I» R O I. E T A R E C JE
DEI. \V S K I 1.1ST ZA
i
MISI.Ei.E ČIIATELJE
PROLETÂREC
Glasilo Jugowlovttii«ke Suri»liwli''ii4' f.wtv lu l'riwvelnc Ilatic«
officiai. organ of
«
J. S. F. ANI» ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 1782.
i 1i
fcMterad M
titer, Dm. «, 1*7. at Um pott olfkc* 0»k«t».
ml M*rxh J, M* _
111..
tb- • cw. CHICAGO. ILL.. 5. NOVEMBRA (November 5), 1941. ^ublUaed W~kJy «t 2301 S. Umidale Ave.	Bl, LETO—VOL. XXXVi.
Položaj v Nemčiji
že precej slab, a a še ne obupen
Nemška morala v znamenju popolne opatije. — Učinki angleškega obstreljevanja iz zraka še neugotovljeni. — Himmlerjeva zvezda vzhaja, Goeringova tone
METODA, KI NE OBETA UNIJAM NIC DOBREGA
Angleške izgube v tej vojni znašajo 166,519 mož
NOVI PREDLOGI V KONGRESU PROTI UNIJAM IN STAVKAM
Na bojiščih v Efiptu, Libiji, Etiopiji, v Giciji, n« Kreti in v Siriji intMjo angleške izgube v ubitih, ranjenih, pogrešanih
in vjetih 55,519 moi, na ©sta-	---
'»h bcjišcih pa 111,000 moi. Is- Ko je zastav kalo v rovih je-m< d slednjih j* izgubila kopna klarskih korporacij r>0,000 pre-
JOHN L. LEWIS ODNEHAL. — STAVKO V BENDIXU KONČALA ARMADA. — SENATOR 0'DANIEL PREDLAGA ODPRAVO ZAPRTE DELAVNICE. — BOJI RADI ASESMENTA
Doslej je bilo ie malo slišali o notranjem položaju v Nemčiji; to pa menda največ zato,; ker je tamkaj uvedena stroga cenzura, ki je možna le v paAa-! likih nemškega fašizma. Po-; datki o notranjih nemških razmerah, pcdanih v spcinjih vrsticah. se opirajo na verodostojna zaupna poročila iz Nem-!
čije.
Nemik« morala
Morala je duševno razpoloženje v takih ali takih razms-rah. Najvidnejši in najvažnejši činitelj v nemški morali ali du-1 še vnem razpoloženju je narav--nost presenetljiva ravncdušnost j ali apatija, ki jo je opažati vsepovsod. Vsakemu inozemske-« mu obiskovalcu bijfc to dejstvo j v oči, a ne more pa nikjer najti zadovoljivega pojasnila za to. Želja po miru je mocifa. Opažati ni še nobenega posebnega j navdušenja nad zmagami nemške vojske. Nemci so uverjeni, da bo vojna še dolgo trajala. Nekateri menijo, da se bo vle- j kla najmanj dvajset let. VeHko število je takih, ki ne mislijo, da bo Hitler zmagovalec na koncu te vojne. Nekaj pa jih j je, ki vidijo v duhu popoln poraz nemških čet. Večji del nemškega ljudstva ima le malo pojma o tem, kako silno je ao-vrafttvo do Nemčije po zasedenih deželah.
Na podlagi tega duševnega občutja med Nemci doma je zelo težko reči, ob kakšnih o-kolšcinah bi moigla nemška država razpasti. Doslej se#še prav nk: ne kaže, da se že bogve
¡i
kako krha nemška morala. Res
so Nemci že zelo utmjeni aH l živilski odmerki so še vedno zadosti obilni in nič ne kaže, da preti Nemčiji lakota.
Angleške bombe
Angleške zračne bombe so pa imele le nekaj učinka na duševno razpoloženje in moralo nemškega ljudstva. Ljudje so zbežali iz težko obstreljevanih mest, kakor je n. pr. Duessel-dorf, in s« niso marali več vrniti. Tudi mislijo, da ljudje po manj nevarnih krajih vse premalo cenijo njihno trpljenje, ki so ga doživeli ob zračnih napadih. Ljudstvo ne zameri sko-ro nič Angležem niti tam, koder so bili angleški zračni napadi najhujši. Nemci se na splošno ne držijo med zračnimi napadi tako dobro kakor Angleži.
Razen vlade ni nikomur mogoče ugotoviti dejanskega učinka, ki ga je imelo angleško zračno napadanje na industrijsko pridobivanje. Toda mesta v severni rn zapadni Nemčiji — kakor n. pr. Mannheim in Kiel — so bila deležna hudega razbijanja. Največji učinek, ki ga je imelo angleško zračno razbijanje na nemško proizvajanje, je opaziti v splošnem razrvanju normalnega življenja.
lierlin ni doživel skoro nobenega bombardiranja. Angleška zračna sila se je zagnala nadenj meseca septembra, ali njene taiče so bile le v pred-tti^tjih. Ob tej priliki je bilo zadeti in zažgano neko akladi-fre v Potsdamu pa nekaj kamel Je liilo ubitih v zverinjaku. Ho-kl Kden je bil tudi poškodovan. Toda berlinsko središče je lomala še nedotaknjeno.
Ruftk« vojna nepopularna
¿e zgodaj v mesecu aprilu jo
*k<>ro vsakdo ved-el, da pride
do vojne proti Kusiji. To ni prav nič popularna vojna v ne-benih krogih lažen v vojaških. Javnost je vsaj zaupno pričakovala. da bo končana v šestih tednih. Po najboljših virih je tudi generalni štab računal na kratko bojevanje. Na bi\šti2a neirJkega zračnega atašeja v j Mcskvi so zvračali največ krivde za napačno obveščanje vlade o resnični moči rdeče zračne sile.
Občinstvo še vedno verjame uradnim obvestilom * vrhovne komande. Ali o številkah nemških izgub pa so že začeli mnogi ljudje dvomiti iu v javnosti je opažati že precej vznemirjev nosti zastran tega. Skoro ni ža1 človeka v Nem Siji, ki bi ne im?l kakega sorodnika ali prijatelja med padlimi žrtvami naciiske nasilnosti. Listi so v dovoljeni meji natrpani s smrtnimi naznanili.
Hitler le malo doma
Vojna z Rusijo je Hitlerja popolnoma potegnila vase tako, da se skoro izključno peča z voja-kimi zadevami.
Redkokdaj se vrne v Berlin iz svoji ja glavnega stana na frenti tn nacijskim voditeljem je čimdalje teže priti do njega. Edina dva, ki sta večkrat v stiku z njim, sta Ribbentrop in Himmler.
Generali se seveda neprestano posvetujejo z njim, ali go-vciice gredo med ljudmi od ust do ust, da so že večkrat zavrnili njegove načrte za ravnanje mrkega bojevanja.
Goeringova zvezda tone
Odkar je Hitler vrgel svoje vojske v Rusijo, je vpliv Himm-lerja in njeiyove policijske organizacije zelo narastel, med tem ko je Goeringova zvezda dokaj zatemnela. Odnošaji med nacijsko stranko in vojsko so se zelo poslabšali in v zvezi s tem si je vojska pridobila veliko veljave iti oblasti. Toda doslej si pa še ni razvila političnega vodstva, ki bi se moglo polastiti v kaki krizi najvišje oblasti ter jo tudi obdržati.
Izven stranke in vojske je Nemčija (političen vajcuum. Moč komunistične stranke je popolnoma zlomljena. Neverjetno je, da bi mogla razen na-cijske stranke in vojske kaka dr tura sila v Nemčiji obdržati vladne vajeti ali se pogajati za mir.
sfî£î <s * ' * ' £ ■ ''i.v -n1;	*Muêb
mSL**iSBmri '
V časi j* vojaštvo, po»* h no druvn« milico, slomilo ■•riikako »lovko, kai jo bilo « koriti komponij. V sedanjem »loaju po vojaštvo tovorno •Uvro vame. stavko j« i tem avtomatično končana in «brat v nji m obnovi pod vojaško upravo. Gornjo jo dal aeroplanske lovom« v Bendisu, N. Y . ki jo jo vojaštvo vselo 30. oktobro. ("itajte o lom članek v zadnjim« kolo-nama no tej strani.
armada 70,000 mož, mornarica 32,5CG in letalstvo 8,500 mož.
Ubitih in ranjenih med civilnim prebivalstvom (v nemških nrpadih iz zraka) je bilo v, Angliji okrog 100.000 moških, ¿enak ip otrok.
V primeri z drugimi v-vojno zapletenimi deželami so angleške izgube v moštvu torej majhne.
4
DOMA
DOGODKOV PO
Vojna v Rusiji ima svoje po- i hovnemu povelj stvu nI preosta-
sledice tudi na newy©*ki bor J»lo drugega kot pozvati nazai
še ostale. Z nemškovarmado je
z i. A ko se sovjetska armada dobro upira, se cene delnicam
ostalo le nekaj izbranih rumun-skih čet v simboličen namen.
dvigajo. Kadar pa se morajo^- .	_	D ...
• , I T i -	aIi Enako nesrečno se v Rusiji po-
sovjetske divizije umikati, del-i	. ...	... J
• i i- «	čutijo italijanski vojaki. Niti
mce padajo. In če <e Hitlerju t '	pastirska pisma
posreči izpolnili svojo namero K,k a nacJ4ofa Margottija
Rusijo povsem premagati, bo ** * .
newyor!ka borza to zelo obču- U'h n* mor^° vzpodbuditi.
tila, še bolj pa londonska.	Sistem "dveh strank" v ame-
M	, jriJki politiki odpoveduje. Vz-
V Waukeganu se VNonian s(rok je ker me(J njijnH namT^
Chrntian Temperatice	med republikansko in derito-
prizadeva uveljaviti narodbo. krat^ko Branko, ni razlike, je
ki otrokom in nedoletnim de- pa razlika med njunimj politi-
kletom prepovedu je pohajko- j ki Tako ^ demokrati proti ds-
vati po ulicah po 10. uri zvečer mokratom. mnogi republikan-
Clanice omenjene unije ¿o **[M politiki pa za demokartske
dekleta v strahu vsled množice vojakov in mornarjev, ki z bližnjih tal>orišč hodijo na posete v Waukegan. Mestni oblasti so
in obratno. Pri zadnjih županskih volitvah v New Yorku, ki so se vršile ta toruk, je demokrat Roo?evelt agitiral za žu
speročile, da mnogo nedoletnih pana u Guardijo, ki je bil
deklet ponočuje z njimi. Mest ni svet je sklenil razglasiti svojo ordinanco z lepaki na vidnih mestih in apelira na starše, da naj drže ob večerih in ponoči mladino dema. Dru ri:*e so za
Seja odbora JSZ in Prosvetne matice
V petek 7. novembra bo redna heja JSZ. Prosvetne matice in JI)TD. Vršila se bo v Chica-gu v SDC. Predloženo bo m*d drugim pismo Člana jugoslovanske vlade Franca Snoja, ki vabi v akcijo za obrambo Slovenije, in vebilo Ameriškega slovanskega kongresa na zborovanje v Pittsburghu.
Važno zborovanje v Waukeganu v nedeljo 9. novembra
Ena izmed najvažnejših konferenc JSZ in Prosvetne matice za Wisconsin in Illinois bo ta. ki se vrši to nedeljo v Wau-keganu. Obvestilo o njenem dnevnem redu je na tej strani «podaj.
mesarjev vzlic Rooseveltove-mu apelu, da naj spor s kom-panijami izreče v poravnanje posredovalnemu odboru, je pri-ilo to kakor nalašč onim, ki bi radi unije zavrli z zakoni, da 40 ne bi mogle gibati.
Lewis odnehal
Ker je Roosevelt na Lewlsa rc nadalje apeliral in pozval 1 njega ter zastopnika jeklarskih ; družb Myrona Taylorja k sebi na pomenek, in ker je bil pri-! tisk na Lewisa velik tudi s takih strani, ki so unijam prija- j zne. je skupno z dist. predsedniki premogarske unije odločil. I naj se stavkarji vrnejo na delo. Zahteva unije ji bila, da se tudi premogovnike jeklarskih družb prizna za zaprto delavnico. To so odklonile.
ali pa ».ploh direktno prepove. William Green je na naslov teh poslancev izjavil, da je Ameriška delavska federacija odločno proti vsakemu poskusu, ki stremi unijam vzeti svobodo. Pravi, da bi bilo več kot krivično kaznovati vse unije zaradi postopanja enega neodgovornega človeka. V mislih je imel I^ewisa.
Druga drastična akcija
Medtem je tudi zvezna vlada pokazala, da «tavk, ki ovirajo obrambno produkcijo, ne bo trpela. Predsednik ima moč. da vzame s pomočjo armade vsak obrat, v katerem je stavka, in produkcijo obnovi pod armadnim poveljstvom in z vojaško zaščito. Tako je vojaška okupacija dne 30. oktobra končala stavko v tovarni v Bendi» xu, kjer izdelujejo aeroplan-
Kampanja proti Lewisu in ske dele. Uposlevala je 700 de-
> unijam ni ponehala, vzlic nje-! govim koncesijam, in^čeprav je • stavka trajala le malo časa. Pravijo, da Če bi rovi počivali še dober teden, pa bi morala je-. klarska industrija omejiti in ponekod ustaviti obrat. Kon-gresniki, časopisi in vladni funkcionarji so poudarjali, da Le
lavcev. Storila je to v korist deželne obrambe, pravi vlada. Stavka je nastala meseca julija, ki ie trajala tri dni, in se spet pričela 30. septembra. Pričela jo je v obeh slučajih unija avtnih delavcev CIO, v prvem zato, ker je kompanija odslovila nekaj delavcev, ki so


Beoverbrook zahtevo
30,000 tankov
Lord Beaverbrook, ki je bil načelnik angleške komisije v Moskvi, da se posvetuj*, kaj Rusija najbolj potrtbuje V voj-ni s Hitlerjem, je *nontavm> dejal: "V prvi vrsti 30,000 tankov, dalje na tisbče in tisoče
wis s stavkami ustavlja pro-' bili aktivni v CIO, V drugem pa dukcijo. in to sedajVko se bi jo vsled boja z "neodvisno" unijo, moralo v korist narodne obram- {Slednja je bila orod je kompa-be pospeševati vsepovsod in u- nije.
porabiti v ta namen vsako ura. i Vojaško poveljstvo je priče-Muosri so v tem argumentira- lo najemati delavee v to tovar-nju iskreni. A ie glasnejši so no takoj* dan po okupiran ju. oni, ki jim je navduševanje za Upoštevali so jih neglede ali so nemoteno produkcijo v prid o- v uniji ali ne. Potrebno je le. boroževanja in podpiranja za- da so ameriški državljani in pa veznikov le pretveza, le SRED- sposobni za delo, ki jim bo od-
kandidat na listi republikanske in delavske stranke, demokrat governer Lehman pa za demokratskega kandidata 0'Dwye-
ra. Ko pa so se vršile volitve 1.1 crovernerja, je La Guardia agi-
STVO za boj proti unijam.
Green svaril kongrešnike
Zvezna administracija skuša unije uveriti, da ne želi od njih drugega, kakor sodelovanje v
kazano. je rekel polkovnik Rov M. Jones, ki je prevzel padzor-stvo nad tovarno. Predsednika kempanije M. Leroy Hi>lla. ki je bil do okupacije ravnatelj tovarne in v ved nem sporu z
Waukegan bližnjn taborila tiraj ia dem0|rrata Lehmana. grela, ker vojaki in mornarji | t>emckratski prvaki v New precej zapravilo v m \stu. ¡Yorku so Rooseveltu zelo za-
Mrs. Roosevelt dobi za -voia j merili, češ, načelnik demokrat-predavanja visoke vsote. Ko le franke si, pa agitiras za nastetpila v Chicagu na shodu kandidata druge stranke! — Civil Liberties lige je dobila za Sistem dveh strank bi dobil ve-svoj govor $1,000. Chičago Tri- liavo le, ¿e hI bila tu namesto bune je to vsoto močno p o ml ar- dveh kapitalističnih strank ena jala, ni pa povedala, da Mis. j protikapitalistično, ramreč res Roosevelt ne drži teh zaslužkov i delavska stranka s socialistič-zase, nego vse take vsote pri- nim programom, speva v dobrodelne namene. i v Nemčiji je koncem okto-
Rumunski vojaki so se vojne bra Potisnil mraz toliko da vo-v Rusiji tako naveličali, da so v kurjenih potniških va<go-kar v masah dezertirali. Vr- (Nadaljevanje na 3. strani.)
nnl^rrlra^^ ApeTiri i	Produkcij in d. spore	unijo CIO, vojaSki u pravite 1 i
j	i.?? ' ..J:'^^'' z delodajalci izročajo v pora v- ni hotel "vzeti nazaj". To je
da AnKiua in /,ea. aw«we_ 90- j nanje po^pv,^,,, Toda v	tretje po<1jetje v tem letu. ki ga
vjetsk. Kuaij. pom^ajo. doHler, f jn& ve|jk|h iMf,piaov ter mno_	je zvezn	prevzeta z vo-
je Se čas.
Vsa zimska obleka na Norvežkem zaseženo ,za nacije
Kakor poročajo iz Stock-holma, jp izdal nemški guverner Joseph Terboven na Norvežkem naredbo, po kateri morajo Norvežani izročiti nemški vojski Šotore, volneno spodnjo in vrhnjo obleko, telečnjake in smučarske hlače. Kršilce čaka triletni zapor in le arktično o-krožje od Narvika je Izvzeto. Težke volnene odeje so bile zasežene Še pred nedavnim.
Jurisdikcijski spori
go kongresnrkov in senatorjev iaško silo. | smatra, da se s tako taktiko ne
bo nič izdatnega doseglo in v n ,	, , ...
dokaz navajajo stavke, ki se Poleg sporov med bona fide dogode tu in Um. Oni hočejo. I!n 'Neodvisnimi unijami, ka-da se jih onemogoči s postavo. (Nadaljevanje na 5. strani)
Willie Bioff sodniku ni še povedal vse resnice
vodit« , redk igrabi redko
"Delavska voditelja" Willie Bioff in George E. Brownie, ki gospodujeta uniji Inter-national Alliance of Theatrical Stage Employes, imata na obravnavi pred »veanim sodnikom J. C. Knoxom v New Yorku selo neprijetne case. Obtožena sta issiljevanja. Filmski magnati v, Hollywoodu in New Ycf|iu pričajo, da so jima mo rali dati v zadnjih nekaj letih nad pol milijona dolarjev podkupnine, ker so jim groaili • stavkami,., če jima ne bi bilo
i god en o. Parkrat so-pozvali na stavko "movie operatorje" v
čikaških in nekaterih drugih
filmskih gledilčih ter povaro-
čili s tem filmskim družbam stoti soče dolarje* škode. V Hollywoodu so parkrat pozvali
v stavko tehnično osobje pri fil-
mih. Spet se več škode, so pravili uradniki filmskih družb sodniku. Torej se jim je izplačalo dajati podkupnine in zvile ti plače članom njune unije, ker je bilo to edina rešitev, če bi kompanije šle v boj in dopustile dolgotrajne stavke, bi bankrotirale, je rekel eden izmed onih. ki jima je plačal kakih $200,000.
Flioff je sodniku priznal, da je res prejemal velike vsote, toda jih je razdajal v korist film-rkih kompanij poslancem, da «o sprejemali za to industrijo ugodnr zakone, cenzorskim komisijam v posameznih mestih, da niso preveč strigli (cenzurirali) filmov. in enako je razdajal ta denar drugim merodaj-nim ljudem, ki jih je v interesu industrije bilo treba podkupovati.
Dalje je pričal, da je dal bivši filmski magna t J. M. Schenck, ki je deloval v zvezi z Bioffom, $200,000 Murrayu Garsonu, glavnemu investigator ju tedanje Sabathove kongresne komisije, ki je preiskovala filmsko industrijo. Kon-gresnik Sabath pravi, da njemu ni ničesar znanega o taki podkupnini in ne verjame, da jo je kdo dobil. Ampak zvezni sodnik bo sedaj preiskal tiste "preiskovalce'*, ako ne bodo med tem delovala nova podkupovanja in bosta ostala le Brownie in Bioff na zatožni klopi ter obsojena.
Nobena tajnost ni, da je filmska industrija korunipirana in tudi to ni tajnost, da troši ne samo ona nego se marsikaka druga ca podkupavanja visoke vsote.
Tudi taki "unijski voditelji", ki so naprodaj, niso radki. Tu in tam kje koga zagrabi zvezna oblast, toda le redkokdaj zato. da ga sodi vsled korupcije, pač pa radi neplačanega dohodninskega davka, ki bi «a moral plačati tudi od prigolju-fanega denarja.
Bioff ve, da nista on in Brownie, edina, ki sta dobila podkupnine od filmskih magnetov. Toda poleg nju je izdal samo enega člana kongresne komisije, o drugih pa je molčal, češ. ako nečete škandala, posredujte, da me ne bodo na sodišču toliko pestili, in pa da bo kazen, če bo sploh kakšna, mila. ne oa dolgotrajen zapor. Krivcev je torej mnogo, temeljno zlo pa je sedanji komptni sistem.
V nedeljo 9. novembra bo v Waukeganu konferenca JSZ in Prosvetne matice
V nedeljo 9. novembra bo v Waukeganu v Slov. nar. domu konferenca zastopnikov klubov JSZ in podpornih, kulturnih ter gospodarskih društev, ki so včlanjena v Prosvetni matici.
Običajno so se ta naša zborovanja pričela ob 9. dopoldne. To se prične TOČNO OB DVEH POPOLDNE. \
Prosimo vse zastopnike, da bodo v dvorani ob tem času.
Vabljeni so tudi drugi člani vseh teh organizacij, ki se zanimajo za aktivnosti v naših naselbinah tega okrožja (v Milwaukeeju, Sheboyganu, Wau-keganu in v Chicagu).
Ena glavnih točk sporeda bo predovanje in razprava o NAŠIH KULTURNIH PROBLEMIH. Predavatelj bo FRANK PUNCER. On ima v tem velike skušnje vsled svojih aktivnosti na glasbenem in dramskem polju ter med mladino.
Dalje bomo lahko razpravljali o relifni akciji za stari kraj in o akciji v obrambo Slovenije, ki jo ored-laga minister Snoj. (Njegov apel je na 2. strani v tej številki.) In lahko bomo culi tudi pojasnila o prošli konvenciji SNPJ in SSPZ.
P roleta rec. November 5, 1941.
I» H O LETA REG
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.

KDO JE ZAČEL hif\ ?FI?UATÏ?
Tí"

IZHAJA VSAKO SREDO.
Isla j« Jugoslovanska Delavska Tiskfvaa Dmika. CkUago, iN.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zeilinjenih draavah ta celo leto $8.00; sa pol leta $1.75;
za ¿etrt leta $1.00.
Inozemstvo: za celo leto $3.90; s« po) lat« $2.00. ^ .
V ti rokopisi in oglasi moiajo biti v o aie m uradu ua j pozneje do feondeljka
popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
F» k d L Et À lite t:
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co..
Inc. Established 1906.
Editor..............................................................«...Frank Zeit«
Business Manager ..........................................Charles Poforelee
SUBSCRIPTION RATES:
United States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00.
PROLE TA B fe C
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL UM
Petam mí izbral naparne kr I vre
Bivša francoska .premierja Leon Blum in $douand Daladier, general Gustave Gamelin, in bivša ministra Plerre Jacomet ter Guy La Chambre, ki sedaj zijfcrtj y trdnjavi Pou^alet španski meji, pridejo pred izjemno sodišče v Riomu blizu Vi-' chia dne 15. januarja prihodnje leto.	*
Sedanja francoska vlada jih je obtožila krivde za vstop Francije v vojno in za njen poraz. Poleg teh je obtoženih ena kega zločina ve* drugrih bivših francoskih ministrov lz Blumo-vcfga in Daladierjevega kabineta, toda jih ne bo pred sodnika, ker so pcotljnili v inozemstvo.
Ako ba razprava javna, in pravijo, da bo, bo .ena najzanimivejših, kar jih pozna zgodovina. Sodftče ima zabeleženih že 650 prič, s katerimi misli sedanji režim Franciji dokazati, da so obtoženci res krivi njene katastrofe m njenega ponižanja, tarnen prosekutorjev je predočiti ljudstvu, kako pogubno vlogo je igralo francosko organizirano delavstvo, ker je hotelo le pri-bohjške in znižan delavnik, namesto da bi pospešilo produkcijo, kakor jo je delavstvo v Nemčiji. Blpm bo na zatpini klopi zaradi tokazvane ljudske fronte, v kateri ap biti tudi komunisti. Dalje bodo priče pojasnjevale o pogajanjih med Francijo, Anglijo in Sovjetsko Rusijo, ki so se vršila v Moskvi hi bila mahoma prekinjena z razglašenjem pakta med Nemčijo in Rusijo. Vladne priče bodo rekle tudi o Angliji marsikátetxi oatro, obte-žilno besedo, in jo slikale za sebično, arogantno državo, ki je zlorabljala Francijo kjer in kolikor je mofrla ter postopala z
T v• ''	• »
njo kot z vazalno državo.
Ako bodo prosekutorji hoteli prinesti v obravnavi na dkn skrivnosti tajne diplomacije, bo to zanimivo, * kaj zelo senza cinalnega ne boáo odkrili, ker so d i pió mat ¡¿De spletke onih dni javnosti že več áli manj znane.
Argument Petainove vlade je, dá só obtoženci krivi zato, ker so Francijo spustili v vojnQ, dobro vadoč, da m pripravljena zanjo. Toda tó je sedanji režim ugotovil Me po porazu. A prej so člani sedanje vlade trdili prav Ufco, kakor je trdil pre-.mier Daladier, da je Francija neprenosljiva. » Sodišče v Riomu, ako bi hotelo «oditi prave krivce, bi mo-rajq pozvati namesto omenjenih mnogo drugih ljudi. Eden izmed teh bi bil bivši premier Pierre Laval. On je javno in tajno paktiral s Hitlerjem irí Mussolinijem več let prej predno se je Francija znašla v vojni.
Reakciji v Franciji je bilo za sporazum s Hitlerjem iz sovraštva ¿do organiziranega socialističnega delavstva, Iz .sovraštva do Rusije in vsled mrženj do Anglije. Politika raznih La-valov je bila zavratna in sejala denWralizacljo v francö-ko javnost.
Ti ljudje so bili krivi, da je vpliv Francije padal tako na.slo kakor je rado oboroževanje Nemčije. Francjjá* k) se je po prej-4nji vojni proglašala za zaščitnico malih dež^J v Evropi, se jo do njih ohladila čim se je zbala, da je Hitler res ipnpravljen udariti. In ko se vojni vzlic 4,mon*kovskemü miri)" rti mógln ogniti, je Šla v njo mlačno in dremala ob MaglnotoVf Črti.
Tudi če bi bile francoske vlade Hitlerju še tafco popÓJíale, tudi ako bi mu dovolile Poljsko kakor io «tu prfvoliíe z*«esti čehoslovaSko, Francija se bi vzlic temu ne ótela vtyril.
Saj je dokaz temu vsaka defcelá, ki jo je okupiral, dasi je imel z njimi prijateljske in rtenapAdalne pakte. In če ne Wo teh dokazov, je Rusija sama na sebi zadostna priča, da jfe Hitlerju vsak sporazum le krpa papirja, ki *e jo lahko raztrga čim se fau zdi, da bi to njegovim namenom najboljše služilo.
Predsednik Roosevelt j« v svojem govoru N trele in torpede V ameriške Udje. Vladfe viroka". N« gornji «liki je ameriški rusjlec lantiku". Imel je 120 mornarizmed katerih ••
v Hi-1 lii»
U, R-uhr
ik ••erUk. mornarica ^avU, 4. je Ne^i^^a ogla», d« f9 i« Zed; Jràava napa I a i« po.opflç; aafi)*k- po^somu« opu la^je rešili okrog polovico».
die "j»ras vsakega
"nekje na At-
BRAZILSKI DIKTATOR VAItëAB TRDNO V SEDLU
\ jttm. (ja poostri sedanje (Jokaj ón)'a;iny in površno nadzorova-
M1"	"'—"Ii
e lutov, gledališč, filmpv,
V starih časih so se Rimljani ¿atekli k diktaturi le tedaj, kadar je bila njihna država v nevarnosti. Le tedaj so poverili vso vladno oblast enemu samemu človeku, ki so mu rekli diktator.
Dandanes je drugače. Ko jo
argasovj * a^ovojniki ^žena impresiven program od-Uko\ za javno blaginjo. TI u-ključujejo: najnižje mezde, ki
V
jo na
lanjlg, bro&r, panifletov in radia.	TI
.......	ij«ujo.u»ti.ijy ni oiuvcucr. au
Politik Policiji, ki se imenuje mi,mt«r in član vlade pred
se veiajo postopno po življenjskih merilih — najvišjih v Rio de Janeiro in okoli nj/ega, a uajnižjih pa v neznansko rev-
razilec
ustanovljena vladna oblast ta- j nih severnih državah; poeitni ka zavozi, da zavlada sploana | ce za noseče mater*; enomese-
zmešnjava v deželi, se pojavi ta ali oni človek, si ¡pridobi pe-
čna plača po enoletnem službovanju, če je delavec odslovljen ;
tudi brazilski gestapo, j.- Filinto Mueller. nem^iega poftoienja.
Ta politična policija je zatrla nacijske organizacije v Rio Grande do Sulu. Sedaj pazi z vso čuječnostjo na nacijski glavni stan v Sao Paulu. Toda njena naloga je gledati na to,
da se ne začne nobeno ¿¿banje, iskov je bil naslednji:
ščico pajdašev, se polasti vlade «H noben uslužbenec ne sme biti postavljen na cc$to, ko dela deset let pri isti tvrdki.
Na drugi strani pa je v Braziliji cela vr«ta uvedb, ki nosijo vidne znake samodrške vlade.
ter začne vladati sam z železno pestjo doma in drugod.
V Braziliji se je pojavil pred dobrimi enajstimi le.ti tak človek v osebi drja. tietulia Var-
ki bi tudi le od daleč ogrožalo Vai^asovo vlado.
Vargasova diktatura je 'me» hka\ V Braziliji je samo 368 političnih jetnikov. Med temi
gasa, čigar vladanje gre prav Mladinske organizacije so močno podobne onim v Nemčiji, zlasti pa še, ko jih človek vidi, ko korakajo v discipliniranih vrstah po cestah v Rio de Ja-neiru in Sao Paulu narodnih
itttfce z dejstvom, da čaka Bra-! praznikih.	| ---
zilijo novo vladanje, slično one- Najbolj samodrška pa je cen-, Dr. Herman Lieberman
zura, ki jo izvaja I/1P, vladni
zdaj v dvanajsto leto. Ta se ni v vsem ravnal po Hitlerjevem receptu, pa se je vseeno obdržal pri vladnem krmilu ter celo sprijaznil svoje prejšnje sovra-
mu Dona Pedra II., ki je sedei na brazilskem prestolu skoro SO iet.
Vargas lahko reče danes docela samozavestno in resnično: "Jaz sem država." i
Večina Brazilcev se strinja v eni reči: Getulio ostane lahko v sedlu, dokler hoče. In ker je pri prosto ljudstvo prepričano, da je njihen 'Gege' z njimi, vae kaže na to, da bo ostal.
Vargas je popolnoma orazil-ski, kar mu je v veliko korist. On Ima čut neskladja pa je kakor vsi njegovi rojaki prizanesljiv in mehak.
Politični opazovalci se še vedno čudijo kako to, da so prejšnjim revolucionarjem, ki ifci bili v drugih južnoameriških
oddelek tiska in propagande. Ta organizacija, ki ji stoji Lou-rival Fontes na čaiu, je sicsr muhasta in samovoljna, ali na splošno še dokaj zmerna. Predvsem pa mrzi komuniste in vse. kar je rusko. Toda ta t)IP more na mah izpremeniti svojo barvo ter postati $ravi pravcati nemški propagandni urad s
Kakor se glasijo poročila iz Londona, je tamkaj umrl v 71. Jetu svoje starosti pravosodni minister za mejne poljske vlade dr. Herman Lieberman. V poljsko vlado je vstopil šele pred kratkita. Pokojnik je bil znamenit socialističen voditelj pa odličen odvetnik in govornik.
Minister Snoj predlaga ameriškim SloVfencem za rešitev Slovenije
skupno, enotno politično akcijo
•1 •
Član jugoslovanske vlade Franc Snoj je poslal slovenskim podpornim organiztscijam, Jugoslovanski so cialistični zvezi in raznim drugim merodojnim sloven skim skupinam v Ameriki sledeče pismo (komentar o
njegovem oklicu )e no 4. strani):
jah naj te podporne organizacije in zveze pošljejo po enega predstavnika v poseben akcijski odbor. Tako sestavljen akcijski odbor bo imel pravi:o govoriti v imenu ameriških Sl ovencev.
c)	Ta akcijski odbor naj bi izvolil izmed s€be eksekutiv j » kateri naj bi imeli obe skupini enako število zastopnikov.
d)	Po enakih principih naj bi #e v vseh slovenskih naselbinah ftirora Anierike osnovali krajevni akcijski odbori.
Akcijski odbor naj bi se čim prej sestal in na osnovi tega predloga izdelal načrt »n program za svoje delo.
Kot zastopnik Slovencev in Slovenije ter kot član jugoslovanske vlade pošiljam to pismo vsem slovenskim ipodpornim organizacijam in zvezam. Vabim, prosim in predlagam:
1.	• Da vse te organizacije či prej razpravljajo o tem pismu na svojih sejah.
2.	Da načelno sklenejo sodelovati in pomagati pri delu za združitev in osvoboditev Slovenije.
3.	Da vsaka organizacija izvoli svojega predstavnika v akcijski odbor in ga pooblasti za delo v tem odboru.
4.	Da vsaj do dne 16. novembra t. 1. oiveste podpisanega o svojih sklepih hi mi sporo-če ime voljenega predstavnika v akcijski odbor.
Prva seja tega akcijskega odbora, ki bi jo sklical podpisani, naj bi se vrftila takoj po 15. novembru. Ko bi f;odal porodilo in bj se izvolila eksekuti-va, pa bi ta prevzela vodstvo. Podpisani bi ostal samo kot za stopnik in predstavnik Slovencev v stari domovini in kot Član vlade v stalni zvezi z akcijskim edborem radi akcije in koordinacije dela.
2e nekaj tednov sem v Am« ¡ki. Prepotoval sem v^jp večje devem ke na$3lbrne. Stopil #em v etik in osebno sem oiftUkal mnejro vodilnih osebnosti, dajejo smer îp vodjjp j j kuhurno, politično in gospvdaf-! y ko življenje Slovencev v Ameriki. Radi kratkega časa in o-gromnih ameriških razdalj nisem mogel obiskati še vseh naselbin in vseh vodečih osebnosti, skušal pa bom tq storiti čim ! prej.
V Ameriko sem prišel kol član jugoslovanske vlade, ki ima sedaj svoj sedež v Londonu. V tej vladi, skupno s podpredsednikom vlade dr. Miho Krekom zastopam in predstavljam Slovenijo in Slovenca. Kot
javljam in zastopam prav vse Slpvence brez razlike strank in političnega prepričanja. Zato sem tudi tu v Ameriki stopil v stike <z vsemi organizacijami in z vsemi osebnostmi brez ozira na njihovo politično prepričanje in njihov svetovni nazor. Namen teh potovanj in ob-
1. Hotel sem informirati vse vodilne o.«3bnosti slovenskega javnega življenja v Ameriki o strašni nesrfeči in trpljenju, ki je zadelo stjiro domovino, našo
je 236 komunistov, ki so se u- tako lepo »n dr»?o Slovenijo in deležjli revolucije |. 1935., pa vso Jugoslavij. 132 integraltstov, ki so pripad- 2. Poučiti in informirati sem niki brazilskega fašističnega se hotel ^bno in na licu mesta gibanja v zelenih srajcah in so 0 prilikah in razmerah med na-se uprli I. 1938 ter napadli |Aimi ameriškimi Slovenci, kako predsednikovo palačo.	iiv6f j(a|(0 ^ organiziranit ka_
v--ko jih je prizadela in kako je
na njih vplivala nesreča domovine in če in kako so pripravljeni pomagati.
3. Povabiti sem hotel
Žrtve gestapovske strahovlade v Parizu
Sedaj, ko je čitati dan za dnem o tem, kako besnijo ge-stapovci po zasedeni in nezasedeni Franciji med odpornim francoskim prebivalstvom, ki ga je Petainova vlada izročila
deželah v izgnanstvu ali pa v Nemcem na milost in nemilost.
Ciad v Evropi
. ( » t
Skoro vra Evropa, vštevii okupirani del Sovjttfcka Unije, je pod Hitlerjem. Glad v podjarroljenlh deietali Je napisen. *e vse huj.*e bo trpinčil milijone ljudi pHhodnjo zihib, ti je
ifca prairu.	,	■* .
Zastopniki Rdečega križa in drutf ntpi i$tr*naki opazovalci ljudskih potreb pravijo, da bo v prihoidnjih	poginilo vsled stradanja v Evropi in rta Klt^jskeni nMjotoe ljudi, še več pa, ako se med njimi razširijo epfeletoije, ka* Je priča-
s	i	% .
kovati.	' j^l
Edino Neimci ne bodo podhranjeivi, kajti ItHiMi« po vsi fcvropi morajo delati zanje. Zaslepljenci, ki ao ** offevali za liacizem, češ, da prinaša red in "sociaJno pravKnf>ftM, sedaj tahko vadijo njetgove posledice, ki ao giad, opufltolrnja, razde-jianja, vislice, teror in obup med milijon*, ki ilttntjo nikake nade vet v re*ftev.
Kdor pa si jo drzne imeU, je plx>gl»*«n za iovražnika "novega reda" m gesta po poskrbi, da vskk ta* čimprej neha protestirati. «	.
ječi, odpuščeni vsi grehi in da morejo svobodno hoditi po svojih vsakdanjih opravkih ter živeti s svojimi družinami. Ta 'njehka' politika ie del Varga-«¿vega ženija. Politika železne roke bi rodila revolucijo za revolucijo.
Vargasovo razumevanje ljudi je naravnost fantastično. SaonauNka revolucija je iz-Viuhnila dne 9. julija 1932. l^i-hi je bila ena glavnih mestnih ce^t, ki so jih zgradili, v a mislil ¡ rfestneja olepševalnega pro-* grama, imenovana "Cesta 9. j julija". Vargas je vodil otvorit- j veno slavnost.
Zelo priljubljena pripovedka gre med ljudstvom po Braziliji o tem, kŠRo ¡Krajo Hitler, Goe-ring, Hess in Geobbels 'poker', mied tem ko jim llimmler Č2Z f.Wa gleda, kibfcirA ali koma-fl; Med igro dobi Hitler tri "krAlje" ih mú manjka še četrtega, da potice štiri "frfVite", ki jih ima Hets. Himmler na-•»vetuje po vtsti gr.Akega, iranskega iti angleškega kralja. "Ne." de Hitler. "IVobi m! Ge-tulia Vargasa! Ta Ko zadostoval. On je šaljivec."
Vargas se roga inozemskim časnfkarjetn, ki so uvrstili nje-g6vo vlado med diktature, in Krasilci so že zdavnaj sprejeli njeffóvo označbo in določitev, po kateri rtAj je njegova vlada demokracija po cisto brazilskem načinu.
itazpust obeh izvoljenih zbornic brazilskega kongresa se opravičuje na podlagi trditve, % češ. da rodijo neskončne rátprave samo revolucije in ne rešijo nobenih problemov.
ie prav, če malo opišemo razmere med žrtvami gestapov-skctfa sistema. Nas opis se opira na izjavo jetnika, ki so ga nemške oblasti pred kratkim izpustile na prosto.
Samo v Parizu .majo nemški rvci več kakor 3,000 takih jetnikov pod ključem. Največ jih je zaprtih za nedoločen čas brez vsakršnega sodnega postopanja. Nekaj jih ustrelijo, a par jih pa izpustijo na prosto.
Med jetniki so moški in ženske rz srede tistega nara^čajo-čl ¿:a dela francoskega prebivalstva, ki se upira zasedienim silam ob tveganju lastnega življenja.
Ko pridejo gestapoycem v roke, jih najprej odpeljejo v posebna gestapovska središča. Tu jih obdržijo po več dni, da jih izprašajro in preiščejo. Pozneje se izročijo v redne zapore, ki so sedaj prenapolnjeni.
Gestapovaka središča so vpeljana in ustanovljena po celem medu. Eno je v poslopju, kjer je bila poprej plesna šola na ulici de Ponthieu. Drugo je na bregu reke Stine, kjer je bil poprej dom bogate družine in kjer se njene umetnine prav nič ne ujemajo t modernejšo, a manj estetično policijsko opremo.
Redne Ječe uJtljučujejo San-te, Cherche Midi in Fresnes. ChiBfcthe Midi je tipična znamenitost v montparnaikem delu na levem bregu blizu hotela LutettoL To poiitaipje je bilo sezidano v 17. stoletju.
Jetniki imajo posamične so-
bice, ki merijo po štiri čevlje v Airino in po 8 čevljev v dolžino. Edino pohištvo v njih je postelja. Jetniki ne dobijo posebne obleke: nosijo tisto, kar so imeli na sebi, ko so bili prijeti. Njihno edino jedilno orodje sta skleda in žlica.
Nemški stražnik strogo kaz-; nujejo s telesnimi mukami vsako najmanjšo kršitev strogčga jetniškega reda. Ponoči spustijo izu5ene ovčarske pse, velike, volkom podobne živali, da lc iijo po hodnikih.
Med jetniki je že veliko herojev in mučeni kov. Eden zna-menitejših med temi je bil štiridesetletni grof Destinenne D' Orves. ki bo morda Še nekoč veljal za enega velikih francoskih rodoljubov sedanje dobe. D'Ovres Je podžigal s svojim pogumom ih organizatoriJnc spodobnostjo vse prebivalstvo ti«te jetniške sekcije.
Vsako jutro je ob *edm*J? vo- j dil učinkovit obred. Jetniki »o se (po ovojih sobicah postavili | na pozor ter gledali v spominu | in mislih dviganje francoske tfrojbojnice, med tem ko je prihajalo iz tesne grofove sobice ršhlo petje maršal jeze. I>'()r ve* jo j> Zadnjikrat pej <Jne 29. avgusta pred strelno Četo.
¿enske se takisto odlikujejo po svoji hrabrosti. Legende se naglo širijo o nekem dekletu, znanem po imenu Zizi s pariških ulic v bližini cerkve sv. Magdalene in opere. Ziz\ se je sestala i nekim angleškim ofi-ctrjem še pred vpadom nemške vojske. Med njima se je razvilo prijateljstvo, pa ga je skrila pred Nemci ter mu pomagala uiti, kakor je nato še mnogim drufrim — |cAr je v modemi Franciji strašen zločin. Za«prta je bila v zatporih Sante. Tu je dajala pogum jetnikom, kakor ga Je D'Orves v ječi Ccheche Midi.
sem notei in prositi vse Slovence v Ameriki za pomoč in sodelovanje v boju za zopetno osvo'boditev in združitev vseh Slovencev v Jx}ju za obnovo Slovenije in Jugoslavije.
4. Ugotoviti sem hotel na-, čin kaJto bi se dala ta pomoč in to sode^vaoje ameriških Slovencev organizirati in koordinirati, da bi bila čim uspešnejša.
Moram priznati, da me je globoko ganilo, ko sem videi povsod kamor sem prišel, veliko bol. skrb in sočutje nad nesrečo, ki je zadela rojake v domovini. V tej boli in sočutju pa se je vedno izražala tudi velika skrb, briga in bojazen za bodočnost Slovencev, Slovenije in Jugoslavije.
Povsod, pri vseh kjerkoli sem bil. seM videl odločno voljo in pripravljenost pomagati. Velike organizacije, v katerih so organizirani ¿koro vsi ameriški Slovenci in Številno časopisje, ki je tudi močan faktor med ameriškimi Slovenci, pa sq jamstvo, da bi bila lahko ta pomoč zelo koristna, uspešna in morda celo odločilna v boju za
pri vseh oklepih in pri vsem delu naj nas vodi zavest, da stojimo pred o«rromno in teško nalogo. Od našega dela bo v veliki meri odvisen ves bodoči razvoj in morda celo obstoj slovenskega naroda. Pred to ogromno in zgodovinsko nalogo in odgovornostjo naj stopijo v ozadje vsi sipori in vse razli* i ke ker — samo složni bomo zmagali!
Naš program naj bo v bodoče tudi naš pozdrav: Združena Slovenija!
Franc Snoj,
jugosl. minister.
Veselica društva Slovenski dom bo v soboto
Cfricafo. Društvo Sloven-i dom st. 86 SNPJ priredi ve-
sk»..
selico v soboto 8. novembra Flainerjevi dvorani na 1638 N. II a Iste d St. Vstopnina je 35c. Igral bo Omerzor orkester, združitev vseh Slovencev in ; Znano je, da so zabave tega njihovo osvoboditev.	j cjruštva na "north $ide" fes za-
Oe upoštevamo potrebe in bavne. Tako bo tudi prihodnjo
i*............... -	f^v
in.. Ujresti^ami katere sem iel prjtikopi navedenih obi sirom Amerine, prihaja m
korist; rojakov v domovini tei*
cilje vlade, ki ji .pripadam, ter
tQ koordiniram z vtjsi, predlogi I-	,	j pre_
obiskov ajam do naslednjih zaključkov:
1.	ltot J>rva in osrtovha zahteva se postavlja zahteva po zijrufltvl vaeli Slovencev. Vsi Slovenci ia Jugoslavije, Istre, Primor-ke s trstom, .Koroške, Štajerske in Madžarske se morajo združiti v Združeni Sloveniji. *
2.	Ta združena Slovenija pa mora postati Enakopraven faktor svooodne in demokratično urejene Jugoslavije.
Da bi pa ameriški Slovenci lahko uspešno sodelovali v bor- j bi za dosego tefca programa in ! ciljev je treba:
a)	t>a še vsi ameriški Slovenci oriziihizirfgo v poaebni1 narodni organteaciji, ki bol predstavljal« prav vse ameriške Slovence.
b)	Ker so skoro vsi Slovenci organizirani v svojih podpornih in kulturnih organizaci-
soJjoto..Tran5iportacija do omenjene dvorane je dobra. Pripeljete sc lahko do nje s HaUed ali pa /. North Ave. karo. ali pa po tiadulični železnici. —M.
ko.\<i:iM "S A V K"
» nedeljo 30. novembra v dvoroni SNPJ v Chicogu.
Bogat glasbeni spored. ♦
^	m
Opereta. Solisti.
Vstopnice v predprodaji 40c, pri blagajni 50c.
Prolétarec, November 5, 1941.
+
IGNAZIO SHONE:
FONTAMAKA
I
ROMAN IZ FASISTOVSKE ITALIJE
(Nadaljevanje,
"N kar me ne meti!" je nadaljeval krivi prerok. 44Ti pač' prav nič ne razumeš o 'politiki'
V, 11 pripovedoval je dalje: |
Zvečer je bila zbrana na Fiazzi Veneziji velika ljudska množica, med njo so bili prijatelji Pcv.pina Goriana iz Regi-ne coeli. Peppino je pričel kričati: 'Zivio. Niti! Proč z Reko!' Medtem ko so se njegovi prijatelji iz Regine cooli hipoma razbrali na vse strani, je videl, kako gre proti njemu gruča častnikov in arditov. Bil je pa pač ;elc politični začetnik in je nameraval povelje, k: ga je dobil. izpolniti do kraja; zato je kar naprej kričal t:Uo, kar mu je naročila policija in o čemur niti slutil ni, kaj pomeni, lastniki in arditi so ga obkrožili in o tem, kar se je sedaj zgodilo, ni mogel pozneje nikomur pripovedovati, ker se je onesvestil in se je zavedel šele v bolnici San Giacoma ..."
"Potem pa so bili torej častniki proti policiji?" je vprašal Generaie Baldissera. ki je zelo visoko cenil vojaško disciplino.
"Ne segaj mi zmerom v besedo," «/a je pokaral krivi prerok. "Ti pač ne razumeš ničesar o politiki... Ko se je opomogel, je Peppino nadaljeval politično delo, to se pravi, da so ga stepi i v času in na kraju, ki ju je določila tpolicija. Nekoč so ga vozniki cestne železnice do krvi natepli blizu Porte Santa Croce, drugič delavci iz plinarne pri Porti San Paolo, potem zopet opekarji pri Porti Trionfale ... Kamorkoli je le šel in kjerkoli je le kričal, kar mu je naročila policija, povsod je bil tepen .. . Razen tega je bil navadno sam, kajti njegovi prijatelji iz Regine coeli so takoj izginili, kakor hitro je grozila nevarnost..."
In Peppino? Zakaj pa ni tudi on pobegnil?
"Da bi še več zaslužil," je pojasnil prerok. "Dobival je namreč 5 lir nu dan in 25 lir dodatka, če je moral v bolnico. Pet lir mu ni zadoščalo za preživljanje, zato je moral biti na vsak način tepen. To ni, kajpada. bilo prav nič prijetno, to-
Fontamaro. Kazen tega nI šlo j
več za to, da bi bi| tepen. šlo ie za novo 'politiko'; dobival bi 20 lir na dan, brezplačno vozovnico na cestni železnici, ra- • iiMlt tega bi bila njegov a ioli-¡Tïïost. da bi pretepal, pravica pa, da bi ne bil tepen . .."
"Ne govori neumnosti," ga je , prekinil Michèle Zompa. "čemu naj bi dajala policija Pep-pinu 20 lir na dan, brezplačno î vozovnico na cestni železnici, da se nobeno delo ni bilo nikoli razen tega Ae pravico tepsti, ne ¿>riletno. Moram pa še pripom- da bi bil sam tepen? .'.. Ne gorili. da so se besede, ki so mi vori budalo-ti,.. Da si prisln jih naročili, menjavale. Potem ko j j Peppiii ) Goriano še*t m>
X ur huje t im iloroli* nj* tn prevedli TAl.I* A
poveljnik armade, ki brani moskvo
► i
žim 20 lir. moram tri dni hoditi i Fuciiio."
»eetv kričal 'Viva Nittl\ je mo- Tedaj je krivi prerok um >lk- j ral let » dni kričati 'Abba^so ( nil, ne vede}, ali naj govori da-i Xitti\ Toda uspeh je bil zmeraj ; )je. Toda čez nekaj ca «a je zo- j isti; zmeraj je bil tepen. Po >oldrugem letu "političnega delovanja" je bilo Peppnovo t*-
pet začel, ne da bi se oziral na Michel ovo pripombe.
■P ■■	mM "Prav	je àl > /a novo
o podebno Jezusovemu tdh«u i njjajno 'politiko*, za 'politika',*
ia križu, ko je Po nt i u.i Pilatus rekel: Rcce hemo!' Pepino Goriano j** bil res pravcati ;>oliti-*ni mučenik. Noben drug Itali-an ni radi politike ve5 pretr->el. Ni spadal med tiste, ki so tali doma in druge pošiljali na ce-to. Boril se je zanje. V • stih časih so «e tudi drugi Italijani borili za svoje ideje, todrt njih se ne da primerjati s Pep-pinom Gorianom, kajti ta*se je boril za ideie vseh, prelival je vojo kri za demokracijo in na--ionalizem, za socializem in cerkev. Vsaka ideja ima dobro jedro. V vsaki ideji je našel Peppino nekaj dobrega, in sicer, da je v njeni službi dobival pet lir dnevno in 25 lir dodatka ra bolnico.
Ker se je že staral, je Peppino udarce vsak dan težje prenašal. Začel je premišljevati, tli bi se umaknil iz političnega življenja. Politični boji pa «o postajali tudi bolj in bolj ne-
.arfii. Demonstranti niso upo- v<Mn je poin ganotja pozdravil
kakršne se nikoli ni bilo. šlo t je za takozvani fašizem. In kaj je pomenil fašizem Peppinu Gorianu? Čudovito ntvar: dobro plačo, trikrat boljšo, kakor j | jo imajo kafoni, pravico tepsti i in ne biti tepen in varstvo oo-lasti. .
Neki policaj je privedel P* pina v veliko dvorano, ki je bila za tiskarno časnika Gior-nale d'ltalia. Ko je vstopil, je bilo tam že mnogo ljudi: častnikov, Študentov, arditov. uradnikov, elegantnih dam. trgovcev, dvoje ali troje duhovnikov, med njimi tudi monsinjor Calogero. Stene so bile okrašene z zastavami. Vsi so glasno govorili. Peppino je bil kar prevzet od navzočnoi?ti vseh teh imenitnih ljudi. Toda v nekem kotu je opazil znane obraze, stare znance rz ječe, večinoma zločince. Nenadoma je vse u-
Za vrhovnega poveljnika lofjctikc armad«, ki brani Moskvo, je bil pred dobrim tednom imenovan general Gregorij Zukov. Star )e 46 let. Prad par lati m j« proslavil v Sibiriji in v Vnanji Mongoliji, ko j« odbil japonske

TERMITI
iv. breznik
(Nadaljevanje in konec.) Vojaki
jljenju, ki traja 4—5 let. Stotine delavcev jo neprestano pitajo, dočim drugi sprejemajo.
20—36 stopinj. Pod in nad te 1 stopnjo poginejo. Tam pa, kjer | jim je omogočeno življenje, delajo term rti strašno škodo človeku. Cele hiše ¿e sesujejo v razvaline, ker so izglodane <>d temeljev do streh; pohištvo, j perilo, papir, obleke, čevlji, o-rodje, les, trava vse to izgine, ako se jih lotijo termiti. Kajti tega sovražnika človek zaloti šele tedaj, ko se že pokažejo posledice njegovega dela; kakor tmo že prej omenili, ¿peljejo namreč termiti na vse rtrani skrite hodnike in iz<glo-dajo vsako stvar od znotraj in se na dan nikdar ne prikažejo. Velika drevesa, ki se zde zdra-; va, katerih skorja je neokrnje-i na, padejo, čim se jih človek dotakne — ker »o od znotaj popolnoma% preglodana. Silno uničevalno delo termitov naj j pokaže nekaj živih resničnih primerov: Na otoku Sv. Helena sta se dva policijska vojaka na straži ra zagovarjala pod orjaškim melia-drevesom, ki je imelo lepo, zeleno listje; eden od njiju se je med pogovorom naslonil na drevo, ki se je pri tej priči sesulo na nju, ker je j bilo od znotraj zmleto v prah. Termiti silno hitro opravljajo |svoje razdiralno delo: farmer v Queens land u je pustil zvečer svoj voz na travniku, drugo jutro je pa našel od voza samo ! železne okove, se je čez 6 dni vrnil v svojo hišo: vne je lepo nedotaknjeno, kakor je pustil. Pa sede na stol in — stol se sesede; kmet se prime za mizo, da ne bi padel, in miza — se sesuje v prah. Opr< se na obok in — vsa hiša zajrmi v oblak prahu.
Ali že imate vstopnico na Savin koncert?
Chicago. — V nedeljo 30. novembra' bo v našem mestu dan slovenske glasbe, kajti tega dne priredi Sava svoj običajni jesenski koncert z bogatim sporedom. Zbor bo pel narodne in klasične pesmi in vprizoril opereto v enem dejanju "Ponočnjaki". Kot gostovalka v koncertu nastopi znana slovenska sopranistka Ann Beni-ger, ki je pela ne »amo na slovenskih prireditvah, nego tudi že na mnogih ameriških odrih.
Vstopnice so v pred prodaji po 40c, pri blagajni pa bodo dajm več. Nabavite si jih pri pevcih in pevkah zbora, pri članih kluba št. 1, ali pa v Slovenskem delavskem centru.
Spored se [prične ob 3. popoldne, zvečer pa bo prosta in plesna zabava.	John Rak.
Po 15,000 nacijskih ranjencev prihaja v Varšavo na dan
Po izjavi nekega očividca prihaja več kakor 15,000 ranjenih nacijev v Varšavo na danNs srednje in severne ruske fronte. Zdravila niso civilnemu prebivalstvu več na razpolago.
Iz vseh bolnišnic v treh slovaških mestih — Ruzombero-Drugi farmer]kUt zi|ni in perfs0vu — so odstranili vse nevojaške bolnike, da naredijo prostor za nemške ranjence, ki se kar si pa jo iz Rusije.
Pred kratkim je prišlo na Slovaškem v dolini reke Vaha do spopadov med nemškimi četami in slovaškjmi silami, ki so se umaknile iz ruske vojne.
umivajo in odnašajo izležena Koncert Zarje in drugo
rahljali več kamenja in palic, nego so začeli streljati. '"Poli-:ika" je postala morilna. "Politika" je nehala biti umetnost, la si si s pretepanjem služil denar. Postala je rasna zadeva, nrav nič združljiva s Peppino-vim značajem."
"Toda čemu pa so ljudje streljali?" je zopet omenila Sorcanera.
"35 let sem preživel v Rimu in ne vem. Kako me le moreš kaj takega vprašati, ko si tako
Vojaki .°o tudi žrtvovali svoj
tihniio. Na od^r je stopil neki	Prav tako slepi in brez < jajca.'Vojaki pa skrbe za red
gospod in začel govoriti. Pred- knl' Pn termrtskih vojakih se jn kraljico krog in krog stra-
neposredno srečamo s tem, kar se imenuje intelekt. instinkt, u-
Peppina Goriana in njegove
žijo.
Kakor hitro začne kraljičina
prijatelje, novo aristokracijo »tvarjajoča moč. genij rase ali pjodovit0sft pojenjavati, ji ne
dela, razredno zavedni del delavstva, ki je pripravljen žrtvovati poslednjo kapljo krvi za dobrobit domovine. Nato je začel govoriti nerazumljive stvari. Ko je bil govor končan, se je dvorana izpraznila. Peppinu in njegovim prijateljem pa so rekli, naj še malo počakajol nakar so jih pozvali, naj zasedejo Porto Pio.
> , *
V bližnji gostilni so dobili
dajejo nobene hrane več, tako da mora od gladu umreti. Po-
narave itd. I
Kakor smo že v začetku razprave omenili, ni nobenega bitja narava obdarila tako skopo in mačehovsko kakor termita. Termit nima prvotno nobenega orožja za napad, ali za obrambo. Ima samo orodje za neu- termitske družbe, ki živi po ne-morao delo. Ce ga napade naj- kih trdih zakonih svoje enoli
Cleveland. O. — V Proletar-cu kot drugih časopisih je bilo že poročano, da priredi soc. pevski zbor Zarja svoj jesenski koncert na Zahvalni dan v avditoriju Narodnega doma na
tem jo pa z užitkom požro in|st- Clair Ave. Pričetek koncer-spravijo v celico novo kraljico.
Delavci, vojaki, kraljica in kralj so torej trajni stebrovi
neizobražena in ko si vse živ-1 jed in pijačo, nato su jih nalo-
Ijenje preživela v Fontamari?" se je izognil. Nato je nadaljeval: "Rila je pač 4politika'... Peppino ni več ubogal policije. Cez Nekaj časa so ga vnovič poklicali na policijo in mu znova rekli t aii boš delal, kar ti za-povemo, ali pa boš moral še to noč zapustiti Rim in se vrniti v
MODERNI PLINSKI ŠTEDILNIKI
nudijo varreiijc nu «I načine
' ,1. Hranijo jestvine ' o 2. Hranijo čas
3. Hranijo denar
SEDAJ—vas stane manj, da kuhate boljše
m
Timo£<> vikuakih jrt"MH»hnj j«' »poznalo, de *e kuha loijo bolj>i<.> z modernim plinskim štedilnikom—ki aktueln» sli»m* manj. ReMiikra je, da *o moderni plinaki štedilniki tako ekonomični kot so lični. Njihove posebnosti so, da hranijo na jestvinah . . . času ... in denarju.
Prihranili boate na jestvinah z modernim plinskim štedilnikom. ker vam daje pravilno, kontrolirano toploto pri pečenju mesa z nizko temperaturo, ki omojroči, da se meso preveč ne »krču Prihranite na času, ker avtomatična kontrola dela %<i vas. kajti hitrejša kuha opravi delo naglejšv. Pri h ranite pa tudi ra denarju, ker vas modemi plinski štedilnik stane manj in tudi njegov obrat je cenejši.
LIBERALEN POPUST ZA VAS STARI ŠTEDILNIK ; LAHKA MESEČNA ODPLAČILA
manjša mravlja, j* zataj bitka *no življenje v večni temi. To-1 Kdor udejstvuje pri i v naprej izgubljena. Ker je	t* družba geji v	kulturnih ustanovah, ve,
alep, ima samo tipalke, ki si cer lahko spreminjajo les v prah, niso pa sposobne, da bi
sredi neštete legije mladeničev in devic, ki imajo prozorna
ta je točno ob treh popoldne. Zbor ob tej priliki slavi tudi svoj ?5-letni jubilej. Po koncertu bo prosta zabava in ples.
Zbor Zarja vrši svojo kulturno nalogo med nami že 25 let.
naših kaj
j pomeni zdržati društvo, zlasti 1 kulturno, toliko let." Zarja je
žili na tovorne avtomobile, ki so jih pripeljali do Porte Pie, blizu spomenika della Breccia.. kjer so čakali približno eno! uro. Odtod so videli, kako soj oddelki karabinierov in kraljeve garde vdrli v uredništvo nekega komunističnega časnika in se kmalu nato odpeljali z vsemi, ki so jih tamkaj ujeli.I Nato je stopil k Peppinu Go-1^m,tl nekem
_	la in oči in ki se pripravljajo, VMa ta ,cta (pridno orala na na_
pograbile sovražno bitje, ter-idA <*> določenem c^ p<>|ete §em ku]turnem poijUf zat0 nj
rianu neki policaj in mu povedal. da se ni treba sedaj nič bati in naj kar mirno napadejo uredništvo; in tako se je tudi zgodilo. Zasedli so prostore, zmetali pohištvo na sredo ceste in ga tarp zažgali obenem s seznami in drugimi papirji; okna, vrata, pisalne stroje, slike, peči pa so razbili na tisoč kosov; črnilniki so frčali v stene; v blagajno so vdrli po vseh pravilih umetnosti, toda našli so jo prazno ...
Preden so opustošene prostore zapustili, je storilce fotografirala grupa časnikarjev, ki je tisti hip prihitela: sredi skupine je stal Peppino, vihteč po zraku noffo od mize. Naslednji dan je izšla slrka v 'Piccolu' z naslovom: 'Junak Porte Pie'."
Peppino Goriano je preživljal sedaj nepozabne dni slave in priznanja. Začel se je zatekati v uredništvo, kjer so mu zmeraj plačevali za pijačo. Končno ga je povabila k sebi
mit je varen samo v svojem gnezdu. In to gnezdo, to domovino, to utrjeno fi}&t#. to edino premoženje, to edino zavetje, ki pomeni za nje vse, to najsvetejše, ki je proti zuna-: njemu svetu hermetično zaprto in trdno kot granit, morajo ter-
za-
komi ob določenih časih odpreti na vse strani. Obdani od tisočerih sovražnikov, ki komaj preže na plen, ki jim ga nudi edino ta prilika, so si termiti »časoma ustvarili svoje orožje, ki je za njihove normalne so-
proti trop*kemu soncu. To so pri termitih edina spolna bitja, iz katerih se rodi nov kraljevi par. To so nada podzemeljske trmitske države. Hranijo jih drugi — ker sami ne morejo prebavljati celuloze — in blodijo brez dela po galerijah in dvoranah in čakajo na uro svo-
niČ kot prav, da posetimo njen koncert na Zahvalni dan in s tem pokažemo, da cenimo njeno delo.
Ob tej priliki tudi sporočam sodmgom kluba št. 49 JSZ, da se bo vršila ki u bova seja v petek zvečer v običajnih prosto-
jega oevobojenja, sreče in _ | rih. Udeležite se je v polnem
smrti. Proti koncu ekvatorialnega poletja, kose bliža deževni čas, pride njihova ura.
Rojenje
Tedaj se odpro odprtine ter-
vražnike nepremagljivo. In da- mitskega gnezda. Na ?a\amenes ni več živali, ki bi mogla o- «t vojaki umaknejo in pu-svojiti termitsko gnezdo; rt« v ten i tova n j ce na pro-mravljam se to posreči le te-. Kakor popisujejo očividci, daj, če presenetijo termite. Le i* pojrled na te roje grkndio-
človek more uničiti termitski dom: z žago. sekiro in smodnikom.
Termiti so si skovali svoje orožje v svojih lastnih telesih. Njihovi vojaki so dobili na gla ve močne, hitinske oklepe, in imajo čeljusti, ki so obsežnejše
zen. Hipoma se «z ozemlja. Če-sto v obsegu več sto hektarjev, dvignejo milijoni krilatcev, ki se dvigajo proti nebu v svojem skoro vedno* prevaranem kopr-nenju po ljubezni. Kakor vsak sen in opojnost traja tudi ta fpolet le nekaj trenutkov,, po-
od vsega ostalega telesa. Ter- tem pa padejo vsi ti oblaki kri-
številu. Na programu bomo imeii tudi našo letno veselico, ki se vrši na božični dan v De-i lavskem domu na Waterloo Rd. Apeliram tudi na članstvo na-! sega kluba, da se korporativno i ude4cži koncerta Zarje, kajti Zarjani se vedno v velikem Številu udeleže naše letne veselice.
Torej na svidenje pri Zarji-, nem koncertu na Zahvalni dan!
Milan Medveiek.
Ena izmed najvažnejših konferenc JSZ in Prosvetne matice za Wisconsin in Illinois bo ta, ki se vrši to nedeljo v Wauke-ganu. Obvestilo o njenem dnevnem redu je na 1. strani.
m itak i vojak sestoji samo iz o-klepa in škarij, ki jih gibljejo močne mišice, in te škarje so trde kot jeklo in tako težke, da se moramo čuditi, kako jih more nositi. Zato pa vojak nima spoeobnosti, da bi sam je
latih termitov na zemljo. Veselje je končano in smrt začne a svojo žetvijo. Vsi mogoči sovražniki se vrženo na boigat plen, ki navadno pokriva zemljo na tisoče in tisoče kvadratnih metrov. Ptiči jih zobljejo
Presojanje dogodkov doma in po svetu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
nih krompir in druga živila, ki jih je treba ščititi «pred mrazom. Vsled tega je potnikom težko dobiti vozne listke. Na postajah jih smejo prodati le onim, ki lahko dokažejo, da imajo za petovanje zadosten vzrok.
Hitler ni v zadregi za oboževalce niti v Južni Afriki, dasi je ta anigleški dominjon v vojni z njim. Eden teh, ki se šteje za njegovega pristaša., je bivši premier 75-letni general J. B. M. Herizog. On je proti vojni z Nemčijo in za uvedbo nacizma v Južnoafriški Uniji.
Francija je dobila nov delavski red, sličen kakor ga ima Italija. Unije so dovoljene in se dele po strokah, toda stavke so prepovedane, kakor v drugih totalitarnih deželah. Za reševanje morebitnih' sporov med delavci in delodajalci je določen poseben tribunal, v katerem so zastopani oboji in vlada.
Komunisti v New Yorku so
na shodu, na katerem je govoril angleški poslanik Halifax, demonstrirali proti Angiiji, ker ne obnovi zapadne fronte. Venomer so vsi hkrati vpili "western front"! Western front!" Do 22. junija so isti ljudje demonstrirali proti Angliji iz povsem drugega vzroka, namreč, ker je bila v vojni z Nemčijo.
Kadar se gre sa načela, ne bojte se zamer!
e kr»®oU
Ve.eli bot^	i# bo.t«
oWtt.«« Wraae. t.ko UHVolo
universal
•»"SÍ"",
iilni vreA*
h, «.»dimni P^ joat, 1*-Port.Wn.sta
paléna	Avto-
matična
Minutna pa*»«»*-
HaU Bering Pr
del, nego ga pita delavçc. Dru- toliko tysa. da še kljunov ne

SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
mačkom, psom — vsem gre v ; slast ta hrana. Najbolj navdu- j šene za njo so pa mravlje. 6e j celo človek si vzame del plena: | žrtve je pečene ali ocvrte, ali
^	•	i %r ii i	.u« Pa speče iz njih slaščico, ki
Peppino je znal svojo mlado L Kraljevi par mora se ž v- [ / man<iIjeveffR kolaia.
slavo izkoristiti in je dobil slu-!,jenje	v •voJI ce,ici< kler Ta- ied
* ' -	skrbi edinole za razmnoževa- 4 J
ca m, gn potem peljala v cer-	^.gajo strupent, te-
k,v. nato pav.pl,Inico, kjer se ^^ kl ■*rnžn,ka omlivi je moral precej bolj potruditi kakor pa pri zavzetju Porte Pie.
lall vsaj onesposobi za nadaljni ! boj.
Kraljevi par
itroVa.
Dva
»OOttH COO«ftr; COMtTAMT NOT »ATU »Hf«t WWOWAflQW QAt WATWO
THE PEOPLES GAS tfGHT AND COKF COMPANY
Kralj je majhen.
akromen, •krit pod kraljico. Kraljica pa ima orjaški trebuh, ki je kakor bela klobasa, iz katere moli majhna glava. Trebuh je napet od ipremncfgih jajčec. Ker ima kraljica taiko ogromen trebuh, se ne more premikati. Vsako sekundo izleže eno jajčece, to je 86,000 v 24 urah in več nego
se v nekaterih deželah prodaja na trgu.
žbo čuvaja v nočnem azilu Bor-
ga Pia. V tistem času so en«*a n?e r(K,u' "T"'	— - Nonni^nieno ie se kako se
njegov ih prijateljev umorili *k™en. plašen m je vedno _.N0P°J"i "¿^¿¡Ll?!/25? "
delavci pri San Ixwenzu in to mu je dalo misliti. Ce ga je fas-cio vnovič kam poklical, je hli-nil bolezen ... Kot čuvaj je sicer malo zaslužil, toda tvegal ni mnogo."
"Zakaj pa ni dobil Peppino boljše službe, ko so prišli faši-
•ti na krmilo?" je hotela vedeti
Sorcanera.
(Dalje prihodnjič.)
more pri teh ženitovanjskih izletih rešiti le nekaj parov za bodoče kralje hi kraljice.
Pri vsej razširjenosti in hitrem razmnoževanju bi termiti lahko postali nevarni sovražniki Človeškega rodu. ker bi re kmalu razpasli prav po vsem zemeljskem planetu, če ne bi
Največja slovenska
»
knjigarna v Zed. državah
80 milijonov na leto. Tega svo- bili Uko lahko ranljivi in ob-iega delovanja ne prekine niti čutijivi za mraz. Termiti poza minuto v vsem svo jem živ- |trebujejo stalno temperaturo i

Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S Lawndale Ave.. Chicago
i
KRITIČNA
POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
Franc Snoj «matra, da zgolj, ljudstvom nego v ameriški jav-5 hiranje prispevkov v relifni, nosti. Ali bi bila jugoslovanska «ki» 1 »a Juurc«lavijo ne zado- vlada pripravljena privoliti tuje, iu 'o ie potrebna v reši- vanj? Mogoče deloma. V glav-
velike angleške dnevnike lit re^ vije, imet! Centralni Urad a &t>d-sobnim štatMrm In ponujati v tisk reči. ki ».i dfcbtte '/a d«lo čen progvfcttr bodeče Slovenije in Jagoalttvfje simpatije ameriškega ljudstva." To bi dobro vplivalo za našo s*var fudl v 1 kongresu In v zvezni vladi.1 V »prejšnji svetovni tfojrtl »o
"DOBRO
"NEDOBRODOŠLA" GOSTA?
tev Slovenije in ostale Jugosla-i nem je za obnovitev Jugoslavi-. ^ sl<>Yencj v Atfl*rlk:
vije hi d! mo*na politična akci- J« * tako formo vlade m s ta- *>	propagandne-
ja. Predlaga vsem slovenskim ! k.m sistemom, ^ ¿e^mela £ J» , * J» mJ iMm „a-organ i racija m v tej deželi, da | do nemškega in itahjanakega ^^	Hrvati in
in v artierlšfci Javnosti. Alej bi bila ureditev Slovenije In Ju-
-e zriinijj in prično s propa- vpada. Isto velja za vladajočo i gando. Njegov oklic je na 2. stranko v Sloveniji, oziroma za«
njene zastopnike, ki se jim je , .. . „ . „osr,,,lo pri,, v i„..4. msivo. Si- |^STOSl cer govore o demokraciji, ker je taka moda, toda si jo mnogi vsaki po svoje tolmačijo. Na «primer, ko je prišel sem pater
Kazimir Zakrajšek, je sklicali	.	M ..
v Clevelandu, Ohio. n« sest« | m„ VV .lson« n,»..
nek slovenske duhovnik«. U"««^ ^ ^	nad vw.
mi, ki *o gA sklenili in še po-
strani v tej Številki. Objavljamo /a, ker je važno, da so Či-tatelji poučeni o 'načrtu, kakršnega predlaga. V skupno akcijo vabi vse, brez razlike nit politično in versko prepričanje. Vsaka organizacija izvoli po enega zastopnika, njemu pa se sporcči njihna imena saj do 15. novembra. Nato bo sklical ustanovni sestanek. Pravi, da bo on poleg le kot svetovalec in zastopnik Slovenije, in pa kot predstavnik jugoslovanske vlade. Temeljni smoter te akcije nt j bi bila propaganda za združenje vseh Slovencev v eno deželo, ki bi bila pridružena kot enakopravna edinica Jugoslaviji. Snoj sicer poudarja tudi svobodo in demokracijo, česar pa Slovenija že dolgo ni imela niti v Jugoslaviji, dasi je bila v vladi v Beogradu močno zastopana ista slovenska stranka kot je zastopana v sedartji jugoslovanski vladi v Londonu. Dva sedanja slovenska člana vlade (dr. Miha Krek in Franc Snoj) sta bila tudi v prejšnji vladi,•
Ako se vse organizacije odzovejo Šnojevemu klicu, ta kakšen program se bodo zedi-nPe? Sedaj so združene le za relifuo akcijo. Izjavile so s posebno resolucijo. da bo povsem nepolitična in da je njen edini namen zbirati prispevke v pomoč bednim v starem kraju. Franc Sr>oi pa ugotavlja, da lahko ameriški Slovnici store veliko več. Namreč, da lahko baš oni — z združeno akcijo — pomagajo v osvoboditev njihove rojstne dežele.
Oklic mini-tra Snoja je napisan zelo oprezno, da nikogar ne odbija in apelira na sodelovanje v ta namen na vse, ne-glede kaj je kdo po svojem prepričanju. On pravi, da je potrebna v ta namen ne samo centralna ustanova, nego tudi krajevni odbori.
V Proletarcu smo ihnenill. kakšno Slovenijo in Jugoslavijo si predstavljamo, da bi lahko res navdušeno delovali zanjo. Za tako Jugoslavijo, kakršni* je bil? bi zaman iskal navdušenja med ljudstvom bodisi v Sloveniji in še manj na Hrvat k em. Vsaka politična akei-ja narada v tej deželi bi mora-'a vzeti to dejstvo v obzir in nr^lfcsiti prc^ram, ki bi dobil ne samo zaslombo med našim
tukaj iht*m, bi bila v ob Hi krajih Velika večina za tako u-. >o ¡h I bilko drza\ kot jo je propagiralo JRfc. Tbda na "mirovni* konferenci v Versal-esu niti Wilsona niso . se manj pa predloge JRZ: Tisti
predložil svoj načrt za takoj- j šnjo pomožno akcijo s sode- j lovanjem Vatikana, namreč da | se bi nabrane vsote takoj poslalo tja, delil pa jih bi Škof Rožman. In zahteval je, da naj odbor slovenske sekcije jugoslovanske pomožne akcije sprejme medse tudi zastopstvo slovenske duhovščine in laji-kov, kakor da katoličani sedaj niso zastopani v njemu. Tudi
sebno ritfd Frančijo, ki je bila na konferenci s svojim "t! grom" Clemenceaujem dominantna sila. v • ' " I' * Poljaki v Ameriki so s propagand«» V ameriški jaVrlo*ti že dolgb v akciji. Oradh-o, kF #a tfrijo, je večlnoitm zelo dobrb izbrano in urejeno. In verjemi-!te ali ne, prežeto je s sociali-
Pueblski dim
to so mu na sestanku odobrili I
1 stičnim duhom. Sedanja polj-
.	„•	.,ftir , ska vlada v Londonu ni nada-
m sprejeli njegov predjog z za-	h
htevo, da naj omenjeni odbor
odgovori na ultimatum najpo
ljevanje prejšnje, nego ji napeljujejo povsem drugi ljudje. V
*neje v 10. dneh. To ni "demo- »¿¡Prevladuje liberalen in so-*	ciah^tičen vpliv. Dobro je, da
v tej razpravi pogledamo tudi med £ehe. Oni se z relifno ak-ni volj iG lav n i "od bo ri sfoven-j?^ ta stari kraj še ne okvarah podpornih organizacij ne!^'.nf»°	s ^«rfno. ^ K kar ni \ /drzujejo velik centralni u-
kracija", toda hierarhija v Sloveniji je bila navajena samo take in vse je moralo iti po nje- j
morejo priti skupaj Kar na kakšno kratko povelje, da razpravljajo o zahtevah in študirajo, kaj naj odgovore ali fca | če naj spremene svoj prejšnji >klep.
Tudi minister Fr. Snoj smatra, da lahko vse naše organizacije izvolijo zastopnike za o-oramno akcijo v pomoč Sloveniji v 14. dneh, da bi imel on odgovore že do 15. novembra In nato sklical sestanek. Ampak v tak namen je treba kampanje in priprav, ne pa samo oseb,- ki se*jih bi beležilo v zapisniku.
Ako se propaganlno pod-vzetje, kakor si ga zamišl ja minister Snoj, ustanovi, kaj naj stori, da bo kaj zaleglo? Pisati zgolj v slovenske in v druge jugoslovanske liste v tej deželi ne bi dosti 'pomagalo, razen urednikom polniti prostor, člani, ki M «prejeli mandate v takem odboru, bi se morali sprijazniti i resnico, da bi morali izvrševati tudi delo,, ne pa le posoditi «Voja imena ta nekakšno čast aH prestiž, kot se le preraio dogaja;
Kčncem oMtfbr* été pilil» v Zmé, dri*v« > angleilce pMMli Bahama I ri F for Mi odstopil antiki kralj Edward, »edaj "Duke of Windsor" in nja-¿ova	kl >• Američanka po rodu. Rajio kol njo, kot j« sahtevala ang
lik vlad» pod Baldwin©«! jo Edward pAâtil kraljevsko »luibo, pa »o mu v éodftnji I* veliko bol/ie godi. D«la nima, denarja i« vladne blagajne pa do-biVa'V ¡»obilju ^atopU MSt. Alban* Me»*onger" v St. Alban.u, Vi., ga »e v lidaji s da« M. oktobra aelo kritiairal, oitrom« oba, ¿ci. da je njuno ifrV»* jé potovali je lukiu« in % tem aapravljanje denarja, ki bi ga Anglija Ubko porabila ♦ veliko boljše namena. Urednik omenjenega IwU jima jv Wto WHojaVll. da dajeta v fjatriotismu aelo slab vagled. Dočim si angleško tyed«r+èt'pritrguje od »»t. efdva aapravljata, jima je očital. Duche» »I je v New Yorku ln Watkiàflbnu nakupila oblek, ki »tanojo od $245 do $650 vsaka, in klobuke, sa katere je plačala po $35 do $40. Toda denarna ari-»fokratija «ienl, dà je btta Duibe» aelo varčna. Kajti v •'normalnih rasm*-.faK,f ti nedvomno kupovala obleke, ki stanejo po tisoč dolarjev in ve*. V Waabmgtonu in V Nèw torku nista bila Edward in njegova lena nič kaj prisrcao sprejeta. Zapravijaté pač. ker imata čas in denar, a nista pa prav nič »labia, kot tista visoka druiba, ki ju sedaj aaradi predsodkov pretira Nesmiselno je le. da je se toliko driav na svetu, ki so pripravljena troèit milijone dolarjev na leto po nepotrebnem sa vmdrievanje dinastije ln njeno ilabte.
vse
11
1 -—
rad. ki zalaga s članki, poročili in s protinacijsko propagando ne samo češke in slovaške liste, nego širi to gradivo tudi v aflglesčini kjerkoli more. Prednost Cehov je tudi to, da majo v svojem glavnem Vodstvu v Londonu svetovno zna-1 nega in priznanega državnika Beneša in Jana Masarvka. Oba i sta poznana tudi ameriški javnosti. Jugoslavija pa si ni vzgojila nikogar, ki bi kaj prida pomenil izven mej svoje države
Bržkone se bodo organizacije Snoj«JVemu predlogu večinoma odz\yile. Akcija za otmiter Slovenije rz nemških in italijanskih klešč je potrebna in hvaležna naloga. Vprašanje pa je, kako jo vršiti, da bo uspešna. —c.
•
Poglavnik Pavel »č Hitlerja zelo pridno posnema posebno v preganjanju Židov. Ko je izdal ukaz, da morajo vsi Židje na Hrvatskem nositi na sebi viden zii a k svojega pokole nja, so ga ljudje opaz.ili tudi na nekaterih duhovnikih. Bili so to "izpreo-Ibrnjeni" 2idje, katerih predni-
S propagandnimi akcijami ki so morda že pred sto leti. alf
»0 Vijaki Stroški. S publiciteto W bilo treba predvsem v ameriško javnost, si utirati pot v
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PO0P0RNÍ JEDN0TÍ
]
I
9 USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET
S ČLANOVUC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO J S	....	I

flAROttTE SI ONKVINÏK

99
Naročnina aa Zdrniene dršave (iavea Chicaga) in Kanado $6.00 na leto* $3 00 aa pol letat $150 sa čelrt letat «a Ckicago in Cicero $7.50 ta celo letoj $3.75 sa pol letat aa inosemsteo $9 00.
J 2037
Naslov zo list in tajništvo je:
Ko. Lawndale Avenue rhSe«a«* Illinois»
I
300 leti, prestopili v katoliško ali pa v pravoslavno cerkev. Zanje se je zavzel zagrebški nadškof dr. fttepinac, na kar je Pavelič odredil, da "spreobr-* njenim" Židom, ako so duhovniki, ni treba nositi židovskega znaka.
Ptedsednik HBZ Ivan But
korit- nastopa na shodih v imenu v-oslovansk^ga kongresa hi kli:? Slovane v slogo. Bilo bi dobro, ako bi nafprvo uspel v tak namen med Hrvati v Ameriki.
Hrvat tki komunisti se tudi navdašiij^jo za vsealovanski HcOnfcre*. Imajo vzrok, ker je ta akcija bolj njihova krikor pa Hutkovičeva.
Mary Fradel piše:
Latrobe, Pa. — Ko sem čita-la, da bo imela JSZ v Slovenskem domu v Pittsbun?hu dne 19. sept. zvečer (v ¿asu konvencije SNPJ) svoj shod, sem veselo pričakovala tistega dneva, misleč si, da se bomo spet sešli s starimi znanci. Nisem se motila, kajti v dvorani sem videla sodruge in somišljenike iz raznih krajev Amerike. Mnogi so mi bili znani ie prej, z drugimi pa sem se seznanila ob tej priliki. Bden izmed njih je bi! somišljenik Klun it Minne*ote, ki je čitateljem znan vsled njegovih Iriteresantnih dopisov v Prosvetl.
Žame je tSft ta shod zelo zanimiv In tudi pcdučen. Ob ta kih prilikah , navzoči izrazijo j^voje misli in dajo z njimi povod za razprave.. Eden izmed teh je bil tudi naš s. Anton Zor-nik, kar nI nič 6udnega in novega. Oti ima ved?io dosti povedati kar je popolnoma prav. To pot je med drugim Omenil clevelandske politične probleme, kar se je tikalo tudi F. Bar-biča. Potem je Barbič vprašal za besedo in mu ni bilo dovoljeno govoriti. To se meni ni f>rav nič dopadlo. To ni prav in ne demokratično. Pravilno je. da vsaki dobi besedo. Ne mislim Barbiča zagovarjati, ker se ¿na sam, f>ovem pa s tem Svoje mnenj>.
Udeležba na sestanku bi bila lahko bojjša, kajti konvencija je imela mnogo delegatov in v Pitt hurtfhti ter okolici je veliko Slovencev. A tu pride vmes br^ztiriinoM.
Na#sti«dü sva podpisana lit 8.
Geo. Smrekar nabrala v tiskovni sklad Proletarca vsoto $.32. Ob tej priliki sem i/previdela, da so bili na shodu tudi taki, ki Proletarca nimajo radi in jim i je neprijetno prispevati zanj. Tu velja pregovor, da vsak po svoje Boga moli.
Naslednji dan '20. ¡*ept. sem s svojo družino udeležila konvenčnega banketa in programa, ki so ga Že drugi opisali. Bil je res impozanten večer. Tu smo imeli'priložnost videti in seznaniti se s Slovenci iz vseh krajev Zed. držav in Kanade.
Kar se tiče programa ban ketu, smatram, da bi bil pravilen tudi nekakšen red. Namreč da bi tisti, ki so plačali za banket in s tem vstopnino, imeli prednost dobiti sedeže. Veliko
Pred dvema tednoma so bili povabljeni razni odborniki slovenskih druMev na nekak sestanek, ki ga je bil sklical ru-fki župnik Grisham. Kazali so premične slike. Prvi film je bil um d o <rb«kih cerkvenih ceremonijah. Drugi, ki ga je snela žena ameriškega konzula, je pokazal Zagreb, Dubrovnik in nekatere kraje na Gorenjskem. M t1 d govorniki je bilo obilo popov in tudi sam "vladika" je j tvoril o tužni stari, domovini in kako.pomoziti svojcem. Na-se je kolektiralo za »pravoslavni "monastir". Med poslušalci sem opazil predsednika in tudi tajnika društva Orel S. N. P. J. Poleg nju je sedel tudi novoizvoljeni namestnik pomožnega tajnika SNPJ.
Neki govornik je omenil, da le s pomočjo Rusije, ki je tako-rekoč naša mati, »e bomo lahko rešili razbojniškega "Svaba" in lačnega "makaronarja", in u-stanovili slovansko državo, ki bo segala od Urala do Triglava. od Krkonoš do Balkana. Za nameček so nam pokazali "našega** novega kralja; star je 18 let. "Vladarske" posle izvršuje v Londonu. Govornik, ki je k besedami risal vzorec bodoče vseslovanske države, je prišei v Zed. države pred dvema letoma. Ne vem, zakaj se niso Jugoslovani pobrigali malo prej za svojo mater tam gori na severu. Ne vem, zakaj so jo tajili skoro vso dobo obstanka jugoslovanske države, in jo priznali Šele ko so se ji začela tla izpodmikati. Brez dvoma bi bilo danes malo drugače po vsem svetu, prav gotovo pa v Jugoslaviji, če bi se to zgodilo o pravem času. Svabi in makaronarji bi imeli reftpekt do Slovanov, in m bi jim obetali suženjskega robstva, seoe pa predstavljali za nekake nadljudi, katerim mora biti pokorna zemlja in nebo. In uboiga mati krvavi po zaslugi njenih nezvestih sinov, ki so se je sramovali. Zaničevali sd jo. Najrajši bi jO živo v grob porinili, kot staro pre-uiitkarico. tn sedaj mati, daj, bij oholega bandita, da nas rešiš njegovega jarma! čeprav si
cije kar ne morejo pozabiti dobrot, Ki fo jih bili deležni v Pennsylvaniji. Pa zakaj vraga ste volili za Eveleth, ali rtM sa mo radi potice? P<»konvenčni dopisniki se mi zdijo, da *o v*i ene misli. Nekaterim je menda že zmanjkalo imen v.imeniku No, pa saj pravijo, da j< v združenju moč.
Sedaj zelo veliko polemiziia-mo o nemško-ruski vojni. Da je hitler hujši, to se lahko vidi. <5e bo ostal, to je se uganka. Nesrečni Rusi, zakaj ste Slovani, je nek rojak vzkliknil, m prav ima. Ali bo Amerika p »-magala kot je obljubila? Ali Je v«e skupaj le nekakšna mesarija, da se Rusijo uniči, oziroma njihov način življenju, kot je bilo sklenjeno na mona-kovski konferenci.	X.
Zvezna vlada ima 9 1,444,985 uslužbencev
Na koncu meseca avgusta je z-na*alo število uslužbencev pri /vezni vladi 1,444,985. Na kon-cu meseca juHja jih je bilo fi.S.296 manj. Skoro ves nara-ptek gre vojnemu m motnatič-nemu oddelku. Vojni oddelek je dodal 30,569 civrlflih delavcev, kar je zvišalo število njegovih usltižbencv na 358,788, med tem ko je znašalo tia koncu meseca avgusta lani 15(1,112 (iseb. Mornarica je v2ela še 17, 954 oseb na delo ter s tem povečala celotno Število uslužben cev na 253,421, med tem ko je pred enim letom imela 133,917 oseb v službi.
tiskovni fond
proletarca
* * >• i i
XXV. IZKAZ
Detroit Mich — Po $1: John fter-Msjr tn /Ubfo ««rdonhcr: po »0«: L*o Junko. Rudolph PtHočnfk, Anton Cedilnik, J«* jMir^ faul C ho p, J. R. C., CM JakovÄti Fran* K fese, Anton Mr\t\tek fn l,eo tornik; po 25c: Joe Ortim, PAUl Grfcgorieh. Anton Se-m«c. Jo« Ko*tr. Mr«. JAhn Krntnx, Agne* Sonc, Tony Tuchiltuch. P«ul Ooepek, Anton Skofic, Philip SUvar. Jo*efrt> Mftjestfc, Charles Oaber, Anton Krtiljac. Mike Glad, Joat'jth doli«, Murv' Jurefc, Antop Setnee In Frank Gaber. Skupaj $11.50. (Nabrala Kathy Junko.) — Joseph Kla-rieh 12.25. — John Zornik $1; France« Mexfrec	skoraj $1.50 (Po-ftlitf John Zprnik.)
CfevtUnd, O. — Anton Babich %\; John pPtkovAek (Kokomo, Ind.), 5(k, «ktipaj $1.50. (Poslal Anton Janko-
vleh.T	_ ,
Joho.town. Pä. — Anton Oahreni^ $1; Ignac Groxnlk 50e, skupaj $1.50. (Poalal Frank Oetan.) f
Murr«y, UtAh. — John Malich r.a predlog TotnliČa $1.00.
Skupaj $19.25, prtjlhji iaka* $1,-S42.oe, skupaj $1,B01H.
Opomba. -V xadnjem i*kaxu pomotoma ispuAčena sledeia imrna pri-apevateljet I« Springfield«. III.t John Za veri, Jufla Krinki j In John Iaxar, ml., prispevali vsak po 2(k.
smo tvoji.
Sedaj se precej govori o raznih prireditvah. Orel bo imel zabavo za vse člane in prijatelje v nedeljo dne 9. nov. zvečer. če bo mogoče, se bo še moja malenkost znašla v Narodnem domu na dotični večer.
Dne 26. oktoibra se je vršila seja vseh odbornikov slovanskih društev v Puebhi. Odzvali so se skoraj vsi. Razmotrivalo se je, kaj botno ipueblslh Slovani «ukrenili za potnoč revežev v stari domovini. Sklenjeno je bi-
naroda je prišlo poslušati samo	...	. , .
program in vslori te»ra ntoo	J^' " SI nai* ,n ml
česar plačali. Ko je bil banket končan, so morali udeleženci zapustiti sedeže, da so f>c4em hotelski uslužbenci odnesli mize in postavili stole na izpraznjeno me*to. Nato pa je smel v dvorano vsakdo, pa če je plačal za banket ali ne. Mnogi so morali stati, ali pa hiti notri niso mogli, ker je bila dvorana prenapolnjena.
Tega ne omenjam radi sebe. ker takih prilik ne zamudim Sem udobno sedela in skdila sporedu, ta 1 pa ml je bilo ti-*tih, ki niso imeli te sreče.
V fuJdeljO 21. sept. stno se udeležili prireditve v Slovenskem doitiu v Pittsburghu. Spored je bil f>rav dobro izvajan, kar je nam lahko vserrt v ponos.
Iz Proletarca je ra-zvidno, da so nekateri naši sodrugi in so-družice za ta Ust pridno na delti, Za njihov trud jim gre vse prirrtanje.
s
Kot dhiaod, so se delavske razmere ¿boljšale tudi v Latro-bu. Mlade pa kličejo k vojakom, kar thočem mater povzroča skrbi ln žalost. A razmere so tak&ne in se nioramo ravnati po njih,*-
človeku, ki razmišlja o položaju, se stori hudo, neizmerno hudo* d a moramo prenaSati toliko gofrja in žaloiti samo zaradi fleŠČice diktatorjev in barbarov. A upam iti želim, da pride dan, »A» bo po svetu zrivladala prSvfca ifi demokracija.
Ko bodo naši potomci čitall Zgodovino tega stoletja, se bodo zgražali nad početjem sedanjih demaggüv.
Mary Fradel.
t
Naznanilo in vabilo
Chltafo, HI. — Vsem slovenskim organizacijam, dru-*tvam in klubom v Chicagu in irkolici se uljudno naznanja, da se bo vršila seja krajevnega odbora, poslovnica št. 8, Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcija v torek 11". novembra 1941 v dvorani pod slovensko cerkvijo sv. Štefana, 22nd Plače A WolCott A ve. Začne se točno ob pol osmi uri zvečer. Na tej seji se ho izvolil stalen odbor, ki bo imel nalogo voditi akcijo v prid po-1 možnega odbora za trpečo staro domovino. Da bo pa odboru omogočeno uspešno delovanje, mramo napraviti na tej seji konkreten načrt. Vsled tega bo ta seja zelo važna in upamo, da bodo zastopane vse organi-zacije, vsako društvo in vsak klub/
Slovenci fn Slovenke! Domovina trpi kot še ni trpela nikdar. Pomoč je zelo nujna m Tia Vsak cent; «potrošen po nepotrebnem, bodo rojaki v stari domovini prikrajšani na podpori. Vsled terya naj vsak odbornik ali V ta namen izvoljeni za stopnik vpošteva to naznanilo kot uradno vatoilo na sejo. kajti pismena vabila povzročajo nepotrebne stroške. Torej, pridite na sejo vsi.
Za poslovnico št. 8, J PO : SS.
Leo Jurjovec, Začasni predsednik, Jofm Gotlieb začasni tajnik.
NA ih:M
Vm naročnin«, ki jih pošljejo ta-• topniki im dragi agitatorji Prolrtar-
ca, to itete m i>a*i polletnih nmtoc-nin. Namreč agitator, ki potlj«- «-no
e tem »i-rna-
Xnton Zornik, frank Cvetan,
Penna Tire Hill, Pa
celoletno, fc a^beleien
1 o7d a" se' po nov no s'n id'e j o" Iku - « "	po,letnim*'
paj v Narodnem domu dne 2i&. novembra ob 2. pop. Takrat, s* bo volil odbor in se odločilo h kateri organizaciji se naj pue-belčanje pridružijo, ker v A-meriki je sedaj toliko enakih ustanov, da ena drugi napotje delajo.
V A. S. sem čital o odhodu s)dvenskih fantov k vojakofn. Mtd imeni sem zapazil tudi dve gospe aii bolj po domače rečeno "missus". Saprabolt, pa naj ¿eikdo reče. da pri nas ni ko-rajže. Trikrat hura za ženski spbl v dimastem Pueblu.
Po naselbini se je zadnje čase precej govorilo o igri, ki je bito opisana v slovenskih časO-'pislh in so jo naši delegat je videli v Pittsburghu. So se nek* pohvalno izrazili o njej. llpa-mca da se tudi naši igrttld tnala zbrane jo. 4n boftio j»nieli tudi mi navadni pltibejcl priliko videti,
ka* so videli delegatje .......
Zastopniki I« zadnje konveh-
i i ti i n aii^iiai^iaiiii
25' í
Anton Jankoeich, Cleveland. O. 1 * Chat. Pogorelec, Chicago, III. John Tancek. Girard. O. Louit Barborich, Milwilikrr, Wit.
John Zornik, Detron. Mich. Joteph Klaricb, Detroit, Mich. Anton Shular, Arma, Kan». Léo Junko, Detroit, Mich. John Jereb. Rock 9pCingt, Wyo JOteph Levé», Cleveland, O. Knjetftn Ervnoftnik. Red Lod?r. Mont.
John Koaia, Girard. O. Jennie Jerala Moon Run Pa. John Vites Barton, O. Joaeph Jet, WaCren, O. Luka Groter. Chicago, III. John Marolt. W. Mineral. Kan». Jame« Dekleva, Cowanda. N. V. " prank BoKetaf, Pueblo. Colo. ^ Max Marts, Buhl, Minn.	'
Skupaj ? tern tetnamu (4 irdnr. èt t.'Wfotr* éê 1 rfJWttn** M | 'i
ne roc n in. Pfejinji itkar (4 «eHnr> 1394
14
11
ft
ft
6
ft
4
4
naročnin.
Ako s Proletariern soglašate, izrecite fnu priznanje s pridobitvijo novega naročnika.
........................................
Ameriški Rdeči križ veliko Domoga
Leta 1940 je Ameriški Rdeči križ razdelil med potrebne v ysled vojne prizadetim deželam $l6,{)60,000, še Več pa v tem lelu.
H gA lične tiskovine
s ; vmn vrst po zmernih cenah
se VEDNO OBRNITE na unijsko tiskarno
JtfiLiHnUiisCo
IflSH N. HALSTEfl STREET, CHICAGO, ILL.
ivoir	PRI ^a»
proletarec se tísica pri was

-*»< mm s»' i" ■■	* ■ v...... 1
Prolata rec, November 5, 1941.
ZVONKO A. HOVAK:
ČEZDRN IN
Naii cilji
Marsikje je čiUti dandanes o ka i je. oziram» kaj bi moral biti pravzaprav naš cilj v {tedanji vojni, ki bomo skoro gotovo dejansko v njej, preden io bo konec.
Take misli so popolnoma na mostu. Kajti Če se kdo loti če-•«a, mora vsekakor vedeti poprej, kakSen smoter naj zasleduje v tistem »podjetju.
lUezdvcmno stremijo vse od-pLi ne sile v tej orjaški borbi za tem, da stro nasilnost in zlomijo njeno ogromno maiino, ki mori in uničuje po Evropi iji drugod vse, kar se ji ustavlja.
Dokler ni zadavljen fašizem, dokler se ne spravi Hitlerja nu kolena, se ne da doseči noben cilj. ki ga imamo, oziroma, ki bi ga imeli pred očmi. Za uničenje Hitlerjevega orožja, Hit-lerejvih bomb in kanonov pa je treba vzajemnosti, medsebojne dobre volje, neoporečne iskrenosti. neodjenljive žilavosti in odločnosti, skupnega nastopa in skupnih naporov, trdno povezane enotnosti in resnične pripravljenosti med vsemi, ki imajo njegov poraz pred očmi in v svojem načrtu. -
Za vojno prizadevanje v zgoraj navedeni smeri so se predvsem odločile tri svetovne velesile, in sicer Združene države, Velika Britanija in Rusija, ki pa, kakor se zdi, žal niso enotne, kakor bi morale biti, če hočejo, da dosežejo tisti cilj svojega skupnega programa.
Anglija ne kaže bo»gve kako velike pripravljenosti, niti ne prave volje za to, da bi izdatneje pomagala Rusiji v njenem boju na življenje in smrt- Ona vidi le sebe, pa gleda predvsem na to, da si obdrži oblast na morju in da užene naposled z morsko zaporo nacizem v kozji rog, kar bi se morda res dalo doseči, če bi naciji ne bili gospodarji že večjeara dela evropske celine, ki mora tako vsa, prav vsa delati za nemško vojno malino na ruskih bojBčih in po zasedenih deželah ipa za civilno prebivalstvo v Nemčiji sami.
Do odločitve te krvave drame pride na ruskih bojnih polja nah. Zmaga ruskega orožja nad nemškimi vojskami bo pomenila srečen konec sedanjega mesarskega klanja m rešitev celega sveta. To vemo v tej deželi in je znano tudi na Angleškem. To čuti ves svet, čigar oči so z upom in strahom obrnjene na Rusko. Ali angleško vodstvo pa naj-
kar bi zelo veliko pripomoglo k 1 lotil v zadnji , pozdrav tudi i^jze ie u star detroiUJM ma
'I ~"'t- l&Jružabni klub Slovenci Cen 1 |jek.. FHovofiinnj« o politik» j. Vsoto zanj so obrali člani
brž pozablja pri tem nepobit lejstvo, da bi se zadal Hitlerju mrtni udarec, če bi bi! eden ljegovjh večjih zaveznikov vo-aiko premagan in s tem popolnoma izločen iz o«i*ča. An-rliji je Italija tako rekoč pred nosom. Laška dežela je v gospodarskem, socialnem in vojaškem oziru sila slaba in šibka in se zato da premagati z ne bogve kako veliko vojaško silo. Prema^anje Italije bi pomenijo začetek Hitlerjevega poraza. Kajti s svojo zmago nad (talijo bi si Anglija odprla pot ia Hal kan, ki bi se ¡zlahka iztrgal Nemcem iz rok, dokler je nemška glavna vojaška sila zaposlena v Rusiji. Turčija bi bila ržšena more, ki jo tlači, odkar je kralj Boris prodal bol-
I K
neslavnemu poginu Adolfa Hit Merja in njegovega fašizma. In kaj P* potem? j Potem je treba urediti svat tako. da se mu ne bo treba več bati fašizma in njegovega bar-arstva v vseh njegovih strahotah. Odstraniti se mora tisto,
tef. med seboj.
Pokojnik zapušča soprogo in dva sina.
Pogreto se je vrAil iz dvorane, v kateri je delni. Bil je član prostozidarske lote. Njegovi
kar mu je dalo malopridno živ-1 prijatelji v Centru, s katerimi ljenje. Odpraviti se morajo vz- je sodeloval Uidi ob priliki pri-roki zanj.	reditev in jim bil na uslugo, ga
Celo mirqviu> zgradbo je po- bodo pogrevali. Ca^en mu »postaviti na temelju krščanskega . min. bratstva brez vsakršnih navlak,	——
ne pa na obnovi maščevanja in 1 Obisk v Detroitu osvete, ijiti ne np podlagi poli-'	.
tične in gospodarske grabeiljl-j Cleveland, O. — Bilje lep vosti.	% j jetniki dan, ko sva se peljala
Gledati se bo moralo na to. * J< hn Filipičem proti mojemu da sa prepreči kopičenje boga- staremu, biv^liiču —- Detroitu. stva na eni strani in širjenje John se ni nii kaj rad odločil
iljegova posebnost.. Je<, precrj jiačitan in razumen. Jennie j-3 pa prvovrstna dramska in pevska moč. Brez nje si ne morem predstavljati detroitskega odra
revolucije. Verski fanatik drži j eni roki križ a v drugi molek. dočim stoji od strani četa vojakov pripravljena za strel. Nad vaglavjem je pa napis: Viva Christo Roy.
Ogled cerkve je končan. Po-
re vätfine na drugi, t'vesli mora gospodarski sistem, po katerem bo oboje onemogočeno.
Politična in gospodarska svoboda se mora priznati za vse ljudi, pa naj bodo to bele, črne. rjave ali rumene poiti. Vpeljana mora biti popolna demokra
-arsko ljudstvo Hitlerju, da si i ..	,	.x ,, .
eM lastno kožo. ter bi .sila rada Ic,Ja' ne r'a le Poloviina "K »topila dejansko na zavezniško ! Puca,W4-
stran. Hitlerjev plot iz majh-lih narodov bi bil tako razdrt n uničen, njegova ogromna 'ojska na Ruskem ujeta v past, jjena usoda zapečatena in nje-rov poraz neizogiben. Where here is a will—there is a way.
V Združenih državah bi aeve 'udi ne smeli držati rok križem er imeti vapga tega za nekakšen cirkus. Nehati bi moralo ta-Voj vse nepotrebno in naravnost otročje prerekanje in pričkanje o tem. če bo Hitler pc svoji zmagi v Evropi. Aziji in Afriki naperil svoja kopja — *>ombe in kanone — proti nam, ker je že tako in tako gotovo kakor amen v očenašu, da bo to
storil, Če se mu poprej ne pri- t-— la	— • i
trižejo peruti.	lT,m MoyfieM preminul
S polno paro bi morali mi noč in dan izdelovati vojne potrebščine za Anglijo, Rusijo in lastno obrambo, a poleg tega pa si še prizadevati, da izločimo Japonsko iz osiAČa ter tako
Le na podlagi takih smernic se da doseči dobro urejena člo veška družba po celem svetu in trajen mir v vseh deželah. Le tako se bo lahko reklo, da je prinesla ta strašna vojna vsa i nekaj koristnega za vse ogromne žrtve, ki jih je zahtevala s tako ureditvijo človeškega rodu bo onemogočena vsaka motnost še vse hujše in strašne jše vojne v prihod no it i. Jn vse te smernice pi #a. morale začrtati in sprejeti na skunnenr. posvetovanju te sedaj, če resno mislimo na kaj takega in *e zares h^čmo obvarovati ./med. prepirov in popofne^a i^jalov-ljenja skupnih ciljev potem.
za ta obisk, \it\tl je pomisleke glede Ančke in pa tudi na lovsko sezono se je «pripravljal. Ko mu povem, da brez "kibi-ca" nikdar ne potujem, da je v Michiganu še boljša "jaga" kot v Oh i u in da se tudi Um dobijo Ančke — se je končno udal.
Je ena izmed redkih talentov, j leg cerkve so pa še drugi ob-ki obvladajo karakteme in ko- ; jekti, ki spadajo v Coughlinovp
kraljestvo in sicer: šola, gonilna,.restavracija, gasolinska postaja itd. Dober biznes, kajneda? WeH, kaj hočemo! Ameriški »pregovor pravi: Sucker is born every minute t
Zvečer se ustaviva v Slov. narodnem domu na John R. cesti. Tam naletiva na več znancev kot: Junko, Koriič, Travnik, Naprudnik, Jane in drugi. Seveda je bilo zopet dosti kramljanja.
Ker so bili najini opravki končani, jo pobriševa naslednji dan zopet proti metropoli. S seboj sva odnesla na napredne detroitske Slovence prijetne spomine.- Frank česen.
miine vloge. Kot mati, obeta tudi njena hčenka Irene postati ¡«borna igralka. More power to You, Irene.
Ker je že pozno, jo pobriševa v "Omira" na "Alaftrink" (da se je med tem Filipič skoro zaljubil v lepo natakarico, je pa seveda tajnost!) Jerperge ®va imela pri Benedictu. Nje-•S">va žena Mary nama je nudila igboi no postrežbo. Hvala!
Boij« pot
Dr v*? j • dan be odpeljemo z Bfcnedictvm v predmestje Berkley. Tu obratuje moderno go-stMno njegov sin; :me gostilne je "Huntington Inn". Ko nama Peter razkaže poslopje in ko se nekoliko pokrepčamo, nama
PRIREDBE KLIKOV
J« H« Mdm
Vožnja proti Detroitu je zla- gvetuj€, da bi si ogledala slovi-sti v jeseni kraana. Ob fVitv to father Coughlinovo cerkev.
NOVEMBER
WAUKECAN. ILL. — Konf«rfac* J9Z in Praivatn« matic« v nodaljo 9. novembra ob 2. pop. v SND.
CLEVELAND, O.—Koncert "Zar-ja" na Zahvalni dan v ¿«trtek 20. no-vembra v SND na St. Clair Ava.
CHICAGO. ILL. — V nadaljo 30 novembra koncert Save v dvorani
SNPJ.
DECEMBER
CLEVELAND, O. — Vaaalka Uj-ba «t. 49 JSZ v četrtek 25. decembra (na boiični dan) v Slov. del. domu aa Waterloo Road.
CHICAGO, ILL.—V »redo 31. decembra novoletna sabava kluba i|. 1
JSZ.
MAREC 1942.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo If. marca 1942 prireditev v korist Prole-tarca v dvorani SNPJ.
CHICAGO. ILL. — V nedeljo 26. aprila koncert Save v dvoran« SNPJ.
Johna Draslerja našli
Forest City, Pa. — V Prole-r senčnih žarkov «e listje drevja ^ ¿"lakaja V ¿iižini. Fiiipič itarcxl Je ^»'o že poročano, da je odbija V >neštetih barvah, kar Je njfl(a j ugovarjal, toda kon- M ,John Dra*,er d»* 7- julija'
čno se je uda), pod pogojem, da ne bo treba nič prispevati.
Chicago. — V soboto 1. novembra je umrl po dolgi bolezni Tim M ayfi>ld. Veliko Slovencev ga je poznalo. Ko smo
daje izboren motiv alikarjero narave. Tam na Erie jezeru se
pa leno ziblje na stotine vodnih ptic in divjih rac.
Po peturni vožnji »va dospela v Fordovo in Coughlinovo kraljestvo. Joku se je čudil o-gromniip Fordovim tovarnem iz katerih se je pravkar vjipa-lo tisoče delavcev. Poleg tova-ren poseduje Ford tudi teje*: nico in parnike, kateri priplujejo naravnost v Rivjf Roug*.
Najina prva postaja je bila pri staremu detroitskeinu. naseljencu, Martin JHenUHtti. On ii» njegova žena Julija sta te fLol-go aktivna člana kluty| fli J. S. Z. V socialističnem dohu »o vzgojeni tudi vsi trije njegovi sinovi. Estok ima odgovorno slutbo pri Fordu. Dela pri načrtih za nove ogromne bombnike. katere »pričnejo v kratkem producirati v Yipsilanti, Mich.
zadamo ogabni fašistični pošasti drugi smrtni sunek.
To lahko poskusimo najprej s političnim in gospodarskim pritiskom na Jatponsko, a to pa nikakor ne na rova* Kitajske. V neki majhni meri smo to že storili ter dosegli dokajšen us-oeh. S te strani so Japonci hudo, hudo občutni, zlasti pa sedaj, ko smo mi tako rekoč edina dežela, i2 katere morejo Japonci v zadostnih količinah dobivati blago, ki ga tako^nujno potrebujejo.
kupili poslopje na 23. cesti in . , . Lawndale Ave.. sedaj Staven-1 Po njegovi izjavi bodo ti bombniki delali Hitlerju še aive lase. Z ogromno zalogo bomb bodo leteli 350 milj na uro in 5004) milj na daljavo. Tajne naprave bodo pa omogočile zadetev cilja s precizno natančnostjo. Ko sva se poslovila od pri-
ski delavski center, je' Tim postal član družabnega kluba in bil njegov reden gost do bolezni. A tudi v bolezni je plačeval članarino.
Tim je bil naš sosed in prijatelj. Bil je upravitelj velike-
W par minutah,smo na mestu. Cerkev je ogromno , poslopje. Vstopimo. Notranjščina je napravljena v obliki kroga. Na tredi je veliki oltar, nad katerim je ogronuia pritnica, 4 katere ja govoril po radiu zgiani župnik in dem*g :g Coujgblin, dokler mu »i vlada postrigla peroti. Ob okroglih stenah a* vrstijo manjši oltarji. Na enem |?med teh je nap**: f*I>0UMfo naj sedel^je s kapitalom in kapital z delavstvofn."
si	lepoge-
ol Ampak v praksi se ne more rzvajaii drugače, da ima poleg kfPttal* tudi del*v*tvQ -svoje orožje, in to so krepke unije.
i na lov toda povrnil se m vec. Iskali so iga po gozdovih ru Jar-ji, farmarji, domači ljudje, člani Ameriške legije in Boy Scouts, a brez uspeha. Nato so iskanje opustili.
Našli so ga šele 28. oktobra, seveda mrtvega, v h osti.
Kakor poroča Forest City News, «ta ga našla dva lovca kake pol milje stran od njegovega doma. Ceaenj je letala puška z nesproženimi naboji. Mrliški oglednik je po preiskavi ugotovil, da pokojni John ¡ Dras^er ni umrl nasilne smrti. | Ker ga je mučila srčna hiba, j sklepa, da ga je zadela kaj.
Pogreb se je vršil v petek 81. oktobra. Udeležila sta se ga tudi njegova brata Joseph (bivši j
I^idemo do kapele!Icjer je oí- ^^tiú upravnik in pomožni | Ur "Male cvetke" <Little Flo-üífedmk P™letarca> 1* Des wer). Otjda nas romarsko 0z- ^ Mo,nesa' Ia > ,n Edward « Chl raüje. Ne&eto rdečih lučic ¡11 ¡ drugih relikvij. Seveda so tudi
buy,
UNITED; i STATES i SAVINGS lONDS1 AND STAMPS
AMERICA ON GUARD!
is a reproduction of the
mwh« y m
oí the
famod
a ta
sculptor Defense and Stamps, on «ale at JOT it oAce, are a vital part defense preparatkona.
■mf «tatué hfl hneúel Chester French.
ga poslopja Lawndale Ma^onic ' jaznih ljudi, «va jo mahnila Temple. ki je tik našega Cen-1 proti cbčeznani go^lni Omira tra. V njemu se je vršilo W;Qafe. katero la^tuje^o napredni mnogo slovenskih priredb \-seh
vrst.
Pokojni Mayfield ni bil le dober upravitelj in delavec, nego tudi fin družabnik. Star je |bil šele 52 let, ko mu je bole-
če bi kljub temu našamu I zen pokončala življenje. Ugo-
pritiskanju in prizadevanju še kazali Japonci roge, jim jih lahko s svojimi bojnimi ladjami in bombami odbijemo ter Japonsko tako izločimo i-z osišca.
nobila ga je vodenica in srčna hiba. Bil je irskega pbkolenja, njegova žena pa je slovenskega rodu.
Venec k njegovi krsti je po-
da pri-
Httler je Nemcem po	ob nastop« »vaja vlade oananU. da Jih Je «ta milijonov in gm obljubil
«So nassj v očetnjavo. Za Evropo je to pomenilo, da ti jo mi.li podjarmiti, kar J« Moril. J^ko »o Nemci Vepra^ •• ' "i«"jiini na Ceikem. Poljskem, v JaffoelavIJ«. v Bolfiji Itd., po.lali go.podarji tak deial in veiin.ka narod-itudl no*«' pa to jim prifiljene »Inibovati. Hitler — jo obrnil tndi na Nemce v Zed. driavah, katerik je po njeeovi 20 milijoMO, na Nem^o v J«*ni Ameriki, v Rusiji in dr»f|je. da naj delpjejo «• velMine. »lavo in (oepodl
in v»lod te.a re« "i.voljono Ijudatvo". Slika «ori pred-krogu prodetavljo/ dola, v katerih do^inirsjo, «|{ bi v.aj Kdor .na ne»Uro. naj »i pomaf. ||U|,	Ri M(„
tiskana leta 199f o Serlinu.
•»»o *voje«a naroda, ker aa najplemenitejii rod na »veto "*"li* v črnih peffah n Nemci obljuden« kraj«. $lika v "»•'«II dominifaH Nemci v Sovami Ameriki in v Mehiki, ^"du • poveialnim .teklem. Slika J« uradna i« J« bila
in podjetni rojaki Peter Benedict, Andy Gram in Jos. Cerne. Ker Petra nisva dobila v gostilni, sva jo mahnila na njegov dom. Najdeva ga pri pisalni mizi, ko je urejeval oglase za Dužinski koledar. Nabral jih je te za preko tristo copakov. Filipič se ni mogel načuditi. Peter se je pa sam.o zasmejal. Good wqrk, Peter! Zatem #e je razvilo prijateljsko kramljanje, ki je trajalo pozno v noč.
Drugi dan sva šla na obisk k T fUtu Jurci. Hm. toda ... kaj e to! Navzlic temu, da mi je .:>znan v<aki kamenček okoli ijegove kuče, jo vendar nisem rar gel najti. 2e trikrat gv^ se veljala po Trumbull cestj, e Jurcove hiše nikjer. John je te postal nestrpen in mi je zabrusil v cbras, da me najbrž co-n^fnice vodijo. "Ti si res lep Detruitčan! Figovec si... da • t i!" Tedaj se mi pa nekaj po-veti v buči. Kaj pa če je Tone Hšo preoblekel? In nisem se varal. Iz lesene hiše je postala '.idana. Vstopiva in razloživa Mu. Jurci najino smolo, ob kateri smo se \m polteno zabavali.
2al, da je bil Jurca na delu. Kam serlaj? Aha! K Berlisgu. On se je prpvkaf odpravljal na delo k Fordu. Pričnemo kramljati o kulturi in kol-turi. John je namreč že dolgoletni vodja pevskega zbora "Svoboda". Ko sem bi) še v Detroitu, sva skupaj vozila nehvaletni kulturni vez. Jaz dramski a on pevski. Za petje je navzlic mnogim razočaranjenj še vedno navdušen. Žadnjič je prišel celo v Clevelrfnd na opereto ,4Cigan baron". Praxi, da bo n* £a hvalni dan prušlo kar po4n bus (lelfoitskih pevcev in gostov na petindvajsetletnico socialistične "Zarje". Med tem ## PR Svoboda" pridno vetba za opereto "Raj n§ zemlji".
Prihodnji obii»k je veljal Lojzetu Urbančičii in njefovi boljši polovici Jennie. On vodi veliko trgovino * železnino in električnimi predmeti, tudi
skrinjice z napisom: Donation for Church. Pravijo, da so ob neki priliki nabrali kar tri buš-lje denaija. Ljudje vedno prihajajo in odhajajo.
Opombe vreden ie križe v pot. To je umetniško dtjo prve vr-«te. Figure so napravljene ia kovine. Oblikovane po do najmanjše podrobnosti .Ob vhcdu ve nahaja podoba iz mehišk
Jl.n.. »A Plin.*' -■' .i * *r." n -...... ., , m
caga, ter njegova sestra Jennie (soproga bivšega gl. odbornika SSPZ Antona Zaitza) istotako iz Chicaga.
Pokojni John je bil star 28 let. Zapušča starše, pet bratov in dve sestri. Izrekamo jim is-kreno sočutje.
Ako v vaši naselbini ni še kluba JSZ, pristopila van i© kpt clan "at large", članarina je $1 na leto.
novi predlogi v kongresu proti unijam in stavkam
(Nadaljevanje s 1. strani.) .dno delali, pa ne smejQ. Pošte-
Listen to
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP
132« kilocycles (Top of the Dial)
kršen se je dogodil v Bendixu n še maiiikje, je bilo ze mnogo raznih stavk tudi vsled boja med CIO in AFL za juris-djkcijo, pa tudi stavk vsled bo-ev med posameznimi unijami \FL. ki se tepejo med sabo za člane.
Te vrste boji ne bodo ponehali, dokler ae pride med uni-iami do združenja in .<£oraturna, da bo vsaka vedela, kje je njeno mesto in kdo naj bodo njeni člani.
• • ' * , • il * #» Hud senator
Zvezni senator W. Lee 0'Daniel smatra, da se boji med unijami in pa stavke d>
ni Američani bi morali imeti to pravico, pa so jim jo raketirji vzeli in jih obdavčili z asesmen-ti sebi v kori t, pravi omenjeni senator.
Huduje se tudi na visoke plače, če*, da "unijski lordi" zahtevajo po $20 dolarjev in več na dan. doc im imajo vojaki, ki'i tvegajo vse za deželo, le polj $21 na me*ec. Senator je imel lj v mislih izučene delavce (stra-{< kovničarje), ki sedaj marsikje^ res služijo toliko kot pravi on. !
Dobro za ppije
Dobro za unije je, da niso ta- i! ke za kakršne jih predstavljaj i i nasprotniki delavskih interesov. Zato ker imajo ta ali oni
HMHIMmMX
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
PRISTOPAJTE
v K
SLOVENSKI PODPORNI
NAP.ODNI JE D NO 11
^ajajo največ v tekmi med "ra- j unijaki lokal v rokah raketirji] ketirji" v kolektanju asesmen- se ne more soditi vseh unij za la. (r&if\u: je potrebno delavcem, j raketirske. Vrh tega bi morali ki dobe delo v vladnih podvzet- senatorji in drugi vedeti, da je jih, pristopiti najprvp v unijo le malo kaieri delavec prepla-n ji plačati visoko pristopnino, | čan pri avojem delu, dočim se o d 25 dp fP0 dolarjev in več, mnogih članih zveznega kon-predno smejo pričeti delati? gresa in drugih, ki zajemajo iz On trdi, da je to čisto navadno vladne blagajne po tisočake na i odiranje onih, ki bi radi svobo-! leto, tega ne more reči.
NAROČITE SI DNEVNIK
-PROSVKTA"
Stane aa celo leto $£-00, pol leta $3.00
Ustanavljajte nova ^ru*tvH l>eset članov(»c) je treba u novo drufttvo. Naslov za list in ca tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave * CHICAGO, IU~
♦HMMMHHMiniinMf
DEFENSE BOND QUIZ
Q. What can 1 do to help my son who has just entered military seryjee?, ,
A. Your boy must be clothed, fed, and supplied with ¿In latest equipment This requires money. Buy a Defense Savings Bond an^l help the Government to equip your son.
Q. What is labor's attitude toward the Treasury's Defense Savings Program?
. , , Ar Strongly cooperative. The A. F. of L., the C. L O., the Railroad Brotherhoods, and numerous pther labor groups all over the country have endorsed the Program.
f	i	i. f *	(	4 (
Npte.—To buy Defense Bonds and Stamps, go to the near-eet post office, bank, or savings and loan association; or write to tie Treasurer of the United States, Washington. D. C„ for a mailorder form.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:0C—4 00; 7:00—8:30 Dsily At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:M0—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
W«dnf«day and Sunday by annoiiitmenta only
Residence Tat« Crawled 1440 If ae answer —- Cal Auatio »700
.....
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10 ure dopoldne posta ia WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jn George Marchan
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. V. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
NO. 1782.
Published Weekly at 2301 So. Lawadale Ave.
CHICAGO, ILL., November 5, 1941
EDUCATION
ORGANIZATION ( OOPKRATIVE
COMMONWEAl/n?
VOL. XXXVI
REFLECTIONS ON KILLING PEOPLE
When a Nazi officer was murdered in the city of Nantes, France, 50 Frenchmen were ruthlessly shot in reprisal and th:> Herman conquerors are promising to repeat the slaugther unless the officer«! assassins are apprehended and surrendered.
Hew horrible! one says. And, truly it is horrible and inhuman.
Certainly we don't do things like that here America. But we do some horrible things just the same. While we don't send innocent individuals to a firing squad for speedy execution, we have been and still are sentencing millions of our own people to a slow and dismal death.
What we are thinking about right now is the effect of labor exploitation upon the American people as revealed by examination of draftees.
Le,>a than half of those examined, we now learn, are fit for military service.
And again we say, "How horrible!"
It wasn't of war and the fruits of war that the philosopher spoke when he said: "Man's inhumanity to man makes counties millions mourn." Bad living conditions for a large section of the human family is and ever has been a normal condition.
Capitalist America, no less than Nazi Germany, also takes its victims indiscriminately. To get the spoils of labor exploitation the owners of this country pay low wages and condemn innocent and industrious workers to inadequate diets, shoddy clothing and unsanitary surroundings.
The slow death which millions accept as their natural lot of life and which has now been startlingly revealed by a call to arms is the fruit of an economic system which never did. nor was intended to, serve the best interests of mankind.
For the profit of plunder the bodies of men are killed in France. For the [plunder of profit their souls are warped and their bodies are killed by a more tedious method in every capitalist nation on earth.
It may well be that the fact of millions of under-par Americans is a greater menace to the future of this nation than could be offered by the armed hordes of any foreign aggressor. If America falls, it, too, may be the victim of it* own internal rottennness.
"Ill fares the land, to bitter ills a prey, where wealth accumulates and men decay."	—Reading Labor Advocate.
THE MARCH OF LABOR
j^N 1932 ONE OUT OF €V6RV l2 f AVILIES WAS OIPENOBÏTON RfcUEf.
IS MOT A RAPO QDIfUMAri.i HE IS A BAKtA WHO -MOVES F*ESMl*ftAKKD ÔOdt* FROM PARS.
ONLY AMtR»CA*/ m*lKE3 BfcFORfc
1740 t70t> 17% 17QÇ
IN<ON WAGt RATES ON BUfLtXHS fiÍAOfS 008S IN *MO	91
HtfeHfU TRAM IN 1929 •
touo. INSISIKNC* ON unto* -l AML Gaoom mis* oa»sc standar««*
®A4X NcHUOtO • IM*« 19 me LABIL
ipairfWut* MNWP aATs.
Not the Remedy for Inflation
Inflation hangs over us like a »peeler. No group appreciates the dancer more than wage-earner*. But thi» doea not mean that w® favor «very plan brought forth for the avowed purpose of curbing inflation.
The Federal Reserve Bank haa recently formulated rules cutting buy-i ing on the Installment plan. The rules, which do not apply to real estate ( seem reasonable. They aim 'to uniformity in installment paying, fixing a minimum payment as well as the duration. The regulations may reduce some of the high-pressure salesmanship, for salesmen a ill be laid off. The chances are. however, that the regulations wUl have little effect on high prices. High prices are mainl) due to scarcity. Priority orders are creating a scarcity of consumer goods, which without price control leads to inflation.
We sincerely hope that the installment-buying regulations will not be made increasingly rigorous, in another effort to curb inflation, by limiting this form of credit as prices
THE I.L.O. CONFERENCE
The conference of the International Labor Organisation now l.\ session in New York is, indeed, "an act of faith" on the pnrt of tfce pe >ple* • presented in the meeting, belligereuts and neutrals.
The I. L. O. is the sole surviving nrm ot, the Lei #uc ol Nations, < presenting governments, workers snd employers, aiting together to ptv mote higher work and living standards ami functioning as an autonomou < parliament dealing with economic and social problems on an international scale.
That the I. L. O. has managed to survive and to fuQctioa while Jx-League itself has suffered shipwreck is a tribute to the former and evident« of the deaperate necessity for its existence.
The fact that in the midst of war and despite the violent dislocation, of the past two years, 36 nations have answered the I. L. 0. conference call and sent full complements of. delegates and advisors to its meeting attests it* capacity for life and usefulness. This is to be atributed primanlv to the circumstance that the great labor organisations of the democratic. •9» the backbone of the I. L. 5., and to the tenacity tfhfVill to live di* played by these organizations in the face of the greatest crisis e>er perienced in their history.
While the labor movements of the occupied countries lie crushed tempo, rarity under the Nasi heel, many of them are nevertheless represented in the I. L. O. conference. The Latin American states are represented mo»v fully than at any other such meeting, and the leadership beir.fr displayed by the United States and Britain gives assurance that the I. L. O. lives in I will continue to live as a powerful instrument of demqi'spiic victory in ] enduring post-war reconstruction.
Specifically, the two main questions before the contvrencc sit ih|
Probe America First
Europe is Facing Worst Food Shortage of Modern Times
Embattled Europe, with the possible exception of Great Britain and Germany, £a*es the war's third winter with the prospect of food and fuel shortages that may be the worst of modern times.
A United Press survey based upon official statistics and information t from reliable nmitral sources showed today that the food shortage already
' is desperately acute in some A«is-To many parsons the phrase "America First has becom* synonymous occupie{1 area8	„ Greece, parts
with personal onmity towards the President of the United Statee, with snb- of	am| western Russia as
▼ersire activity, and with a deep-rooted professional and emotional Anglo- V(}|| 80me sections of Norway and
phobia. This impression is not entirely warranted. There are in the ieola- I Hungary
tionist camp many sincere pacifists whoso sole error, it appears to ns. is Prospect« for Italy, Franca, Bel-failure to look more closely into the background of some of their colleagues, gium, Poland, Holland. Bulgaria, Ku-That sincerity is not lacking among the pacifists is evidenced by the pre- j mania and even Sweden were des-sence in their circloe of men like John T. Fly-«, and by the recent resign- cribed as increasingly poor.
tion from the America First committee of Edward L. Ryer»on.	I NA2j SUPPLIES AMPLE
It is not with these that the American people need concern themselves. Should thi. nation go to war their loyalty will be unimpeachable. But whet Carman supplies were described by of the men they work with—Charles A. Lindbergh, friend of Herman.. Goering? What of
Dispatches from Vichy report that France does not have enough food or fuel to last through the winter.
Russia is expected to have sufficient food to feed it* armed forces and civilians this winter, but the situation of inhabitants of occupied Russia is extremely serious. Agricultural experts believe the "scorched earth" policy carried out by retreating Soviet forces *ill turn former fertile fields into near-deserts for a long time.
Wage and Hour Law
The Nation is hesltiiier and stronger in this periotlOf emergency due, in part, to the working of the Federal Wage and Hour Law, General Philip B. Fleming, Administrator of the Wage and Houi Division, U. S Department of I-alTor. said recently I on the occasion of the third anniver-
___all courees as ample and Britain was
the chairman of which is John Whoeler, the Senator's son? By their actions, ficial souses at Berlin, said that j ^ for hour, ^ promotH the four. propaganda, booing and otbor demonstrations these person, have shown Kurope s 350,000,000 people would , .ft	m jn ,)ur viU|, a fen>e |n.
I .	7\	. .	...	M.x;im tk-n .„ Amor. < not starve this winter although food
themselves moro ..tested .n creat.ng an Amer.cn Nasism	an Amer ^^ ^ ^ ^ abundant. Hope
ican defense.	hv Vrjw that the real Wl P»""»^'""	»
Finances apparently are a matter of small concern to these .trm».. ^ZZ^l b^Mt u^tn UteTn	X
persons who can fiad HttU more to do with their time than to peddle	wjBUr ^ ^ h<mever. that'	N«vembei 1,
Berlin's banalities here. They run endle»« demonstrations in countless R y difficult situation exists in auditoriums; they distribute millions of leaflet»! they publish scores of occupied sections of Rus>ia.
The Russian "scorched earth" pol-
Ih en glutting enough to eat. The ceil->rhour system
dustrk>s, a fsr more efficient method of production than anything we n the last war.
five
more industrial wage orders went into effect. At least 40 cents an hour murt he paid to all these employed
attractive magasines and newspapers; they send endless delegations to \ nv n.ue*mn	v......m th„ .h(M1> furniture. gray iron
Washington; they pay
^	__ _	I I àli.i	- — Mf i —. A A Ê - I ■ MA	9 ( ..»i ll.a «M I U IM	* '
. B	.u; «mu..»..,, and jewelry industries; at
Where do their funds come from? Why has America First never revealed the prospcct of dire suffering in this ^ ^ ^^ ^ ^ ^ ^ ^^
it. .ource of income? How much moa*y has b^n paid to prominent isola-	conUnenl according I ^P*0***
tionist leaders for their endless speaking tours? ,	'l tn not German Si fthS? 2 More than a ^ore of other industries
These are matter, of vital concern to a nation who., geniality and lack j p|O™l tho hunger level due to the	w^rmUB» Un<h'r ,UCh
of political M>phUtication have made it the joy of Asi. propaganda mnJ draJn io|> Axis wgf	poor
espionage bureau.. Since Senator. Wheeler and Nye have set the .tyle crops, lack of transport facilities, of the day with their probe of Hollywood, and the threatened Senatorial hoarding and almost total disappear-inouirie. into,the affair, of their political opponent., the«e non-interven-» ance of imports. The international Zist leader, should have little objection to a federal probe of personnel IWtlt-t.
If
and the fdbd sources of the America First Committee.
It would not bo amiss if those back home would write their Congress men urging such action, basing their requests on the lessen of France. " the French Republican leaders bad probed their "peace at any price group., they would have cut »Kort the e.pionage and morale-cracking activ-
ities of Ott» Abets.
♦hat the F.uropean potato harvest was generally good, but there was much less land sown than in 1940.
orders. |
"I feel that the universal 40-centn-an-hour minimum wage pmvid^d for in the statute- will go into effect October 24, 1943 without shock or dislocation, as we have already established minimurfi wages of 86 to 40 ccnts an hour in practically all America's low ware- industries."
no time to mortgage incomes heavily.
Restriction of installment buying may result in more bank credit for the higher income groups and in increasing the number of credit unions for the more farsighted of the small income groups. When emergencies come, those with small incomes can turn only to personal loan agencies or to loan sharks.
—American Federationist.
Louis D. Brandeis
rise. We agree, however, that this is strengthening of the democracies in their lesistance to Hitlerism snd th •
formulation of a program and principles for rebuilding the world after victory has been won. The two tasks are parts of one and the ¡tame objective.
The two comprehensive reports presented to the conference on both questions by Acting Director Kdward J. Phelan are gerving a« base* for the discussions. One deals with methods and measares of collaboration between governments, industry and labor in efforts to achieve the maximum of discipline, efficiency and production. The second stresses post-mar prob-j lems as part of the tremendous job of reconstruction that will confront th^ democracies.
Th<»se who are inclined to feel discouraged by the state in which :hi! world finds itaelf today will discover a source of new faith in these report*, the product of constructive international thought and action, designed 'jn help smash totalitarian aggression ond chart the road to a better international order on the basis of a stable peace.
The conference discussions will help clarify the issues involved ar1 strengthen the determination of the democracies to pursue their objective> to a successful conclusion.	>»	.
One fundamental truth to which the conference has given expression was stated in clear and unmistakable language in his address to the delegate» by Clement A. Attlee, leader of the British Labor Party, when he declared that all plans for world reconstruction are "just lost labor unlet» Hitlerism is destroyed." Major Attlee expresaed also the view of the embattled democracies when he said "we are determined Hot ohly to win wbe war but to win the peace." On this objective the conference delegate reflecting the yearnings and aspirations of all decent people, are in com plete agreement. Against Hitler's "new order," which Major Attlee described as "on))- a phrase for the enslavement and exploitation of mankin I by a gang of ruffians," the conference will help put forward the once ption snd program of a genuine new order which will have it« roots in freedom, security and social justice buttressed by the collaboration of all peoples, victors and vanquished alike.	" •
This is a bold conception, but the boldness is only commensurate with the needs and bitter realties of a civilisation whose very existence han^ in the balance.	,	' 4
There are times when to be bold is to be genuinely practical and realistic. That is the message of the 1. L. 0. conference to a sorely tricJ
—The New Leader.
Success in life does not consist of making a lot of money.
It consists of making the world better for having lived in it
Under this definition, Louis D. Brandeis' life was a success. Like so many other genuinly useful men; he iid not have time to make much money.
But he had time to perform useful ervicc to humanity.
He had already made hia mark as i useful citiaen before he was ap-K>inted to the bench of the supreme ;ourt. On that bench he had a distinguished career.
It was not his lot to serve with a lull set or even a majority of liberal justices. On the contrary, he and Juatice Oliver Wendell llolmea, with the latter addition of Benjamin N. Cardoso, were much in a minority when questions of real social import-snce were to be decided. —
Such questions are the ones that count. Anyone can decide mere questions of dollars and cento; and a, great many cases involve nothing m,rlu more. But it takes a man who knows t ===== that the law is not a static thing-one who realises that the law is dynamic—that it must change with changing social conditions—to decide cases of social importance.
It takes a great deal of courage to be In the minority in such matters and to brave whatever criticiam and social ostracism may come one's way.
For this reason, although the object of the court bill of 1»37 was good, the manner of it was peculiarly offensive, inasmuch a» It cast reflections upon .age as such, whereas Brandcis was the oldest and also the most liberal member of the court, just aa Oliver Wendell Holmes had been the oldest and one of the three most liberal members of the court. His di«*cnting opinions in import-
THE PUBLIC SERVICE MOTIVE
At a time like this, humsn nature The argument is not ended. No appears at its best and at Its worst, such aigument ever is. But, mab. Its worst is in every headline. Its! man, what fun it is to have real Ufr beat is easily overlooked.	brought into it.-
In the days when the theories of	-- - »■■ —
socialism were mainly the subject for	•
theoretical debates we had many a JHEY ARE PAYING
tilt on the matter of motives. The rfNn ruCATIkl^ defenders of individualistic enterprise rUK LHtA I IITO
hotly contended that the hope of pro- dtlf'AGO III
fit was the only Jure that would rouse managerial man to hia best efforts. The Social is ta used to answer by citing cases. They would say: "Look st the army engineer, the state
health officer, the university pro-ant cases constitute Brandcis' finest j fessor. They work for modest sal-mcmorml. They paved the way forthe i aries, yet their product can easily almost wholly liberal bench of the! bciir comparison with that of the present time.
FEAR IN ITALY	.	-
Ominous sign« of the coming hun- Vichy—La Honte
A French underground organisa-
-Milwaukee Post.
ger were seen in the rationing of
hundred-thousand-dollar men who serve the great corporations. Can't wc get men like these to manage our industries for the common good?"
Such discussions remained rather pale and academic. At the end everyone remainend of the same opinion still. But from now on they can be renewed on a different basis snd with pages of fresh cvidctlce. It Is from Britain, which—according to our defeatist*—should long ago have lost any shred of democracy with which to cover herself, that there comes to us this new knowledge of social dynamic.
England is now dotted with great
industrial concerns run directly by
the government The managers are
was not .. »u • i. «.»k__„	nu>n	from private employment
ii montn.	"«> •	--	oil than the others, have a more de-, f , f . . • .	,
"No matter if you do know who I According to available information, honorable to defend the French soil ,|omtt, fUvor< Wn« plentiful and , i.^!!?!!^^
Red Salmon, Pink Salmon, and Chum Salmon
The difference between red, pink, and chum salmon is first of all one of price, ssys Consumers* Guide, publication of the Consumers' Counsel Division of the U. S. Department of Agriculture. Red salmon is the most epenaive, chum the cheapest, with pink somewhere between the two. There are 5 principal kinds of sal-
The Concress of the United States owes it to the people to learn who bresd in Bulgaris, the recently tight-	t , i
,». Anlnc . Otto Abets.	-The New Leader. ; ,nH rationing in Italy, and reports	^ "Libert*" circulstes the
- ,he An"nca* 0,10 A	_	, from Hungary that the food shortage	following sentiments:
. had become so acute in some sec-	u People always talk of what they
^ . , c___rk. l	| Farmers "south of the border" are j tions that the peasants were hiding	haven t got. The poor talk about
Mexico S Farm Lniet	mainly abwent4?e landlords, with hired foodstuffs to keep them from Ger-	?.lck ahout h~,th: V,chy
Sees how Badgers do it help to do all the work, he explained. , n,an ^buyers and bees use of fesr of	Ulkg^a^Honor^ ^ ^^
MADISON. Wis. (U.P )— Marte AS XHE DIRECTOR DIRECTED • In Norway, it was reported by way Soldiers to flow- freely m Syria, for -----------------r-----------
Gomez, minister of agriculture in A British railway director rebuked! of Stockholm, thst the food situation »"non Vichy knew the Syrisn wsr I nK)n ctnnc<j: chinook, sorkeye, coho, Mexico,was motoring through Wis ; a tkket collector who allowed him to had becoma much worse in the last	b,ut C0",,Wt,ed H neco»-|pink and chum aslmon.
consin when he suddenly Stoped his ^ through the gate without pro- month snd that ment csn now he nb- f,nry t0 dafefd our Honor.	J rhinook snd sockeye contain more
driver.	ducing his pass.	J tained only once a month. .	j.
"I want te go back and see that farm," he said.
At the farm he found a typical Wisconsin farmer and his wife In the barn milking 26 cows. *
"Do you milk all tnese yourself?" • Gomez asked.
"Yes." the farmer *aid.
"And do you sweep out the barns,
coiip^- ureeee, Belgium, r nince aim rwimi -------------- ;----,—''' r	nmi mmc. owiw;<• »«	«miiw» i , ,	,,	*u .1« ;	------7 —* -----
to ride | wUl «uffer L greatest har^ishlps thi. < »»>Ie to receive ourMsrshal with	from ^ whlu.	Ml-i	Än h°Ur ^ the oTT*
ng with ! winter. compliment brimming w h man- mon u,ujl|| ^ undcr that mm,, JJ1*^Lr9^1[¿^T ^mZ^: ™* f*>™timc, M ,rtw M 20 c,'n whether _ •watarfe snd understanding; "I know , (.oho >lhrtr ^j^.n that stands in ! 1	B"1 ATr ^^ «^spaper, Än hour>
to?"
"Yes.'
We Own the Farm*'
"And do you live In tha house up there?" "Yes."
"Well, who owns this fsrm?" "We do."
The Mexican was astonished.
am," he said, in reply to the colle tor's excuse. "I am entitled free only when I am traveling that pass. You don't know I have it or not."
The collector, nettled into action, demanded to see the pass
"That's right," exclaimed the director. "Her
declare; I must have left it at the fewer than ftOO Inhabitants, is pass * office."	ing up all the statesmen, all the gen
"Then you'll have to pay your erals and all the writers, fare," responded the collector grimly. 1 Pekin'i undertaking, the "Happy'
--------Littell Memorial Park, will be dedi
ADOLF HITLER SAYS: [ cated to "an ordinary good citizen.
According to avauaoic iniormnuon, ¡..........7 - ;-----— - - - „. . ¡ miw iiivur,	|jiw.i»«mui	—_	.»«^„«.u
Greece, Belgium. France and Poland "^nst Hitler s cohorts; thus Hit er ¡^
more. Sockeye is r«hl, chinook | .	, . .w«^,. I t. »l x
CHICAGO, ILL. — The Unitei Footwear Manufacturing Co.. 1211 S. Jefferson St., was fined $500 by Fedeial Judge William J. Camjliell on October 28 on a plea of guilty to a criminal information charging I counts of violating the Fair La bo SUndards Act.
Louis Asher, president of the firm, pleaded guilty to the same chsrgc>. He was fined $1 and ordei-ed to nia\r restitution of $419 in back wagv- t<. 28 employees.
The company is engaged in thr manufacture of infants' and child ren's footwear and comes under th-cent an hour minimum wage or the shoe industry wage order. Under a new order, a minimum rate of 4 ' cents an hour became effective in th industry on Nov. 8.
Failure to keep records and fal>i ficetion of recowls were among tJv 19 counts in the information.
The company faded to keep en ploy ment. time and w^ge records fv. !»eglnners on piecd ra^s whose esrn-ings did not e(|ual 85 cents an hou Mr. O'Malley said, and fUalfM th records of other piece rate aorK' to show fewer hottrs than actus^ worked to indk-att they earned
that you personally did not want this I ^! -^nH;or.\nd" olf content some-,ookln; M*»"™ over agree ' ^ jnformatk>n. filed June 11. "■r.M	where betwoin red and pink salmon. that no "uch lhmR ^^»•"td. t941, contained the foOowing allegn
For a French officer, wlfo is a pjnk w|mon COmes from the hump- One head of a great government i tions: one count, failure to keep s«1i
concern gave to Dorothy Thompson quate and accurate record*; thre«
A GOOD NEIGHBOR ■ | Koi. t Krcnch offiC€ri wHo is
, ................,B/\boot to establish its Hut public P' «oner In Geimany. to accept free	back, hss a delicate flavor, but con-
why—where—well. I memorial. Pekin, Ind., a town with dom on condition of a promise never	„11 than chinook. sockeyt,
to ^erve sgainst Germany Is an act	or Cf)ho jt mu<?h more plentiful
worthy of an honorable French of
flrar.
There are two kinds of Honor: the honor of France and the Vichy brani.
"The frontiers of 1914 signify the Iste H. C. "Hsppy" Littell. who Not A$ Ordered nothing at all for the future of the held a dosen unsalaried jobs In Pekin German nation ,.. Might alone makes
a revealing statement of the advantages of hia new position. He laid, first, that his small salary is not an unmixed disadvantage in these days of high taxation, and hia civil service
counts, falsification of records; thre. counts, failure to pay overtime; five counts, failure to pay the minimum wage of 35 cento an hour fixed by Ike ahoe industry wage order; and
status Is higher than that of a mere	seven counts, shipping intarst »»-
private money-maker. Ha ia free, In	commerce goods produces in viols
addition, from the worries of financ-	tion of the Act. Ing and competition. His product, ^
right (Meln Kampf, p. 944). North In Mexico, he explained here later, America ,.. consists for the greatest a farm owner "never, never would part of Germanic tlementa (p. 392 be seen milking his o*n cows."	The German Reich, as «a state, should
"And sweeping the barn?" Gome* Include all Germans (p. «01)." — Hung up hit hands in defpair.	Chicago Daily News.
than the red salmon and sells for less.
I ease expensive canned salmon, chum comes from dog salmon. It ia whitish In color when canned, and Is considerably less oily than the other varieties.
in addition to being railroad sgent Jack—Mother, there's going to be Ml five varieties are about equal | moreover, must come Up to the high-	. .
and berry association ssles manager. i>wful troubTe at the butcher's	, In food value and all arc good sour-1 eat Standards, and he likea high j Some ldnd* of fish p™ » *bl1 '
There is something pleasing and Mother—What happened now?	of Vitamins A and D and of pro- standards. But the big thing ia that to move one eye Indynrientiy
solidly American in thia action. What Jack-Why. the butcher's wife got teln. When you prepare sslmon, re- his men. the employes of tiic govern- the other eye, aerordmc a friendly, halpful neighbor H. C. a little babv girl, and he's had a no-1 member that there are valuable | ment. do better work, make greater Better Vision instittrte.	4
Littell must have been.	tice, "Boy Wanted." In the Willi»a vitamins in the liquid; don't poar it sacrifices to get the biggest and best kfixste o«e eye oa «oi^ WT,f1
—The Louisville Courier Journal, all the wceki"	' "ff	i ♦ mitput	other faze emnnd.
r	# *	!