »Sonet konca«. Zanimiv je članek znanega angleškega »prvega lorda« ministra mornarice W:stona" Churchilla, ki se poleg politike — večkratni zunanji politik — bavi tudi s slikarstvom, članek »Slikanje za zabavo«, ki izhaja v tej reviji v slovenskem prevodu. Tine Debeljak je prevedel Sladkovo prošnjo sv. Vaclavu. Slavko Savinšek priobčuje pesem »Tesignacija«. Slikar Maksim Gaspari pa dve svoji pesmi »Kaj so pesmi poezije?« ter »Škrjanček zakrožil bo v jasno nebo«, ki ju je tudi sam napisal in okrasil. M. Benčina je prevel članek Lionella Venturia »Sodobna kritika in umetniško ustvarjanje«. Bogata je kronika »Iz umetniškega sveta«, kjer so razložene reprodukcije priobčenih slik, kakor tudi zabeležena vsa važnejša umetniška dogajanja pri nas in v svetu. Številka polaga najvažnejšo plat na reprodukcije tujih in domačih mojstrov, ter so v tej številki reproducirana dela naslednjih umetnikov: Jurija Šubica (9 del), Miha Maleša (tudi plastika: relief in kipi), Noyella, Lagarja, Nizozemske in Fontai-nebleujske šole, Neya, Sigrisla, Greuella, Roda-kowskega, Legueeta, P. Lansona, Soulasa, Jeana Lurcata, Kleea in Staneta Kregarja (Tihožitje). Kot umetniška priloga je priložen izviren lesorez Ivan Kosa »Motiv iz Maribora«, ter prospekti I. Maleševe opreme bibliofilske izdaje Machovega »Maja« v prevodu Tineta Debeljaka (cena 260 din). Številka 3. je izšla za mesec november in prinaša — kot za Vse svete — na čelu odlomek iz Machovega »Maja«, kjer govori o lobanji ter umetniško prilogo »Lobanja« iz IV. speva »Maja«. Takoj za tem uvodom pa se uredništvo spominja z lepimi besedami smrti slikarja Franceta Koširja z reprodukcijo njegovih »Rož« ter fotografijo in toplim nekrologom. Glavni sestavek v tej številki je članek prof. Franceta S t e 1 e t a »Srednjeveško slikarstvo v Sloveniji«, ki ga spremljata tudi dve reprodukciji starih fresk (od Vrha in Sv. pžbolda). Stane Mikuž piše o vtisih iz Italije, takšnega s'a napravila nanj Michelangelo in Leonardo da Vinci. Članek spremljajo reprodukcije Michelangelovih in Leonardovih del, med njimi tudi slabo ohranjene »Zadnje večerje« ter istočasno reprodukcijo po starem bakrorezu. Nadaljuje se Churchillov članek. Leposlovje (pesmi) so prispevali Marjan Savinšek, Alojz Gradnik (Davno že v grobi si...), Miran Jarc, prevod Urbaina von der Voorde (Svet žge me) ter dva odlomka iz staroegipčanske in zamorske poezije v prevodu Mihe Maleša. Kronika iz umetniškega sveta se spominja smrti dveh slovenskih slikarjev (Koširja in Lapajnela), sedemdesetletnice kiparja Zajca, Moderne Galerije itd. Poleg že omenjenih reprodukcij prinaša ta številka tudi dela drugih1 umetnikov: kipa kralja Aleksandra Lojzeta Doli-narja, Donatella, Miheliča, največ Stiplovška, ki jo razstavljal v Ljubljani, Jakobija in Stepanova, Mitrinoviča, Pomorišca, Huguesa, Šohaja, Lavri- nove in Gorjupa ter Defeuja. * Sarajevski list o zbirki Vide Tauferjeve »Veje v vetru«, — »Sarajevski list« je prinesel dne 25. novembra daljšo oceno o pesniški zbirki Vide Tauferjeve »Veje v vetru«, ki jo je napisal prol. Drljič. V uvodu govori prof. Drljič o kulturnem delu Slovenk ter omenja delo Boritnikove, Trdinove, Sodnikove, Pivčeve itd., nakar nadaljuj: »Na področju lirike pa imajo dane6 Slovenci pesnico, ki v književnosti predstavlja najboljše, kar je v samostojnem tvornem delu do danes pri njih ustvarila žena. Je to lirični talent Vitij Tauferjeve«. Ko predstavlja Vido Tauferjevo po njenem življenju in zasebnem poklicu, jo kot pesniški pojav označi takole: »Najmočnejša črta njenega pesniškega talenta je meditativnost, refleksija, analiza, osebno doživetega duhovnega sveta, po';g tega pa izživljanje v čisti poeziji ter krščanskem misticizmu. Smisel svojega pesniškega po! 'ica je izrazila pesmica v »Pesmi«. S pesmijo se smeje in žalosti. Pesem ji je svetla kakor plamenica, ter i kot križ, veže jo v okove ko s-nrt. Čuti jo v naj-nežnejšem bitju srca, ter v t. zmerni daljin, pesniških sfer. Smrt je za pesnito poslednje odkritje življenjske skrivnosti. Ko zadnja roža vene na njenih rokah, bo to lice 6mrti zanjo svatlo^a. V prometejski težnji spoznanja skrivnosti inet-nica roti smrt in vprašuje, ali jo bo prepustila sami sebi, ko bo brodila po motni vodi in iskala breg rešitve. Življenjska izkušnja krute sodobnosti in osebnih doživljajev usmerjajo umetnico, da izpoveduje pesimizem in včasih tudi razočaranje ... »Religioznost spada tudi v osnovno črto poezije V. Tauferjeve. Iz vseh razočaranj, nemirov in nezadovoljstva, katere ji je prineslo življenje, najde pesnica - Bogoiskatcljica rešitev v Bogu; končni refren njene poezije, njenih »Vej v vetru« je teocentričen, duša, iztrgana od vseh problemov sodobnosti, dobiva mir v resnicah večnosti. O tem, kako se pri Tauferjevi nadaljuje biblijska pesem z avtobiografskim retoniranjem, pričajo »Magdalene«, »V cerkvi«, »Kapela«, Jutranjica», Trenutki«. »V poeziji Tauferjeve je erotika zastopana V manjši meri. Toda njene pesmi te vrste (»Žena«, »Narcise«, »Srečanje s smrtjo«) spadajo v močnejše pesmi te vrste, katere je dala slovenska poezija. Pesmi se odlikujejo po izvirnosti, iskrenosti in pesniški moči.« -Posebno vceuiiuet pa ima pesem V, Tauter- Spored prihodnje nedelje v hrvatsko-slovenski ligi Tudi prihodnjo nedeljo bodo prijatelji nogometa prišli na svoj račun, kajti prvenstvene borbe se bodo povsod nadaljevale. Tudi v naši ligi bo nekaj prav zanimivih srečanj, od katerih bo za nas Slovence zlasti važna tekma z zagrebškimi purgarji, ki so sedaj na čelu prvenstvene tabele. V nedeljo bodo nastopili sledeči pari: V Ljubljani: Gradjanski : Ljubljana. V Zagrebu: Hašk : Split. V Osijeku: Slavija : Concordia. V Varaždinu: Slavija : Sašk. Tekma med splitskim Hajdukom in pa med Bačko se bo vršila že danes, ker čas bolje odgovarja Bački in tudi Hajduk je s tem zadovoljen. V srbski ligi bodo nastopili sledeči pari: V Belgradu: Jedinstvo : Vojvodina in Jugoslavija : Gradjanski (S.). V Subotici: ŽAK : BSK. V Sarajevu: Slavija : Zemun. V Brcdu: Bata : Bask. Gradjanski v Ljubljani Po dolgem času se nam zopet predstavi moštvo Gradjanskega. Seveda ne brez volje, da ponovi podvig prošle nedelje ter s tem potrdi splošne govorice o veliki superiornosti hrvaškega nogometa nad slovenskim. »Ali se bo Gradjanskemu posrečilo ponoviti uspeh pretečene nedelje?« se sprašuje slovensko športno občinstvo. Na to vprašanje bi lahko odgovorila samo enajstorica slovenskega predstavnika in nihče drugi. Upamo, da nas bodo naši zastopniki v zadnji tekmi te jeseni prijetno iznenadili in da nam bodo nudili borbeno igro, ki bo zadovoljila naše športno občinstvo. Kakor doznavamo, bodo najbrž izvrstni juni-orji Gradjanskega igrali predtekmo z juniorji naše Ljubljane, kar bo tudi svojevrsten užitek. To obeta biti lepa in napeta borba naših mladih, ki bodo kmalu poklicani, da nas zastopajo. Prvenstvo v hrvatsko-slovenski ligi Hrvatska nogometna zveza je sklenila na svoji zadnji seji, da se odigra tudi drugo kolo v hrvat-sko-slovenski ligi še letos. Termin za pomladansko prvenstvo je določen na 26. november. V začetku aprila prihodnjega leta naj bi se po sklepu hrvatske nogometne zveze že pričele igrati tekme za ožje državno prvenstvo. Ob tej priliki je napravila hrvatska nogometna zveza še nekaj sklepov, ki zanimajo tudi slovenski nogomet. SK Ljubljana bo z ustanovitvijo slovenske nogometne zve- jeve zaradi osebne poteze. Pesnica odkriva naj-nežnejša čuvstva in vzvišene misli, ki takorekoč neprestano trepetajo, iščoč odgovora na V6a vprašanja, na način, ki je svojstven čisti pesniški duši. Ona se samo vprašuje, zakaj da trpi zaradi pesmi vse življenje, če drugi teh boli ne razumejo. Če k temu damo še to, da 60 njene pesmi podane v dovršeni obliki, tedaj moramo reči, kakor je priznala ttidi že slovenska kritika, da se je Vida Tauferjeva afirmirala kot najmočnejša sodobna pesnica v slovenski književnosti.« Veseli smo uspeha slovenske pesniške zbirke med Hrvati ter ga z radostjo beležimo, ze izpadla iz dosedanjega prvenstva, ker bo prihodnje leto sodelovala za slovensko nogometno prvenstvo. Prej pa je bilo namreč že sklenjeno, da bo v hrvatski ligi sodelovalo samo osem klubov in bo klub. ki se bo plasiral na deveto mesto, avtomatično odpadel, medtem ko bo moral osmi klub igrati še kvalifikacijsko tekmo za nadaljnji obstanek v ligi. Tekma Gradjanski : Hajduk se bo nadaljevala Hrvatska nogometna zveza je tudi sklenila, da se bo nogometna tekma med Gradjanskim in Hajdukom, ki je bila prekinjena, nadaljevala v nedeljo, dne 12. t. m. ne glede na to, koliko bo dal en ali drug klub svojih igralcev v državno reprezentanco. Hajduk bo dobil za odškodnino, ker bo moral drugič potovati v Zagreb, 6000 din, nastopiti pa bo moral samo z desetimi igralci. Tekma bo trajala samo 82 minut, sodil jo bo zopet Makorati; pričela se bo s prisojeno enajstmetrovko. * Hajduk : Balka 4:2 (1:0). Jedinstvo : Zemun 3:2 (1:1). SK Vili : SK Mladika V nedeljo, 5. novembra ob pol enajstih dopoldne bo nogometna tekma med SK Vičem in SK Mladiko na igrišču SK Mladike na Kodelje-vem. Za SK Vič. ki je bil šele pred nekaj dnevi ustanovljen, bo to ognjeni krst. Bolgarija : Sovjetska Rusija Sofija, 2. nov. AA. Štefani: Nogomefft^ »®k-ma med Bolgarsko in sovjetsko skupino, ki 'bi se imela v kratkem vršiti, je odložena za nedoločea ias. Jugoslavija : Madžarska Kakor smo že javili bo naša reprezentanca igrala dne 12. novembra t. 1. meddržavno tekmo z Madžarsko, ki bo v Belgradu. Da bo zvezni kapitan lahko sestavil čim boljšo postavo naših reprezentativcev, je določil, da bodo imeli naši izbrani v sredo 8. t. m. trening tekmo. Na to tekmo bo zvezi kapitan pozval vse za reprezentanco v poštev prihajajoče igralce, iz katerih bo dekončno izbral naše moštvo. Prav veliko ne bo mogel izbirati in se bo moral ozirati na rezultate dosedanjih tekem. Pa tudi samo 4 dnevni trening pred srečanjem je odločno premalo za sestavo dobrega moštva. Kakor je pričakovati, bodo v reprezentanco prišli tudi nekateri Zagrebčani, ki bodo po odigranem treningu ostali v Belgradu in tam počakali srečanja z Madžari. Drobne novice FO Sv. Jakob ima redno telovadbo ob četrtkih in sobotah od 8—10 zvečer v telovadnici na II. Realni (gimnaziji (realka). SK Planina. Težko-atletska sekcija ima redne treninge ob sredah in sobtah ob pol 7 do 8 v Vzajemni zavarovalnici. Novi člani se sprejemajo. Dirka na Večni poti. Zaradi stalnega povpraševanja občinstva in dirkačev, če se bo še vršila moto-ciklistična dirka na Večni poti, sporoča Motosekcija avtokluba, da je dirko zaradi slabega vremena samo začasno preložila in da jo bo izvedla še v letošnji sezoni, STK Moste. Drevi sestanek vseh nogometašev. Pozivajo se vsi igralci I. moštva, da nemudoma vrnejo vso spodnjo opremo (dokolenice, hlačke, dres). Oprema se lnhko vrne danes na sestanku ali pa druge dni pri gospodarju.