Novo mesto, 30. decembra 1953 Cena 12 ffin Stev. 52 Leto iv LastmUa tn izdajatelji: Okrajni odbon szul Črnomelj Kočevje Id Novo mesto. — Izhaja vsak p*t«lt — Ureja ur&denikl odbor. — Uredništvo In oprava; Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — PoSttil predal 93. — Telefon uredništva In oprav« 127. — TekoCi račun pri Narodni banki v Novem mestu «l«,T-l«l. — UMna naročnina M« din. polletna tM din. četrtletna tES din — Tlaka tiskarna .slovenskega poročevalca« • LJubljani Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Dolenjska gospodarska poslanica Žalostno sliko je kazalo naše gospodarstvo ob koncu druge svetovne vojne. Več desettisoč po-Žganih domačij in gospodarskih poslopij, zlasti v kočevskem, pa tudi v črnomaljskem in novomeškem okraju, razdrte proge in uničene postaje, prekopane ceste, mostov pa niti bilo ni nikjer na območju naših krajev, vsaj celih in nepoškodovanih ne. MoČno prazni so bili hlevi, kašče pometene, skrinje in omare brez oblek. A kar je Še najbolj hudo, marsikatera družina, ki je ostala brez vsega tega, je ostala le brez red-nika, brez gospodarja in brez delovne sile. To je bila kaj žalostna f;ospodarsko-socialna bilanca Stiri-etne krvave narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije, ki je zahtevala ogromne žrtve in napore, ki jih je nase ljudstvo tudi dalo, vedoč, da brez žrtev ni tma&e. Poleg podeželja so utrpela med vojno veliko škodo tudi naša mesu, zlasti Novo mesto, Ribnica in Kočevje, ki je bilo ob koncu vojne en sam kup ruševin. Po zaslugi pravilne gospodarske politike ljudske oblasti, brezpri-mernega delovnega poleta in skrajne požrtvovalnosti naših ljudi, smo postopoma celili materialne m socialne rane vojne. Z obnovo smo začeli pravzaprav iz nič, saj nismo imeli industrije in obrtnih podjetij ter delavnic, ker je bilo potrebnih tudi te obnavljati hkrati z obnovo celotnega gospodarstva. Vse je šlo sporedno, pa ne lahko, ampak z največjimi napori. Posledicam vojne so se pridružile še druge težave, kot slabe letine, ujme in končno še huda gospodarska blokada vzhodnih držav, za nameček pa še dve zaporedni hudi sušni leti. Vse te težave smo s pravilnim usmerjanjem gospodarske politike in velikim doprinosom naših ljudi premagali. Nismo pa se zadovoljili samo z obnovo. Hkrati smo gradili in krepili industrijo kot osnovo gospodarskega napredka in neodvisnosti, kajti da bi šli na isto stopnjo gospodarstva, kot smo ga imel! pred vojno, se nismo zadovoljili. Hoteli smo in hočemo veliko več, hočemo močno, napredno socialistično gospodarstvo, ki je jamstvo višje življenjske ravni delovnih ljudi in konec izkoriščanja človeka po človeku. Kaj vse smo naredili po vojni? Mnogo, zelo mnogo. Spet je stekla železnica po obnovljenih viaduktih, mostovih in nasipih, ki so med vojno okupatorju hudo zmešali načrte, po vojni pa so se uklonili velikemu delovnemu poletu naših ljudi. Tudi ceste so kmalu postale uporabne. Na njih in na železnici je porastel promet za nekolikokrat. Postale so močne utripajoče žile naglo razvijajočega se gospodarstva. Tisoče in tisoče domov je spet zraslo na pogoriščih in ruševinah. Nekdanje lesene stene kmečkih domov je zamenjala opeka, slamo na strehi pa prav tako rdeča in bela strešna opeka. Skoraj razdejani Kočevje tn Novo mesto sta spremenila lice. Istočasno so zrasli prvi industrijski objekti na Dolenjskem: Tekstilna tovarna^v Novem mestu, Belsad v Kani?.arici, tovarna igrač v Novem mestu, Tovarna učil v Črnomlju, lesno predelovalna (ža.1 premalo smotr- na) industrija v kočevskem okra ju, na stotine majhnih in srednje velikih obrtnih delavnic ter podjetij poleg obnovljenih in razširjenih predvojnih industrijskih obratov. Tisoči domov so dobili električno luč. Vsi večji kraji so po Kam moramo usmeriti bodoče gospodarske napore? Poleg odprave napak, bomo morali glavne napore usmeriti v dvig kmečke proizvodnje. Naši kmečki pridelki so po krivdi zaostalosti kmetijstva zelo dragi, dohodki kmeta prav |z istih razlogov pa navzlic temu zelo majhni in so v povprečju daleč pod dohodki industrijskega delavca ali uslužbenca. So tu in tam izjeme, ki pa ne izhajajo iz dobre kmečke proizvodnje, pač pa iz špekulacije posameznika in so res le izicme je treba misliti na načrtno dviganje kmečke proizvodnje sploh. Veliko nam bo pri tem pomagala naša mlada industrija, vendar to še ni dovolj. Potrebni so tudi dolgoročni in kratkoročni krediti za gradnjo silosov, gnojnih jam, za nakup dobrih plemenjakov in semen za oba sektorja lastništva. Potrebna je obvezna borba prot; vsem rastlinskim škodljivcem in tudi proti neugodnim vremenskim Na splošno so dohodki kmečkega pojavom. Potrebno je prepričati našega kmečkega proizvajalca, da bo začel tudi on gospodariti, oziroma proizvajati s svinčnikom v roki, da bo znal pridelovati tisto, kar mu donaša največ dohodkov. Potrebno je dati kmečkemu proizvajalcu vsaj približno tako strokovno znanje za njegovo panogo, kot jo imata na primer obrtni in proizvajalca majhni in zaradi tega ne more dati družbi tistega, kar bi lahko dal ob boljšem obdelovanju zemlje, pa tudi sam je pri tem prikrajšan. V kmetijstvu moramo še naprej razvijati in krepiti državna in zadružna posestva kot centre naprednega kmetovanja, obenem pa industrijska delavec za svojo stroko. Industrija ima na Dolenjskem še zelo mlade in šibke korenine, zato je treba z industrializacijo Dolenjske nujno nadaljevati in hitreje kot dosedaj. Razvijati pa je treba take vrste industrijo, ki ima pogoje. Ne gre tu morda za ključne objekte težke industrije, gre predvsem za dopolnjujočo industrijo, ki je prav tako važna in ki jo je laže razmestiti. Kočevska na primer ima vse pogoje za lesno predelovalno in kemično industrijo iz mehkega lesa, novomeški okraj pa za predelavo iz trdega lesa. Ta predel Dolenjske z Belo krajino sploh še ni raziskan, ne vemo, kake naravne zaklade skriva zemlja v sebi, da bi lahko gradili ustrezno industrijo. Železnice, ceste, vodovodi, iole, turizem... Pravega gospodarskega razvoja v naših krajih si ni mogoče misliti brez gradnje novih železniških prog in sodobnih cest. Železniška zveza Črnomlja in Kočevja z morjem je osrednje prometno vprašanje dolenjskih okrajev. Proga Bre-žice-Novo mesto-Suha krajina-Ko-čevje je drugo važno prometno vprašanje Dolenjske. Na novo av- vezani s telefonsko žico, prav ta- (tomobilsko cesto Zagreb-Ljubljana ko pa je bilo poleg predvojnih [bo nujno potreben priključek po-odprtih več novih avtobusnih ! dobne ceste z odcepom s ceste Za-zvez. Skoraj vsak večji kraj ima zdravstveno ambulanto ali postajo, ki nudi zdravstveno zaščito delovnim Ljudem svoje okolice. Novi industrijski objekti in delavnice ter povečano obratovanje v prejšnjih so dali zaslužek tisočem novih delavcev, ki so bili prej prisiljeni iskati kos kruha v tujini. Zlasti na Kočevskem so se razvila močna kmetijsko živinorejska državna posestva, ki postopoma rastejo v kmetijsko živinorejske ve-leobrate socialističnega g09podar-stva. Se in ?e bi lahko naštevali, pa bodi dovolj, saj to, kar smo zgradili, vsak dan vidimo. Česa pa še nismo napravili? Večino tega, kar smo še želeli, pa nismo napravili, ni izpadlo morda zaradi nepravilnega vodstva ali premajhnega delovnega poleta ljudi, pač pa največkrat zato, ker vsega nismo zmogli. No, bilo je tudi napak in nepravilnosti, saj so le-te pri takih ^naporih in podvigih skoraj neizbežne. Obnovljene domačije imajo marsikje sicer novo streho, znotraj pa so Že zelo slabo opremljene in nedodelane. Še so tudi domovi, ki čakajo obnove. Sarno v BeLi krajini jih je kakih 100. Med tem pa smo lahko ugotovili, da so si obnovili aH celo modernizirali svoje stavbe na račun obnove in s pomočjo družbenega prispevka taki, ki do take pomoči niso imeli pravice. Kmečke delovne zadruge, ki tmo jih organizirali s precejšnjim trudom, niso pokazale tega, kar bi morale in za kar so bile organizirane, zato smo njihovo organizacijsko obliko spremenili. Prvotne oblike niso ustrezale našim razmeram. Splošne kmetijske zadruge so sicer povezale dcserriso-če kmetov, vendar pri dviganju kmetijstva niso dale tistega prispevka, ki bi ga lahko, ker so pač razvile svojo dejavnost predvsem v trgovini in prekupčevanju, — skratka, v iskanju dobička v gotovini. Edini vidnejši prispevek kmetijskih zadrug pri dviganju kmetijstva so številni strojni odseki, ki navzlic temu, da razpolagajo že s številnimi stroji, Šc ne nudijo našemu kmetijstvu tiste pomoči, ki bi jo lahko, ker dostikrat stroji niso pravilno in zadostno izkoriščeni. Podjetja smo izročili v upravo delovnim kolektivom, toda upravljanje ni povsod v duhu socialistične demokracije. Ponekod se je usidralo škodljivo in protisociali-stično mišljenje, da kolektiv v celoti in brez nadzorstva lahko razpolaga z zaupano imovino in gospodari po svoje brez ozira na blaginjo skupnosti, ki mu je dala v upravljanje to premoženje, drugod je pa spet očitna brezbrižnost večine kolektiva do pravilnega gospodarjenja in upravljanja. To se dogaja zlasti tam, kjer je med kolektivom veliko »na-pol« delavcev, ki imajo kos zemlje in domačijo ter je niihov zaslužek boli ali manj le priboljšek družini. V rakih podjetjih je tudi po navadi storilnost majhna. Šibka socialistična zavest in majhna storilnost sta glavni hibi v naših podjetjih. greb-Reka preko Bele krajine in Gorjancev. Načrt za gradnjo ceste Ljubljana-Sušak skozi Kočevje je bil dogotovljen že pred vojno. Potrebno ga je čimprej uresničiti v celoti. Poleg teh pa je še polno lokalnih cest, ki jih je treba temeljito popraviti ali na novo zgraditi. Preskrba t dobro pitno vodo je v večini predelov naših okrajev odprto in zelo pereče vprašanje, pa bodi to v lieii krajini kot celoti, v Suhi krajini, vasmi pod Gorjanci, v okolici Trebnjega ali drugod. V vseh treh okrajih manjka tudi še nekaj desetin Šolskih stavb, ki so bile uničene med vojno ali jih še sploh ni bilo, približno toliko pa je takih, ki še malo ne ustrezajo potrebam današnjega šolstva. Gradnja predvidenih vodovodov za posamezne okoliše in gradnja šol ne trpita nobenega odlaganja več. Turizem je na Dolenjskem pravzaprav še neodprta knjiga. Dovolj je naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti. Kako lepi OGLAŠUJTE V NAŠEM LISTU so Gorjanci, kako znamenit je kočevski Rog, prijetna je bistra Kolpa in kako zanimiva je tiha zelena Krka. Obe tečeta popolnoma neizkoriščeni. Zapreženi bi lahko dajali milijone kilovatov električne energije iin pri tem na turistični privlačnosti ne bi prav nič izgubili, pač pa samo pridobili. Gotcniški hribi in romantična dolina Kolpe od Osilnice vse do Vinice lahko zadovolji vsakega turista. Koliko je prekrasnih podzemeljskih jam, ki jih nihče ne obiskuje, saj so javnosti neznane! Naravni pogoji so tu, potrebno pa je ustvariti še materialne. Sodobna gostišča in prometne zveze so pogoj za turizem. Tu nas čaka še zelo veliko dela. To je samo nekaj nepopolnih podatkov o prehojeni poti v gospodarstvu in hkrati nekaj najvažnejših vprašanj, ki jim bomo morali v prihodnje in naslednja leta posvečati vso pažnjo in vložiti vse napore za njihovo uresničenje. Prizadevanje za dvig gospodarstva je naloga nas vseh. predvsem pa zborov proizvajalcev in ljudskih odborov. Potrebno je, da se s problemi dolenjskega gospodarstva dobro seznanijo tudi vsi naši ljudski poslanci. Gospodarske napore in prizadevanja pa bo tudi v bodoče v še večji meri spremljal naš domači list, ki vabi v vrste sodelavcev ob vstopu v peto leto svojega življenja vse, ki sta jim rast in napredek Dolenjske pri srcu. P. R. Ve&cio v Četo VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN SODELAVCEM 2ELITA MNOGO USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA V LETU 1954 UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA i*l§Iow€i«im &iMm® predsednik Zvezne ljudske skupščine Pretekli petek popoldne je bil v Beogradu uvodni skupni šesta« nek Zveznega sveta in Sveta proizvajalcev Ljudske skupščine FLRJ, na katerem j-e bil na predlog skupine 26 narodnih poslancev izvoljen za predsednika Zvezne ljudcke skupščine tovariš Milovan Djilas, ki je po iz- S sedme seje obeh zborov 0L0 Novo mesto Le z večja proizvodnjo bomo Skoraj polnoštevllna udeležba odbornikov obeh zborov na 7. redni seji OLO Novo mesto 23. decembra priča, da se odborniki vedno bolj zavedajo svoje odgovornosti kot predstavniki volivcev v najvišjem oikrajinem oblastvenem forumu. Seje so se udeležili tudi ljudski poslanci novomeškega okraja: Niko Šilih, Franc Krese-Coban, Frane Pir-kovlč, ing. Vilma Flrkovlč In Stane Srnid. Na dnevnem redu je bila razprava o gospodarski problemati- Dijaški dom »Borisa Kidriča« v Črnomlju bo prihodnje leto postal prijetno zavetišče dijakov Bele krajine. Tako skrbi ljudska oblast za mladino ki okraja (Izvajanje proračuna in uporaba Investicijskih sredstev), tekoče upravne zadeve, sprejemanje odlokov ter druge zadeve. V razpravi o obširnem ter Izčrpnem poročilu predsednika gospodarskega sveta Maksa Valeta je sodelovalo več odbornikov obeh zborov. Poudariti pa moramo, da je večina odbornikov pri tej razpravi obravnavala predvsem drobna lokalna ali občinska vprašanja iotrebno temeljno znanje iz gospodinjstva, ročnih del, zlasti pa izpopolnitev v domaČi obrti, ki jim nudi zaslužek in izboljšanje življenja. Zato bodo tudi letošnjo zimo izkoristile za izobraŽevanje še v večji meri, kot prejšnja leta. V prvi polovici decembra je delovalo v Beli krajini okrog 15 različnih izobraževalnih tečajev. Samo v Črnomlju jih je bilo kar 8, od teh eden šiviljsko-nadalj ovalni, 2 pri-krojevalna, 1 gospodinj sko-kmetijski, tečaj ročnih del in drugi, katere obiskuje blizu 200 žena in deklet. Pletlljski tečaj obiskuje kar 75 tovari-šic. Ženam je letos uspelo organizirati tečaj tudi v Pre-loki in Ziljah, kjer takih tečajev dosedaj še niso imeli. Ker nimajo v bližini strokovne predavateljice oziroma voditeljice tečaja, Je okrajni odbor žena zadružnie poslal strokovno moč lz Črnomlja. V teh vaseh je največ zanimanja za domačo obrt. Za oba tečaja se Je takoj v začetku prijavilo nad 40 tovu-rišic. Na Vinici so žene organizirale tkalsko in veziljsko dru- žino. Čakajo samo S« na surovine, nakar bodo takoj pričele s tečajem iz teh panog. Pri tem jim zelo požrtvovalno pomagajo prosvetni delavci. Sklenili so, da bodo to zimo organizirali izobraževalni tečaj v Sečjem selu, kjer prav tako do letos še niso imeli tečaja. S kmetijsko-go-spodinjskim tečajem so na Vinici pričeli že v prvi polovici decembra, V AdlešiČih se vsako zimo bolj temeljito pripravijo na zimsko izobraževanji. Posebno veliko je zanimanje za domačo tkalsko obrt, za katere poživitev požrtvovalno dela znani ljubitelj Bele krajine kumek Božo Račič. Pa tudi drugih izobraževalnih tečajev imajo v Adlešičih precej, pri tem pa prav tako ne zanemarjajo kulturno prosvetnega dela, ki je tu izredno živo. Tudi pri njih zelo pomagajo prosvetni delavci, posebno tovariš Stangel. Pravijo, da bodo to zimo pripravili tečaje tudi v oddaljenejših vaseh, kot so Milici, Žuniči, saj si prav tako v teh vaseh ljudje želijo izpopolniti splošno in strokovno znanje, O Izobraževalnem tečaju na CreŠnjevcu pri Semiču smo že pisali. Dobro so se pripravili za zimsko izobraževanje tudi v Semiču. Ker nimajo strokovne moči za pouk domače obrti, bo ta predmet poučevala tovarišica iz Črnomlja. SIcer je prihajanje na tečaj v zunanje kra- je za strokovnjake iz Črnomlja dokaj naporno, vendar se nihče ne brani in rad posreduje svoje strokovno znanje pa je Izpopolnjevanje v do-Na okrajnem odboru zadružnie predvidevajo, da bo to zimo v Beli krajini najmanj 28 različnih izobraževalnih tečajev. Odbor skrbi prav tako tudi za vsebino tečajev. Poleg strokovnih stvari poučujejo na tečajih tudi praktične predmete za vsakdanje življenje, računstvo, zemljepis, slovenščino, zgodovino in podobno, kar je prav tako potrebno. Najbolj važno mači obrti kot sta tkalstvoin veziljstvo. Ti izdelki so zelo iskani ne samo na domačem, pač pa tudi na inozemskem trgu. Znanje Je predpogoj napredka; strokovno izobražen človek si vedno laže zasluži kos kruha kot človek, ki zna sukati samo kramp in lopato. Tega se zavedajo lz leta v leto bolj tudi v Beli krajini. Med tem je po brzojavni žici že pribrzelo sporočilo o odhodu vlaka iz Novega mesta na sleherno postajo. Vsak prometnik si iz brzojavnega traku izpiše potrebne podatke iz analize vlaka. Potem ga ob določenem času pričakuje, prej je pa seveda izdal še nalog o pravilni namestitvi kretnic, uvozni signal je pa dal v lego: »Prosto«. Odpeljali smo se Iz Mirne peči. Ponosno je stala ob vlaku prometnica Milka, o kateri lahko rečemo, da je med najboljšimi prometniki na dolenjski progi. Pohitela je v pisarno, v Novo mesto odjavila vlak, prijavila pa ga Trebnju in Po-nikvam. Na vzponu smo pripeljali v oster lok. Kolesni venci neprijetno cvilijo in škripljejo, ko se drgnejo ob tirnice. Radij loka na odprti progi ne sme biti manjši kot 250 m; manjši lok bi bil nevaren za vlak, pa tudi brzina bi bila manjša. Dolenjska proga je bila zgrajena za brzino 60 km na uro (dograjena je bila 1893. leta) in ima loke z radijem 250 m. Ce bi imela loke z 200 m radija, bi smel voziti le z brzino 45 km na uro. Vlak je zapeljal v predor pod Sv. Ano, ki ga je malo prej zapustila ekipa sekcije za vzdrževanje proge. Na vozičkih, ki jih vleče motorni vlačilec, imajo postavljeno celo ogrodje, po katerem pleza strokovni organ, ki je odgovoren za pregled predora. Pod stropom je preizkusil s kladivom in železno ostjo trdnost vgrajenih kamnov. Imamo predore, ki so obzidani, take, ki so obzidani le deloma, pa tudi povsem neobzidane. Vsi pa morajo biti grajeni tako, da vlaki varno in neovirano vozijo skozi. Preglednik potrka s kladivom po kamnu in po glasu spozna, ali stoji kamen trdno, ali se je morda zrahljal, z železno ostjo pa preizkusi trdnost veziva med kamni in vezi obroče v. Obzidje predora je sestavljeno iz več obročev, da se pri morebitnem usadu ne sesede ves predor, ampak le en obroč. In potem se poročilo preglednika glasi nekako takole: »V predoru Sv. Ane obroč št. 13, desna stran, rahlo zrahljan. Izmenjati do 30. decembra 1953«. Obfsk pri strojevodju Prvi naš kino za tridimenzionalne filme bo dobila Opatija. Aparaturo že montirajo; izdelala jo je tovarna »Iskra« v Kranju, ki je naredila že več takih kino projektorjev za inozemstvo. 12 kilogramov težak klavtr 12 kilogramov težak klavir. Najnovejši praktični zapadno. nemškj izum je klavir — planino, k| tehta komaj 12 kg. Je tako majhen, da se ga lahko namesti v navadni kovček za potovanje. Njegovi konstruktorji trdijo, da po kvaliteti glasu ne zaostaja za običajnimi klavirji. Preselimo se na lokomotivo, domovanje strojevodje in kurjača. Kurjač pravkar spet meče premog v peč, razbije s kladivom večje kose, da bo hitreje gorel, nato zapre vratca in čaka na novo nakladanje. Strojevodja budno pazi na progo, na opozorilnice, kjer more s piskom opozoriti na prihajajoči vlak, zlasti pri nezavarovanih cestnih prehodih. Paziti mora na prednje in uvozne signale, na stanje proge, na kretnice na postajah, na signale voznega osebja in še na kup drugih reči. Zlasti mora pa paziti na pritisk v kotlu, ki mora imeti 12 atmosfer, potem, da se hladi strop peči, sicer bi kotel eksplodiral. To se zgodi le redkokdaj kadar pa se, Je strašno. Strojevodja in kurjač sta prav gotovo med žrtvami. Skrbeti mora, da ima zračna zavora pravilni pritisk zraka v glavnem rezervoarju in v vodih, da ne ostane brez potrebnega pritiska in brez zasilne zavore. Potrebni zrak stiska s parno tlačno črpaljko v glavni rezervoar, kjer se stisne zrak do 8 atmosfer pritiska, po ceveh, pod vozovi pa mora imeti 5 atmosfer. Za pravilno ustavitev vlaka na postajah in v primeru nesreče mora zračna zavora delovati brezhibno. Pozimi skrbi strojevodja tudi na kurjavo vlaka. Kurjavo uravnava z lokomotive. Večkrat se zgodi, da primanjkuje pare za vožnjo, da je v kotlu premajhen pritisk. Takrat mora strojevodja seveda ustaviti kurjavo vagonov in uporabi vso paro za vožnjo. Vlak je dosegel preveliko brzino. Strojevodja seže po ročaju zaviralnika, ki spušča stisnjen zrak. Zavore po vseh vozovih so »prijele«, brzina se manjša. Paziti mora tudi na tirnice ter poročati o napakah, močnih sunkih itd. sekciji. Ponoči skrbi, da gorijo čelni signali na lokomotivi. Moderne lokomotive imajo že vse električno razsvetljavo, naše pa večinoma še svetijo z ace-tilenkami- V Trebnjem se je lokomotiva »napila« vode, ki jo potrebuje za paro na nadaljnem odseku proge. Potem naprej proti Ljubljani. Tender lokomotive je sedaj poln, to poveča trenje in lokomotiva laže vozi. RED NA PROGI JE ODVISEN PRAV OD VSEH ŽELEZNIČARJEV Mimo nas bežijo postaje in postajališča, vidimo sprevodnika, ki kdaj pa kdaj pride v vagon, morda še revizorja, malokdo pa pomisli, koliko železničarjev je udeleženo pri vožnji tega vlaka. Za nas sta železničarja prometnik in sprevodnik, morda še progovni čuvaj, če ga opazimo slučajno skozi okno. In vendar koliko ljudi je, ki urejajo tek vlaka. Omenili smo že prometnika. Ni njegovo delo le v tem, da v rdeči kapi in loparčkom pošlje vlak na pot. Njegova služba je zelo odgovorna. On spremlja vlak na vsej njegovi poti, za primer zamude odredi nove križne in prehitevalne postaje, skrbi za varen prihod vlaka na postajo in s postaje, za njegovo pravilno obremenitev, za zavore, predpisane signale in še za marsikaj. Prometnik je poveljnik nad vsemi, glavni Člen v verigi vseh, ki so odgo-govorni za promet z vlaki in za njih varnost. Njegova desna roka so brzojavci in kretniki, ki po njegovih navodilih odpošiljajo prometne brzojavke, prestavljajo kretnice in tako poskrbe za varno vožnjo. Vlak sam ima spet svojega poveljnik ka — vlako vod j o. On odgovarja za ves vlak na odprti progi, vodi potni list tega vlaka, daje navodila sprevodnikom in strojevodju. Zato mora biti vlakovodja razumen in 'izkušen mož, da lahko samostojno odloča, če je treba. Potem je vozopisec, ki vlak popiše, čuvar prelaza, da zapre zapornice, prtljagar itd. Na direkciji je prometni dispečer, ki sledi vožnji vseh vlakov določenega progovnega odseka in daje navodila prometnikom; prometni kontrolorji skrbijo za pravilno opravljanje službe in tako dalje. Torej cela vrsta ljudi se ukvarja z vlakom, ki nas v dveh in pol ure pripelje iz Novega mesta v Ljubljano. Pri železnici je vse zelo natančno in tudi mora biti. Da lahko opravljajo to nalogo in da se hitro sporazumejo med seboj, je nujna dobro organizirana obveščevalna mre-la. Za njo skrbi sekcija za telefonske in telegrafske naprave, oziroma nadzornik brzojava in telefona ,ki stalno pregleduje telefonske in brzojavne aparate, vode in centrale, da brezhibno delujejo. Obveščevalna služba je pri železnici silno napredovala. V stari Jugoslaviji so bili telefoni le od postaje do postaje, sedaj pa lahko naravnost takoj dobiš Ljubljano, Zagreb, Beograd, katerokoli postajo hočeš. Važen člen železniške družine je tudi nadzornik signalno varnostnih naprav. Skupaj z nadzornikom proge skrbi, da so kretnice popolnoma v redu, da dobro delujejo signali, žico-vodi, bločne naprave itd. Kretnica je ena najvažnejših naprav na železnici, pa tudi zelo občutljiva v svojem delovanju ter zahteva zase vso pozornost, Tako smo na kratko pogledali, kako utriplje in »diha« življenje na naši najbolj prometni žili — na železnici. Nepretrgoma vozijo vlaki. In vsi, od zavirača, progovnega čuvaja, pa vse do strojevodje in prometnika, od zadnjega do prvega člena v verigi železniške službe prispevajo svoj obilni delež, da se lahko razvija v redu in nemoteno na našem železniškem omrežju moderni promet, da lahko vsak brez skrbi vstopi v železniški voz ali odda za prevoz svoj tovor. Dan za dnem utriplje ta žila, dan za dnem železnica preva-i in tako po svoje prispeva velikanski delež za dogi*aditev nove Jugoslavije, za srečo njenih delovnih ljudi. K, S. ] štor. n DOLENJSKI CIST Stran 3 Ob enajsti obletnici Tiha in mirna Je bila noč v Mirenski dolini 26. decembra 1942. leta, ko so se pomikale kolone bataljonov Gubčeve brigade iz Trebelnega proti Dobu. Le včasih so tu pa tam odjeknili rafali italijanskih strojnic in zmotili tišino zimske noči. Borci smo se spraševali: kam gremo, kaj bomo napadli? Huda radovednost je bila naposled le potolažena — zvedeli smo, da gremo na fašistično gnezdo Dob v Mirenski dolini. Dob je bila graščina v bližini ceste in železniške proge Mirna—Mokronog. Italijanski fašisti so se vzgnezdili v tem gradu na željo graščaka in nekaterih izdajalskih družin, kot na primer Mavsarjeve iz PapreČ Glavna naloga fašistov Je bila, da ščitijo grad, graščaka in njegovo družino, kakor tudi druge izdajalske družine, In pa da držijo vsaj zasilno zvezo med postojankami Trebnje in Mokronog. V gradu je bilo zabarikadiranih okrog 30 fasl-fctOV. Ta večer so vsi skupaj —- slovenski izdajalci ln laški fašisti praznovali Štefanovo kakor ena dnžina. Zabavali so se tako veselo, da so celo pozabili postaviti stražo, čeprav j=o vedeli, da so krog ln krog obdani od partizanov. Za napad je bil določen prvi bataljon Gubčeve brigade, ki mu je povelleval Vasja iz Sent-ruperta. Bataljonu Je bil dodeljen mitraljezki vod s težko strojnico (»schvearzloss«). 5e vedno se spominjam tistih mladih, vedno nasmejanih to- napada na Dob varišev iz tega voda. Posebno mi je ostal v spominu Ledrar-jev Pepi iz Mirne peči (padel 1943 kot komandir čete v X. Ljubljanski brigadi v borbah okrog Ilove gore). Ta mitraljezki vod je bil takrat nekaka partizanska artilerija, kar ni Čudno, saj je bil naš mitraljez najtežje orožje brigade. Drugi in tretji bataljon Gubčeve brigade sta vso noč rušila progo ln razbila železniško postajo na Mirni Prvi bataljon se Je približal gradu In zavzel položaje tako, da je bil grad obkoljen od vseh strani. Bombaši (tovariši Mile, Djole in Aco) so prinesli lestev in Jo prislonili k oknu. Mile si je obvezal roko s cunjami in udaril po šipi- Nato pa so vsi trije zmetali skozi okno bombe. Fašisti so se šele po močnejših eksplozijah znašli, ».a-vzeli so položaje pri oknih in pričeli streljati. Druga skupina s tovarišem Radom je takoj nato jurišala na glavna vrata; obesili so nanje avionsko bombo in prižgali vrvico. Po eksploziji so vdrli v hodnik gradu. Med tem jurlšem je na dvorišču graščine padel Hra-starjev Leon & Stare gore. Tovariši so nadaljevali borbo. Očistili so dvorišče, potem pa jurišali na nadstropje. Zatem so nanesli na kup nekaj pohištva in slame, polili s petrolejem in zažgali. Fašisti s svo-mi hlapci so se umaknili v močno zidano mlekarno v gradu, v upanju, da se bodo tu ubranili ln pričakali pomoč. Strojnice so ves čas regljale z obeh strani, naš težki mitraljez je zapiral s svojim ognjem okna, da se je kak fašist le težko približal k njim in streljal na nas. Težka in trda borba je trajala vso noč. Proti jutru je prišel pomagat še tretji bataljon, ki mu je poveljeval Poto-čar Stane-Lazar. Borba se je nadaljevala še ves dan, večkrat smo klicali fašiste In grofa naj se vdajo, pa se niso hoteli. Med borbo je bil ubit Italijanski komandant; kasneje sta prevzela poveljstvo grof in Mavsar, toda nič nI pomagalo. Proti večeru, ko so sprevideli, da pomoči ne bo, so se vdali. Nekaj fašistov in domačih izdajalcev je bilo mrtvih ln ranjenih. Ostali so prejeli zasluženo kazen pred ljudskim sodiščem. Mi smo v tej borbi imeli dva mrtva ln nekaj ranjenih. Dobili smo precej plena. Med njimi tudi Italijansko »Bredo«, ki Je poslej skupaj v »švarclozom* spremljala Gubčevo brigado v zmagoslavnih borbah. Zaplenili smo večjo količino municije ln vse orožje, ki so ga imeli fašisti v gradu. Borba za Dob Je bila trda, zmaga pa v ponos borcem Gubčeve brigade, ki so bili tako pred enajstimi leti uničili važno fašistično gnezdo na Dolenjskem. Podpolkovnik Vid Jerič Vinko Slamnik januar - mesec Dolenjskega lista Narodni heroj Janko Brodarič Janko BrodairiČ, sin mailega posestnika iz Rosalnic v Beli krajtim, se je s svojim junaštvom in neizprosno borbo proti sovražniku med na>rodno osvobodilno borbo vtisnil v nedzbruni spomin vsem borcem in prebivailstvu Bele krajine. Nevenljiv bo ostal spomin na tega mladega vzornega borca, kd jc bil za svoje zasluge za našo revolucijo in osvoboditev proglašen za narodnega heroja. Vojna 1941. leta je 18-letnega Janka zatekla v Metliki, kjer se je učil kleparske obrti Takoj od začetka se je vključil v osvobodilno gibanje in bil zlasti delaven v organizaciji SKOJ. Seveda so Italijani postali nanj pozorni in ga začeli preganjati. Janko je šel v ilegalo, toda Italijani so zvedeli za njegovo skrivališče. Z močnim oddelkom karabinjerjev so obkolili hišo, Janko je pa skočil med presenečene vojake in pobegnil, čeprav se le vsula za njim toča krogel. Partizanski enoti se je pridružil 7. aprila 1942. Bil je med ustanovitelji metliške partizanske čete. Bil ie vedno med prvimi na vseh prostovoljnih akcijah in je s svojimi dejanji izpričevali junaštvo in moralo porajajočih se partizanskih enot. Pri akoiji na Stari trg l. junija 1942 je jurižal na italijanski bunker in ga zavzel. Bil je pa pri tem napadu hudo ranjen v nogo in se ni mogel vrnhi na izhodiščna položaj. Tovariši so ga hoteli rešiti, pa ni pustiti, češ da je prenevaren za duuge. Ostal je na položaju; ponoči te je splazili v jarek, obraščen z grmovjem, in se tako skril Paliijanom. Ko »o ga v nočnih urah tovariši iskali, se ntoglaeil, mislec, da so Italijani. Po treh dneh jo ga nezavestnega na ili politični aktivisti. Ranjena noga se mu je vnela in so mu jo morali v partizanski bolnišnici odrezati. W je v bolnišnici, ko se je začela roška otenzava. Vse težje ranjence so poskrili v bunkerje, Janko pa če prav težak ranjenec, se je rajši priključil neki skupini ranjencev, ki so uvkaili novega zavetišča. Naleteli pa so na okupa *.orja in se razbezaii. Janko se je skril v goščavo bli-zu Planine, kjer so ga našli Iraiijarti. Bil je brez orožja, mi pa ho-.el sovražniku priti živ v roke: vpričo njih si je zabodel nož v srce. Ko so Italijani videli junaštvo invalida brez noige, ki nru je iz prsi briizgnila kri, so rekli »Morto«, in odšli. Čez nekaj dni so partizani našli Janka, ki ni bil mrtev. Ko si je v naglci porinili nož, je za dva am zgrešil srce in osraJ živ. Spet so ga odpeljali v bolnišnico. Okreval je ter se znova ukljuČTd v bataljon Belokranjskega odreda na Gorjancih, kjer ga je vnovič zatekla ofenziva. Čeprav invalid, je večkrat posegel v borbo, zlasti pa je dvigal med tovariši borbeno voljo. Ker invalida so ga z drugimi tovariši evakuirali »kozi ustaške zasede v Kordun. Tu je bil zaposlen v svoji kleparski obrti. Med četrto ofenzivo te je z neko skupino hotel Erebrn v 2umberak, toda pri pre-odu železniSke proge io jih napadli ustaši. Janko je vzel mrtvemu tovarišu mitraljez in sam pobil neka) usnašev. Tako je ostalim ranjencem omogočil prehod na osvobojeno ozemlje Zumberka,sam je pa v tej borbi junaško padel. Ostal je v neizbrisnem spominu, kot svetel vzgled borca in partizana. V. J. Nenehen porast prometa Promet na naših železnicah se veča lz leta v leto. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je potovalo z vlakom pri nas okrog 100 milijonov potnikov, do konca leta pa se 'bo to število zvišalo še za kakih 30 milijonov. Vsak mesec so jugoslovanske železnice povprečno pre. peljale 2,300.000 potnikov več kot povprečno lani v Istih mesecih. Pred dobrimi sedemdesetimi leti so poginili raki v Krki Redki so že med nami dolenjski očancl ln starke, ki še pomnijo slovite krške rake. Težko si danes človek misli, kako cenjeni so bili raki pri naših prednikih. Ne le da so jih sam! uživali pri vsaikl priliki, temveč so jih tudi na debelo Izvaižall, kar jim je prinašalo lep dohodek. Sloves (krških rakov je segel daleč pre-iko mej kranjske dežele, saj so ;jih izvažali celo v nemška me* sta ln tudi na dunajskem dvoru eo veliki 12-colskl krSkl žlahtnl-kl veljali za eno največjih poslastic. Krka je bila s svojim rečjlm bogastvom čez mero radodarna. Samo Avsec lz Krškega je Iz spodnjega dela Krke Izvozil r.a leto Čez 50.000 odraslih rakov. Osem kilometrov dolgo progo od Soteske do stavce vasi so cenili letno na 10.000 rakov za Izvoz. Samo te zgornje Krke, kjer sicer revir nI bil preveč Izdaten, je zakupnik Iztržil na leto za rake najmanj 500 goldinarjev. Koliko pa so pojedli rakov Sele doma" Lovili so jih vsevprek: zakupniki ln njihovi rakarjl, pastirji, kmetje ln bajtarji, uradniki ln gospoda, moški ln ženske. Nič čudnega nI, če je tu dostikrat prišlo do prepira med zakupniki In račjimi tatovi In so večkrat morali posredovati orožniki ln sodnlja. Lovili pa so žlahtnlke z vršo, s palico, ploč-njakom In plskrom, s košem in rakolovko aH, kar je bilo še najbolj preprosto, z roko. Posebno zanimiv je bil nočni lov z lučjo, ko so si bosi raikarjl po plitvi strugi svetili ln pobirali pred svetlobo bežeče žlahtnlke lz vode. Izvozni raki so morali med Iztegnjenimi škarjami me-Titl najmanj 8 col, bili pa so tudi taki, ki so merili po 15 col ln le več. Raki so bili v tisti dobi mnogo bolj cenjeni kot ribe. Tako je ribič Kuhar tiz St. Petra pri Novem mestu moral prenehati z ribjim lovom, ker takrat za bvo-jje ribe na novomeškem trgu sploh nI našel kupca. Vsi to spraševali samo po rakih. S tem naravnim bogastvom dolenjske Krke pa je temeljito obračunala račja kuga, ki se je v naših vodah pojavila okoli 1880. leta. V Evropi je pričela moriti že 20 let prej, ko se Je Iz italijanske Lombardije, kjer so io prvič opazili, preselila v Francijo, nato » Nemčijo ln preko Avstrije, Galicije In Madžarske opustošila Rusijo tja do Sibirije. V naših krajih so bili pač najbolj udarjeni ljudje ob Krki, saj so od tu Izvozili dve tretjini vseh naših rakov. Leta 1880 je pričela račja kuga pri nas skoraj Istočasno moriti v Krki, Dravi, Kolpi in okoli Meti tke, v Muri In Savinji. Naslednje leto se je preselila v Lahlnjo ln ostale manjše belokranjske vode, nakar Je v avgustu ln septembru 1882 Izvršila glavno morijo rakov v Krki. V naslednjih letih so poginili raki še v večini ostalih vod v Slove- niji. Ostali so samo v nekaterih manjših potokih. Pred zadnjo vojno so v Krki ponovno poskušali nasaditi ra ke, tako pri Otočcu, v Vavtl vasi In drugod, vendar ibrez vsakega uspeha. Požrle so jih ribe, preden so mogli ugotoviti, Če bi se rak sploh obdržal v Krki. Verjetno so v njej Se vedno bacili račje kuge. Ce pa te bo nasadl-tev kdaj Izvedla, bo to vsekakor združeno z velikimi stroški, saj je znani račji strokovnjak prof. Franke Izračunal, da bi bilo samo za Krko potrebnih kakih 100 tisoč rakov. O račji kugi je bilo v tistem času v naših časopisih precej napisanega, borba za račje revirje In obenem pogin krških žlaht-nikov v letih 1881—82 pa je tudi vodilna nit obširnega Dularje-vega romana »Krka umira«, katerega odlomek prlobčamo bralcem Dolenjskega lista v današnji številki. Kmalu bo leto mimo, že pred durmi je s kožuhom. Slo s trebuhom bo za kruhom mfmo koč tja v mrzlo zimo. In morda se med spomine kdaj povrne Se nazaj, ali kmalu tiho zgine, kakor zgine tih smehlja). Sabo neslo naSe sanje bo I smeh, bolest srca, marsikdo bo pomnil nanje, ko že smrt bo ponj prišlo. Kmalu Slo bo leto mimo, kar Cez noč bo šlo odtod, bogve kje bo šla mu pot zkozl mrzlo, tiho zimo. »JUGOSLAVIJA« - nova turistična ladja Podjetje »Jadrolinija« bo kupilo angleško potniško ladjo »Ailland Star«, ki je trenutno v Genovi. Ladja je bila zgrajena 1947, je povsem moderna in luksuzna ter lahko sprejme 1000 potnikov, vozi pa 17 milj na uro. Imenovala se bo »Jugoslavija« in bo vozila na progi Reka-Du-brovnik. Nova ladja bo Izpolnila občutno vrzel v našem turističnem jadranskem prometu. Leto gre b kraju — z nJim in z današnjo številko pa Je zakiju-svoje bralce, prijatelje ln vse čea tuai četrti letnik »Dolenjskega lista«. V peto leto svojega izhajanja stopa naš tednik pred Dolenjce, tiste doma, po vseh krajih naše domovine in pred tiste v tujini s prošnjo, da ga — kakor lani — zopet podpro v mesecu lokalnega tiska Izkušnje so pokazale, da se naši ljudje najraje odločijo za naročilo časnika ali knjige pozimi, ko Je •— posebno na podeželju — največ časa za branje in Izobraževanje. Čeprav smo lani in letos v mesecu Dolenjskega lista pridobili nad 3000 novih naročnikov, Je v -naših vaseh, trgih in mestih še vedno nešteto ljudi, ki nimajo domačega časopisa ali pa ga morda sploh ne poznajo. Da bi se seznanili z Dolenjskim listom prebivalci vseh naših okrajev, prirejamo od 1. do 31. Januarja 1953 MESEC LOKALNEGA TISKA. Vsem občinskim odborom SZDL bomo te dni razposlali letake, naročilnice za nove naročnike in ostalo potrebno gradivo. Prosimo Jih, da s pomočjo organizacij, društev, kmet. zadrug ter z aktivnim delom odborov SZDL posvetijo v Januarju poleg ostalega važnega političnega dela potrebno skrb tudi razširitvi »Dolenjskega lista«! Naj nam nekaj naslednjih številk pove, da se naš tednik lahko še krepko razširi, saj ima na primer danes, ob zaključku 1953. leta, 7.540 izvodov naklade; od teh Je stalnih naročnikov v okraju Črnomelj 1.325 v okraju Kočevje 744 v okraju Novo mesto 3.301 v raznih krajih FLRJ 857 v inozemstvu pa 292. Število stalnih naročnikov se je v primerjavi z lanskim letom občutno dvignilo, zelo pa smo padli v maloprodaji tednika. Medtem ko smo ob koncu lanskega leta prodali n. pr. vsak teden v kolportaži še blizu 2000 Izvodov, smo jih letos komaj še 731. Na občuten padec maloprodaje je vplivala prodajna cena lista, ki bo s 1. januarjem znižana od 12 na 10 dinarjev za izvod. Prav tako bo za stalne naročnike znižana letna naročnina od 500 din na 480 din, kar bo med drugim prav gotovo ugodno vlivalo na dotok novih naročnikov. Ne pozabimo, da živi v okrajih Kočevje, Črnomelj in Novo mesto nad 122.000 prebivalcev — in da lahko s pomočjo vseh političnih organizacij In z dobro organiziranim mesecem Dolenjskega lista tudi letos pridobimo za naš tednik vsa] 3000 novih naročnikovi Cim večja bo listova naklada — toliko pestrejši, bolj- ši In obširnejši bo naš tednik. Čeprav nas tiskanje Dolenjskega lista ogromno stane, smo vendarle uspeli znižati letno naročnino in maloprodajno ceno časopisa. Uredništvo bo vložilo tudi letos vse moči, da bo list postal še bolj dolenjski in kar najbolj zanimiv, da bo verno ogledalo življenja, dela in uspehov naših deovnih ljudi. S pomočjo vseh, ki sta jim napredek in blagostanje naših okrajev pri srca, s sodelovanjem starih in novih sodelavcev bo to mogoče doseči. Zato se uredništvo obrača na vse OBČINSKE ODBORE SZDL da krepko vodijo celotno akcijo za razširitev našega tiska. Brez časopisa danes napreden človek ne more živeti, zato povabimo v vrste naročnikov Dolenjskega lista vsakega zavednega člana SZDL v okrajih Črnomelj. Kočevje in Novo mesto! OBČINSKI ODBORI SZDL: tekmujte, katera občina bo pridobila vch novih naročnikovi ČLANI SZDL: uresničimo v Januarju 1954 naše geslo; V VSAKO H ISO DOLENJSKI LISTI NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE bo v občini, ki bo dobila v Januarju največ novih naročnikovi Uredništvo rwA;,v.-.v ............ v^vv-.'vv.. * ^^^^^ Najlepše presenečenje pripravite svojcu-izseljencu v tujini, če mu naročite »Dolenjski list« Del dobitkov velikega novoletnega nagradnega žrebanja za naročnike Dolenjskega lista Na morje* ! Na morjel Koga ne Jene tja doli, Čigavo srce n« zadrhti ob spominu nanj? Ob južnem Jadranu zore zdaj pomaranče, ob severnem se ljudje prijetno sončijo, ln tnm je naš obmorski predel, jatn jc slovenska morsku obala. Ze 1500 let, Nh vse načine num jo odtujujejo — vse zahiao1! Jc pa v večni nevarnosti. Zdaj znova. Kako trdno je povezana Cplotna Jugoslavija z brali in sestrami ob toliko ogroženi morski obali, so pokazali dogodki zadnjih mesecev. Majhen delež imamo Slovenci ob vzhodnem Jadranu in Se ta količek obale ni naSa državna lust. Nenehno bi morala prevevati zavest slehernega Slovenca, da je tam med Timarom in Dragonjo na5 svet in pred njim nase morje, prevevati bi morala vsakogar izmed nas trdna volja in neomajna vera v bodočnost slovenske morske obale in slovenskega pomorstva. Vzbujati med rojaki to zavest. Jo negovati in krepiti, ni majhna naloga. Zadel si jo je Klub slovenskih pomorščakov, ki se le nedavno ustanovil v Ljubljani. Obstoja tudi v Piran«, postopoma pa bo združil vse slovenske pomoričake, razkropljene po domovini. Oni naj bi bili nosilci pomorske zavesti meo Slovenci. Zvesto jih bo podpiral tisk, pred vsem njihovo lastno glasilo. Lastne pomorske revije si Slovenci za sedaj ie ne moremo privoščiti. Hrvati 90 v tom na boljšem. Je tudi njihova pomorska obala neprimerno večja in — svobodna. Na Reki izha-ja že osmo leto ilustrirana mesečna revija tPomorttvot. »Pomorstvo« j« odlično nrejevana revija z izbranimi literarnimi prispevki, s tehtnimi članki iz pomorskega gospodarstva in plovbe, i potopisi In zgodovinskimi orisi, s stalno pomorsko kroniko in pregledom pomorstva v svetu, ne manjka pomorska zakonodaja, prav tako no opis dela pomorskega sindikata, za razvedrilo skrb« poleg zanimivosti Je anekdote in humor, veljavno besedo Imata Mdl pomorski šport In bibliografija pomorske liteniture. Revija je tiskana na prav dobrem papirju ter f« bogaio opremljena s sliknml. Tn ta revij« 1« * tekoeo ™m(t vilko odstopila del svojega prostora slovenskim pomorščakom, ki bodo v njej Imeli poslej svoje glasilo pod naslovom »AM MOR JE U vs»_/v_/v^JS- /v_/v^ /v y\ /v J02E DULAR: jlepo uspela uprizoritev »Skopuha« na Vinici Hoteč posredovati ljudstvu čimveč kulturnih dobrin In ra«. vedrlla, Je vintška igralska družina 20. dec. uprizorila Moli erovo komedijo Skopuh. Ljudje sto do zadnjega kotička napolnili dvorano ln niso bili razočarani! Kajti, predstava je Izredno dobro uspela In navdušenje gledalcev se kar nI hotelo poleči. Igralci so Skopuha res vestno, natančno ln z vnemo noStudlrall, zato so tudi dosegli tak uspeh. Skopuh je zahtevna Igra, toliko bolj za podeželski oder, in Igralci zaslužijo za svojo požrtvovalnost vso pohvalo. Prav posebno priznanje Je treba dati režiserju tov, Vrhovčevl, prof. r.a nižji gimnaziji, ki ie ni ustrašila truda ln zaprek; večer za večerom do pozne ure je pripravljala Igralce, da bi bil« vlo- ge čimbolj hđbruaene In doživete. Tudi tov. Kavčič, ravnatelj nižje gimnazije, je * svojimi nasveti mnogo prtpomogel k uspehu. Vso potrebno opremo ln obleke so s! Igralci s pomočjo režiserja sami priskrbeli aH naredili, kar nI bilo lahko, kajti Skopuh zahteva polno najrazličnejših oblek. Igiralcem In ostalim sodelavcem nI žal truda (In ga jim tudi nI treba biti), k! So ga dali, da je Igra tako lepo uspela. Tako velik obisk ln navdušenje gledalcev jim J« najlepše plačilo. Hkrati naj bo pa tudi nova vzpodbuda za plodno udejatvo-vanje vlnlške Igralske družine v kulturnem življenju Zupančičeve Vinice. J. Berkonec DOPISUJTE v »Dolenjski Ust« Začeli so skromno, a petimi stranmi. Klub pomorščakov LRS uvodoma izreka svojo načelno besedo pod naslovom »Pazin—Okrogiica—Lcsko-\ ne--skoplje«, Viktor Pirnat je prispeval pesem »Kdo si?<, sledi pesniški oris slovenske morske obnle »Med Tirriavom ui Trstom«, napisal Miran Marin, z opisom »Zgledi vlečejo .. .« navaja Anion Lenareifl primer* pomorske zavesti in po njej napredka majhnih držav, med njimi celo celinske Švice, Vladimir Nuglič pa «e tehtno zavzema »Za slovensko pomor« sko beseor v Ljubljani, odgovorni urednik je Viktor Pirnat. Uredništvo in Klub slovenskih pomoričakov pozdravljata v prvi Številki svojega glasila vso slovensko javnost in jo vabita med čitatelje, naročnike in propagatorje, slovenske pomorske strokovnjake, književnike tn vse, ki čutijo za to zmožnost in vesolje, pa vabita k sodelovanju. Prispevke je pošiljati na uredništvo v Ljubljani, Pod turnom VII, -mu. Krka umira (Odlomek) Krka Je umirala... Naslednje jutro so bajtarji kakor stekli planili nadnjo. Naj jim da, naj jih se enkrat vsaj za silo nasiti, preden se stegne kot zgarana žival. Urbiha je nI bra-nll, niti rakarjl nit! žandarjL Lakote foajtarskel Naj iro, crko-vlno! Ne, raki so Se živeli, toda od ure do ure jih je bolj dušlla tista nevidna roka, jih vse rdečkaste pošiljala na breg, kjer Jih Je napenjalo, kjer so jim včasih odpadale noge In klešče ter jih je grabil krč, dokler niso po nekaj urah za zmerom obmlrovall. Ali pa Jih je ta nevidna roka dušlla ca vodnem dnu, od koder Jih je čez dan aH dva metala na površje ta odplavljala proti vzhodu. Potem Je račja kuga stegnila svoje roke do Soteske, pogledala mimogrede v račine obeh pritokov aad Toplicami, nato J>» i*rl- čela tipati proti Grmadi tn Fužinam. Oboje je dosegla prej kot v enem tednu. Zdaj po Krki nI več plavalo na stotine rakov, zdaj je šlo njihovo število že v tisoče ln deset-tisoče. Celi vlaki poginulih žlahtntkov so se valili skozi Vavtovec In doli pri Jančarjevem mlinu se jih je na grabljl-cah nagnetlo za cele vozove. Sonce pa je sijalo ln velik smirad se je razširil po Krki ln po obeh bregovih. Vrane so raz-našale crknjene rake, raznašale so jih vidre pa psi In mačke. Ljudje so na bregu zakopavali račjo cirkovlno aH pa jo metali nazaj v vodo. Toda ta Je pri mlinu nI odplavljala ln zaudarjalo je taiko močno, da se je ljudem v bližini vzdigoval želodec. Zato so si nekateri zavezali Čez nos robec, vzeli grablje ln kole ter metali rake Čez jez al! pa jih skoz! grajbjjlce prožili i delavci Naročite se na najbolj bran tedenski Časnik dolenjskih okrajev »DOLENJSKI LIST" ki vas vsak petek seznanja z vsem, kar se med tednom zgodi na področju Bele krajine, med Gorjanci in Mirno, vzdolž Krke od Zagradca, do Prekope Ln v kočevskem okraju. -— Najnovejše vesti iz domačih krajev, gospodarske, politične, kulturne in športne novice, drobtine javnega prepiha iz malhe Popotnega Janeza, Itevilna r>orocila »Iz na&h krajev«, kotiček za gospodarje, naše žene in pionirje z zabavnimi križankami in podobno — vse to bo kmalu postalo tudi vase priljubljeno branje, č« na list morda doslej še niste bili naročeni. List pošiljamo po ielji tudi vsem izseljencem-Dolenjcem v Ameriko, Kanado, Zahodno Evropo. Avstralijo in drugam. Pošljite nam naslove svojcev-Dolenjcev, ki iivijo kjer koli v Jugoslaviji, da jim pošljemo naš tednik brezplačno na ogled — razveselHi jih boste z vestmi i* domačih krajevi če ste že naš naročnik, oddajte spodnjo naročilnico znancu ali prijatelju — čim več bo imel list naročnikov in sodelavcev, tem boljši bol Celoletna naročnina za leto 1954 tnala 480 dinarjev, za inozemstvo pa 900 dinarjev. če želite redno prejemati nas" tednik po pošti, izpolnite takoj spodnjo naročilnico in jo oddajte na poŠto! Će naročate list svojcem, ki iivijo drugod ali v inozemstvu, napišite njihov točen naslov, vaš naslov pa navedite spodaj, kjer je prostor za podpis. UPRAVA »DOLENJSKEGA USTA: -- Tuka) odre« t« I - NAROČILNICA Naročam 1 izvod tednik* »DOLENJSKI LISTe m naslov: Ime in priimek: , „, ,.,..........,,. _. Poklic: ________ Kraj:_______ Pošta:_________________ Časopis pošljite na gornji nadov od dn«___________ naprej. — Naročnino bom redno pJačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte). Naročilnic* velja do moje pismene odpovedi lista. Dne .. _. lastnoročni podpii SODELUJMO V MESECU DOLENJSKEGA USTA - PRIDOBIVAJMO NOVE NAROČNIKE • SE JE ČAS, DA SE VKLJUČITE V VELIKO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE! dalje po mlinskih žlebovih. Na tUoče, na desettlsoče so jih odplavljall naprej, toda od Soteske ln zgornjih krajev so se nenehno valili novi vlaki mrtvih klesčarjev. Tisti majhni, neznatni rakci kot nekakšni škorpijoni, pa oni petnajst ln še več eolski orjaki! Ljudje so strmeli In se čudili, kje neki je Krka skrivala toliko bogastva. Da, Frnatek, Bertuc ln drugI so Imeli gotovo prav: za to bogastvo se je v resnici splačalo boriti. Toda zdaj ne too Imel nihče nič; niti ori niti Urbiha. Ne bo več treba oprez at I okoli račln, ne bo več treba zavoljo tlahtnl-kov sedeti v zaporih. Krka pa je umirala naprej. Crknjeni raki so plavali prvi teden, plavali drugI, tretji... Kuga je segla do 2uierntoerka Ig se nato mimo Zagradca stegnila prav do Izvira Krke. Ljudje za to veliko morijo nl-«o našli vee besed. Samo stara Bllčevka je neprenehoma govorila: »Božja kazen, boija. ka- Po mali maši se je pričelo deževje. Dolgo jesensko deževje. Toda to leto je bilo nekaj obupnega. Skoraj dvajset dni je nebo močilo zemljo, da je pokalo ln gnilo grozdje, gnil krompir, kalila na njivi dozorela koruza, plesnll nizki fižol... Da, ln ajde ne bo, ne bo vina ln ne bo koruznega kruha. Nad ljudi .pod Srobotrikom se je zgrnila nova velika nesreča. Deževalo pa je kar naprej, kot bi hotelo potopiti ves Vavtovec. Rjava Krka je divje narasla tn grozila spodnestl leseni most pod Urblhovo hišo. Toda ta -se J« krčevito ln obupno upiral tudi tedaj, ko je stari Jančar nad svojim poplavljenim travnikom vsekal v skalo najvišjo mero, ki jo je kdaj za njegovega življenja dosegla Krka. V vinotoku se je nebo počasi uneslo ln Krka se Je Po ipednjih umikala v strugo. Ljudje bo pričeli z žalostno trgatvijo. NI bilo vriskov, nI bHo veselega ipetja v vinogradih pod Srobotnlfeom. Krka Je btla mrtva. Se so bile ribe v njej, toda kdo bi jih je* del, kdo kupoval? Žlahtntkov n| bilo vee..^ ( 418921 Stran 4 DOLENJSKI LIST Stev. 83 To in ono iz Šentjerneja Praznik JLA smo kar lepo proslavili. Navzlic slabemu vremenu je bil obisk proslave v dvorani lep. Po govoru o pomenu tega dne, je bil lep spored s telovadnimi vajami naših gimnazijk m dvema deklamacijama. Po dolgem odmoru sta na tej proslavi npstopila spet moški in mešani pevski zbor. Do gc je spala naša godbi. Pravzaprav so godbeni Inštrumenti lomall tc kraja v kral: v Novo n.esto, Li;'lljano tn spet nazaj. Na pobudo predsednika občinskega ljudskega odbora — tovariša Majzlja, se je spet organizirala godba na pihils Stari in novi godbeniki pod vodstvom Franceta Hudoklina ie pridno vadijo. Prvič bodo nastopili na proslavi Novoletne jelke, kar bo prav gotovo prispevalo k dobremu razpoloženju naših najmlajših. -č- Zborovanje uCIteljstva v Šentjerneju Letos se je že drugič sestalo učiteljstvo šentjernejskega pododbora. Tov. Cvetic Anica je podala politični pregled, ki ni bil suhoparno naštevanje dogodkov doma in po svetu, temveč jih je osvetljevala z zgodovinskega, političnega in gospodarskega stališča, tako da jo je bilo veselje poslušati. Glavna točka dnevnega reda pa je bil * Gradac v Bell krajini Na pobudo in s prizadevanjem občinskega ljudskega odbora pod predsedstvom tovariša Jožeta Simoniča, gospodarstvo tudi pri nas napreduje. Letos je kraj dobil javno razsvetljavo, prav tako pa je sedaj urejeno zadružno poslopje s kino dvorano in odrom za Igre. Pri tem je veliko pomagal upravni odbor kmetijske zadruge. Tako so sedaj ustvarjeni pogoji za kulturno življenje, za katero so Gradčani vedno kazali veliko smisla. ^red kratkim sta začela z delom dva Izobraževalna tečaja: sploJno izobraževalni in gospodinjsko praktični. Prvega prireja ljudska univerza in tečajniki si poglabljajo znanje lz slovenščine, računstva, vzgojeslovja, zemljepisa, zgodovine in družbene ureditve. Na tem tečaju predavajo tudi strokovnjaki iz Črnomlja. — Na gospodinjsko praktičnem tečaju se tečajnice urijo v krojenju, pletenju In vezenju, ob zaključku pa nameravajo prirediti razstavo in pokazati, kako koristno so Izrabile zimski čas. Tečaja bosta trajala dva meseca.. Številna udeležba na obeh dokazuje, kako si delovni ljudje žele pridobiti znani e. Vsem želimo čimveč uspeha. J. S. referat tov. Tončke Metelkove, slušatelj i ce pedagogike na filozofski fakulteti. 2e drugič je prihitela k nam in nadaljevala s temo o psiholoških osnovah in pedagoških nalogah pouka. Predavanje je plod praktičnih izkušenj in dognanj in bo uči-teljstvu v veliko pomoč pri vsakdanjem delu ln pri dvigu kvalitete pouka. Učiteljstvo se je seznanilo z reformo šolstva, razpravljalo je o Novoletni jelki, o kritiki čitank in drugih šolskih problemih ter sprejelo plan dela. Družinska žaloigra 21. decembra Je 50-letna Marija Steiančle iz Gor. Vrhpolja pod Gorjanci v medsebojnem pretepu udarila svojega 49-letnega moža Franceta s polenom po glavi, da je na posledicah udarca umrl. Vzrok — stalni prepiri in »tara pesem: alkohol. —e Dol. Vrhpolje Preteklo soboto smo pokopali žrtev nesreče Martina Rangusa, ki zapušča ženo ln otroka. Med minulo vojno se je tudi on odzval klicu KP in deloval kot aktivist pod Gorjanci. Pa tudi po osvoboditvi je sodeloval pri obnovi naše domovine. Kot gozdni delavec je gojil željo, da bi si postavil domek, pa mu Je smrt prekrižala vse načrte. Pred hišo in ob grobu mu je zapela mladina žalostinki. Številni prijatelji so ga spremili na poslednji poti na šmarsko pokopališče, kjer mu je tov. Stane Hla-din govoril v slovo. Suhor pri Metliki Letos poleti je prišla na obisk iz Amerike Neža Zagore, rojena Sodja, kamor je odšla 8 trebuhom z«, kruhom, ko Ji Je bilo komaj 18 let. Čeprav se ji je v tujini nasmehnila sreča, svoje domovine ni pozabila. Dva meseca, ki Jih je letos prebila med svojimi v domačem kraju, je porabila zato, da se je seznanila z vsem, kar jo zanima. Obiskovala je znance in prijatelje, pa tudi nas, ki smo takrat pasli živino, ni pozabila. Rekla je, da je bila tudi tona nekoč pastirica in zato je prihajala k nam na pašo na Skrbeč. Nikoli ni prišla praznih rok, pač pa je vedno prinesla bonbone in druge sladkarije. Z nami pastirčki se je pogovarjala o svoji mladosti in pravila o svojem življenju. Kar hudo nam Je bilo, ko nas je spet zapustila in odšla nazaj v svojo domovino. Pa tudi tam nas ni pozabila. Nam pionirjem je pred kratkim poslala sladkarije, zvezke in dolar, za oa- Ob Novem letu ne pozabite naročiti »Dolenjski liste. Tukaj odrežite! — DOPISNICA Upravi »DOLENJSKI LIST" Novo mesto poštni predal 33 štirje pa skupno trobento. Komaj čakamo, da bo spet spomlad, da bomo trobento lahko preizkusili. Zelo smo ji hvaležni za dar. Pionirka Vida Škof Bela pri Jugor.ju Vinico ob Kolpi S proslavo desete obletnice zasedanja AVNOJ v Jajcu, ki jo je priredilo učiteljstvo • šolsko mladino, se je topet razživelo kulturno prosvetno življenje na Vinici. V Gasilskem domu je občinski ljudski odbor uredil kino dvorano. Ob otvoritvi 6. decembra so predvajali domači film »Plarvih 9«. Igralska družina aktiva LMS je uprizorila 20. decembra Moll-erovega »Skopuha« v režiji to-varlš-ice Vrhovčeve. Z njim so šil gostovat tudi v Podgrad. Zelja Vlntčanov je, da bi Igro še ponovili. Z delom Je začel 1. decembra gospodinjski tečaj, ki ga vodi tovarišlca Kosova, na tečaju Rdečega križa pa predavajo to-varlšlce Hudeljeva, Kravosova ln Vrhovčeva. Obljubljajo, da bosta kmalu pričela z vajami tudi pevski In tamburaški zbor. V teku so priprave za kulturni teden. H. K. Šentrupert V kratkem času smo Imeli pri nas kar dve kulturni prireditvi. En0 je pripravila mladinska organizacija, drugo pa članice AFZ. Naša mladina je sploh zelo aktivna pri delu, sedaj pa kaže, da se je razgibala tudi ženska organizacija. Prav bi bilo, da bi se zganile tudi ostale množične organizacije. Nedavno je utonila v ba-jerju na Kamenju Invalidska upokojenka Frančiška Zavrl. Kako je prišlo do nesreče, le nI pojasnjeno. Pred dnevi so pričeli urejati prt nas občinske ceste, ki bodo sedaj na novo posute e gramo" zom. Tako se vidi tudi v tem pogledu napredek. S. Sodraž i ca 29 novembra Je tov. Matija Maležlč, poslanec za republiška skupščino, odprl novo šolsko telovadnico, ki bo hkrati telovad* nlca Partizana ln kino dvorana. Brez težav seveda ne bo šlo, če hočejo Sodražanje to torej združiti v enem samem prostoru, toda z dobro voljo ln dobršno mero potrpljenja bo tudi to šlo. Ljudje so bili napolnili veliko dvornno In ^ zanimanjem sledili pisanemu sporedu učencev osnovne šole ln nižje gimnazije ter mladine. Lepe slovesnosti so se udeležili tudi zastopniki PartizanB Kočevje, Ribnica ln Loški potok. Naslednji dan so predvajali film Kekec. Pokazale so se nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih bo lahko odpraviti. B. C. Trika gora V nedeljo 13. decembra je mladinska igralska družina s Trške gore gostovala s komedijo Dve nevesti. Igralci so na-študirali Igro sami. Režiser smo bili vsi, so rekli. Zgleden po-guml Ljudje so jim bili hvaležni za užitek, poln smeha in veselja. V spominu bo dolgo ostal norčavi hribovski Miha, ki ga je zelo dobro zaigral France Jerman. Ostali bi morali še kaj opiliti, pa bi bila predstava kar vzorna. Trškogorci, le ie kaj naštudirajte in nas obiščitel Z. S. Iz načrtov Okrožnega odbora Partizana v Novem mestu Pretekli tor«k J« okrožni odbor Partizan Novo mesto zopet razpravljal o svojem delu. Topot J« zasedal v oljem obsegu, ker Je bilo na sadnji seji sklenjeno, da n* bodo na vsako zasedanje klicani val .predvsem zunanji odborniki, zaradi varčevanja. Zanimanje naslh. druStev ie Je obrnilo v drugo smer zaradi novo zapadlega, te težko pričakovanega snega. Za zimsko sezono se predvideva bogat smučarski program. Seveda je najprej treba začeti s tečaji. Naši učitelji ln profesorji telesne vzgoje si bodo obnovili smučarsko znanje na tečaju v Kranjski gori od 2. do 10. Januarja, dijaki pa se bodo urili v tečaju na Pohorju, ki bo od 11. do 26. Januarja prihodnjega leta. Tudi Okrožni odbor namerava prirediti smučarski tečaj v zadnjih dneh Januarja, v katerega se Je potrebno prijaviti do 1. Januarja. Prijavljencem bo Okrožni odbor pravočasno sporočil, če so v tečaj sprejeti, prav tako pa bo tudi objavil kraj tečaja in datum prlčetka. Ker so prav v tem času polletne počitnice, priporočamo obisk tečaja tudi vsem učiteljem v najem okrožju. Vsak tečajnik naj bo primerno fizično pripravljen, prav tako naj polaga pažnjo na smučarsko opremo. Okrožne tekme v smučarskih tekih bodo zadnjo nedeljo v Januarju v Novem mestu, v alpskih disciplinah pa 14. februarja na Gorjancih. Tradicionalni ■Gorjan- skl veleslalome pa bo 21. februar- nJim letom pobirala po posebnem ja. V kolikor bi nastale kake ključu, spremembe v datumih, bomo pravočasno poročali. Društvene skupščino naj bodo v Januarju. Želeti Je, da bi se odborniki nanje kar najbolj temeljito pripravili. Okrožna skupščina bo v februarju. Določena je bila tndl društvena članarina, ki ae s prihod- Bo mednarodni mojster Matanovič prišel v Novo mesto? Pred kratkim j* Šahovska ivesa .Slovenije ponudila šahovskemu društva v Novem mestu gostovanje mednarodnega mojstra Matauonća iz Beograda, ki bi odigral euo ali več simultantk. Vm bi bilo dobro, le finančno stanje našega SD je iako slabo, da ni kaj takega n« moremo privoščiti. Ce »e spomnimo simnl-tanke oemskega mopttra Pleiforja in zanimanja, ki j« bik* sanje med .Novouetičaui, ugotovimo, da s takimi tekmovanji veliko doseJ.euio, kajti simultanka J« nekaka množična šahovsku pri-rediU'v, b k rali pa i« v Mina lola ta domač* šahiste. Nikakor se n« sme zgoditi, da bi ojHi-vtili tako priložuottt. Finančne težave ae »mojo biti vzrok odpovedi rostovan.pl Seveda j« pa potrebno, (Is to razumejo tudi naSa podjetja i in ustanove in priskočijo na potnoč. Ena Izmed najpomembnejših pridobitev zdravstvene zaščite našega delovnega človeka Je novozgrajeni pljučni oddelek v novomeški bolnišnici, ki bo služil vsej Dolenjski Tečaji v novomeškem okraju Videti je, da je za ljudsko izobraževanje na našem podeželju čedalje več zanimanja in veselja. Tako na primer že imamo zimske kmetijske šole v Šentjerneju, v Trebnjem, Ambrusu, v Smarjeti, Žužemberku in Dol. Karteljevem. Najboljša udeležba je v Ambrusu — 36 deklet in 35 fantov. Veliko se jih je prijavilo tudi v Žužemberku, potem se jih je pa precej umaknilo. Kmetijski tečaj v Globodolu obiskuje 21 mladink in 9 mladincev. 17 deklet pa obiskuje tudi v 2užemberku, potem se bo ženske mladine. Birčna vas ima kmetijsko gospodarski tečaj, ki ga obiskujejo tudi starejši. Za uspešno delo v tečaju in za organizacijo je poskr- Kronlka nesreč DRUŽINSKA VAS. Posestni-kovega sina Milana Koptno jk sunil vol z rogom v čeljust in mu jo težje poškodoval. ČRNOMELJ. Pri trčenju dveh avtomobilov na Hrastu ie zlomilo levo roko šefu Uprave za ceste iz Črnomlja Jožetu Prhnetu. NOVO MF.STO. KljuČavničar-skn vajenec Adalf Šuštar si je pri rezanju lesa poškodoval prts leve roke. BELA CERKEV. Delavec tesarsko zidarskega podjetja Gotna vas Francu Princu je pri podiranju ostrešja padla deska na no^o in mu jo poškodovala. MALI LIPOVEC. 20 mesecev stari otrok Mohor Legan se je doma popairil z lugom po rokah in trehuščk. u. HRAST PRI METLIKI. Doma v kuhinji je padla in si zlomila desno nogo 2 leti stara posestni-kova hčerka Branka BrajčiČ. bela tamošnja Kmetijska zadruga. 18 mladink ima tečaj za žensko mladino. V Beli cerkvi obiskuje gospodinjski tečaj 15 mladink, na Čatežu pa 21. V Skocjanu »e zanimajo za zimsko izobraževalni tečaj le dekleta, zato bodo na vrati predvsem gospodinjska predavanja. Izredno zanimanje za zimske izobraževalne tečaje pa so pokazali v Suhi krajini in ne samo mladina, ampak tudi starejši, V Zagradcu so tečaj za izobrazbo ženske mladine združili tudi z ostalimi gospodarskimi predavanji. Tečaj obiskuje 39 mladink. Vsak četrtek pridejo predavat kmetijski strokovnjaki z Grma in od okrajne Zadružne zveze. Enak skupen tečaj imajo v Ratju. V Mirenski dolini je letos manj zanimanja za izobraževanje. Mislili so osnovati zimsko kmetijsko šolo na Dobu, pa je bilo premalo prijavljen-cev. Imajo pa tako šolo v Mokronogu, le obisk je bolj slab. V Sentrupertu je tečaj za izobrazbo ženske mladine-Mirna peč in Vel. Gaber pa imata premalo zanimanja za zimsko kmetijsko šolo. Navzlic nekaterim lepim uspehom je pa treba poudariti, da odbori za pošolsko izobra- ževanje na sedežih občin vse premalo delajo. Zlasti ne znajo navdušiti za izobraževalne tečaje moško mladino. Tudi Kmetijske zadruge bi morale pokazati več vneme za propagando in organizacijo. Sedij skrbi veČina za vse le učiteljstvo. Veliko vlogo in nalogo imajo mladinske organizacije. Pohiteti pa morajo s propagando in aktivizacijo mladine. Sedaj je še čas za prijave v kmetijske tečaje. Poskrbimo, da bo tudi naš dolenjski kmet čimbolj razgledan in napreden A. Z. šah v Črnomlju V počastitev dneva JLA so Šahisti Črnomlja odigrali šahovski dvoboj na 28 deskah proti šahistom garnizije JLA Črnomelj. Zmagali so ernomeljaki šahisti z rezultatom 16:12. Po turnirju je tov. Kolber odigral simultanko proti 19 šahistom — vojakom, Simultanko je dobil s 15 In pol proti 3 in pol toeke. — Šahisti v Črnomlju si želijo Čim več tekmovanj s Šahisti garnizljei V. L. ** TO IN ONO Avstrija je dosedaj dobila od Amerike okoli eno milijardo dolarjev pomoči. S to pomočjo je tako okrepila svoje gospodarstvo, da je na primer letoi v oktobru presegla svoj uvoz z Izvozom za vrednost 206 milijonov šilingov. Presenečenje za dijake v Črnomlju Svojevrstno presenečenje »o pred kratkim doživeli crnomalj. skl dijaki — člani atletske sekcije črnomaljske gimnazije. Atletska sekcija ODREDA iz LJubljane je na svoji redni letni skupScinl sklenila, da poleg rednih obveznosti prevzame patronat nad črnomaljsko atletsko sekcijo. Kolektiv gimnazije v Črnomlju Je upravičeno ponosen, da Je prevzelo pokroviteljstvo nad nJim eno izmed najmočnejših druStev v državi. Pomoč ODREDA mladim atletom v Črnomlju naj bi našla posnemalce tudi drugod po Sloveniji! Tovarišem ODREDA pa vnaprej: hvala za pozornost ln pomoči D0ŠK : C. C. »Paolo Morgan« 9:11 NovomeJki študentje tudi med študijam niso opustili Sporta. Sklenili *u celo, da bodo dosedanjo dejavnost še bolj povečali. Prvo njihovo tekmovanj« je bil dvoboj DOSK-a (Dolenjski študentski klub) in italijanskega kulturnega krožka >Pa»k> Morgan« o nnniizntm temnit. 'IVkrnovanje je bilo v Ljubljani, v prostorih italijanskega kluba. Za ekipo Studentov — NovomeSča-nov «0 nastopili Medic Samo, Mikcc Fr.mc in Storbenc Igor. Že sprva je bilo vidno, da bo borba za neuvežbane meifane trda. Kmalu pa so se študentje privadili in končno krepko premagali nasprotnika. Po tri zrnate r.a študente sta priborila Medic in Mikcc, ki sta imagala tudi v igri parov, Sterbcno pa ie dosego! dve zmagi. M. F. Slovenski grobovi na tujem V Clcvelandu je umrl eden naj' starejših naseljencev Frank Škufca, doma od Sv. Kriza pri ?.uiem~ ie umrl tudi Joseph Portuna, star berku. Star je bil 83 let. Prav tam 63 let. Doma je bil iz Stekanje vasi pri Šentlovrencu, od koder je prišel v Ameriko pred 50 leti. V Denver Colo je umrl 60-letni Ignac Vesel, doma it Sodražice. V Somersett Pa je podlegel srčni hibi John Miklavčič iz Potoka ob Kolpi. V Hermanie Pa, je umrla Alojzija Smolič stara 55 let. Doma je bila iz Leskovca pri Novem mestu. V kraju Bessemer Pa, je umrla 67-letna Mary Črtalič, it okolice Šentjerneja, v kraju Springsu pa Johan Skrajner (naj" brž Strajner) doma it okolice Trebnjega. V Clevelandu so pokopali 30. novembra Antona Kolenca it Kri-?ke Rebri pri Čatežu. Zadet od kapi je umrl prav tam John Papež iz Lopate v Suhi krajini. Povabljen je bil na pečenega purana k sosedu, nenadoma Pa se ie pri miti zgrudil in izdihnil. Star je bil 78 let,' v Ameriko jt prišel pred 54 leti. OBVESTILO Okrajna cestna uprava v Novem mestu sporoča, da je most v Dragi na cesti III. reda St. 1513, Mdharovec—Dio-ga popravljen in za vsak promet odprt. KOLIKO NOVIH NAROČNIKOV SI ZE PRIDOBIL ZA »DOLENJSKI LIST«? Gostinstvo, mesarija, sodavičarstvo in kino Ribnica na Dolenjskem SE ZAHVALJUJE VSEM SVOJIM GOSTOM IN OBISKOVALCEM ZA DOSEDANJE POSETE IN JIM 2EL1JO V NOVEM LETU 1954 MNOGO USPEHOV TER SE šE NADALJE PRIPOROČAJO! Z NOVIMI SILAMI - V NOVO LETOI Orobtine iz dolenjske popotne malhe Trgovska in druga taka podjetja pred novim letom odprerai-jo iz skladišč čimveč blaga, da je inventaura potem lažja in enostavnejša. Tudi jaz sem se odločil, da pred novim letom napravim inventuro v svoji malhi, oziroma da spravim iz nje Se vse, kar je ostalo v njej preko leta in zadnje čase. Zato vam bom zmetal na svetlo še te ostanke, ki pa imajo svojo vrednost in niso sli v koš. Z novim letom se mislim s prazno malho podati na pot, jf kolikor mi ne bo kaj padlo v njo ie v prehodu iz starega v novo leto. Najprej se moram pobaviti s pismenimi intervencijami, kj so prišle na moj naslov iz različnih strani. Neka nepodpisana tovari-Šica iz Žužemberka bi se rada strahovito skašljala nad mano v imenu organizacije AFZ, čel da sem sam najslabši zakonski mož, ki me še pes ne povoha, da sem starokopiten, ko se spotikam nad kajenjem boljših zakonskih polovic in še vrsto podobnih napak se me drži, bolj kot lastne hlače ali podobno, kot jezikavost nekaterih žensk. Pa je kresnila v prazno, ker se ni podpisala, čeprav sama zahteva, da se Janez Popotni vedno podpiše in še pravi, naj se članek objavi kot primer »zdrave kritike«. Da, zdrava kritika, ta je potrebna, toda kritiko je treba razumeti tako kot je mišljena. Kritika ni napad na osebnost, kritika je napad na napako samo. To si naj zapomnijo vsi, ki se čutijo prizadete, pa če so osebno imenovani ali ne. Tudi možje zadrugarji iz Am-brusa se čutijo zelo prizadete s kritiko stopnic do poštnega urada. Pravijo, da so nove stopnice že gotove, naj si jih kar ogledam, kakor tudi njihov krasni zadružni dom. Lepo, res lepo, toda možje Ambruščani, če ne zamerite ponovno: Nisem kritiziral zadrugo, pač pa sem se pritožil nad slabimi stopnicami in na koncu še pripomnil, »da ne kritiziram, pač pa samo predlagam« in še prosil za zamero! Neke zale dekline um iz šentruperškega konca bi mi rade prav tako navile ušesa, še raje pa tistemu, ki mi je dal podatke iz veselice na Mirni. Saj bi se morda z uredništvom še kako pogovorile, če ne bi prihajale pod izmišljenim imenom, ker se menda boje, da bi zvedel, katere je zbodla pripomba Popotnega Janeza. He, drage punčke, iz oči v oči brez trika se je najlaže pogovoriti, drugače pa ne gre. V Žužemberku si dolgo nisem bi! na jasnem, zakaj ljudje s hlačami v rokah kar lete v 00 kanc-lije. Trdijo, da sta zadružna in krajevna trgovina prodali ves papir in še ga je zmanjkalo. Sem že mislil, da so morda jedli novomeške salame z dodatkom celjskega praška. Sele porneje sam zvedel, da gre pravzaprav za neke vrste nelojalno konkurenco, vseskupaj pa spada v generalno čiščenje pred prazniki Za dober tek (tam, kamor gre »rudi cesar k nogam«) je tokrat poskrbela krajevna mesarija, ki je sekala oziroma prodajala meso večkratne goveje prababice po 190 din kilogram in s tem napravila nelojalno konkurenco krajevni lekarni, ki v tem času ni prodala nobenih odvajalnih sredstev. Zlobni jeziki so trdili, da je neko tovarišico posililo gori in doli, tako odvajalno moč da je imelo to častitljivo meso. Na Dvoru sem v zadrugi povprašal za maščobo, pa so mi ponudili špeh. »Lepo,« sem menil, »saj ocvirki mi tudi prav pridejo.« Pa je res iz vsega nastal samo ocvirek za mojo malho, kajti so mi zasolili kilo po 370 din. Ne boste, brate, sem rekel. Preveč sveta preromam, da bi se dal tako ofrnažiti za 120 ali 130 din pri kili špeha. »Republika zase«, sem vzkliknil na Suhorju pri Metliki, toliko me je presenetila njihova domača »demokracija«. V kmetijski zadrugi je borba proti birokraciji na višku, sodelovanje oziroma podpiranje zadružnega in privatnega sektorja pa več kot popolno. Predsednik zadruge tolče po nakovalu in toči kapljico v svoji gostilni, poleg tega pa Še upravlja zadružni peskolom in opravlja druge posle. Kdo bi, postavim, pri taki prepolni zaposlitvi vodil točno evidenco o izkoriščanju peskolo-ma, ali pa vedel, koliko železa in mošta gre iz zadružnega v privatni sektor. Vse to se lahko napravi na oko in v skoku. (Su-horčani pa so silno radovedni, če ni morda postal zadružni mošt dobro privatno vino, pa na noben način ne morejo zvedeti.) Vzorno sodelovanje zadružnega in privatnega sektorja se vidi v tem, da se za zadružna obratna sredstva kupi grozdje za privatno gostilno, ki pa je z zadrugo toliko v sorodstvu, da je predsednik zadruge njen lastnik. Takle »socializem« imajo na Suhorju, ki ga ie upeljal baje že prejšnji predsednik KZ, zato gre menda vse kot po maslu, samo ne ve se kam. Zadruga pomaga tudi privatnikom, da pridejo do gotovine na račun posojila v Narodni banki. Ce, na primer, potrebujem denar, najamem posojilo za to in to, zadruga mi izstavi račun za tisto, kar ni dobavljeno, banka prenese znesek h mojega posojila na račun zadruge, zadruga pa meni izplača gotovino. Ali ni to sijajna stvar, kako Narodno banko »okoli prinese?« in zato ni čudno, Če se takega načina poslužujeo tudi uslužbenci Narodne banke. Tudi drugače podjetnost zadruge ni od muh. Kupi vagon grozdja, napravi nekaj vagonov »lahkega vina«, ki mu domačini pravijo tudi pi-tijot, in istega posojuje suhim vinogradnikom na račun bodočega pridelka s 50n/o obresti. Se pravi — za liter letošnjega tujega, a taco leto poldrag liter domačega. Bojda to zelenaštvo kar dobro cvete in je možno, da se bodo obresti sporazumno še zvišale. Bo kar držalo: Republika zase, aH ZZO] *■ Zagrebi Zase, Odstrani Javnosti V Metliki so se mi pohvalili, da so občutno znižali cene steklu, menda kar za 30 din pri kilogramu, komu ga prodajajo po znižani ceni, pa ne vem. Mene je bolj zanimal vodja šolskega izleta v mestni Log, ki se je krepko podprl za to turo. Za ogled kapitalnih svinjčet se je res potrebno podkrepiti, da človek bolje vidi. Sicer pa se mi je zelo mudilo spet na Gabrovec. Spotoma se mi je hudo zasmilil gramoz sredi pota, ki že dokaj časa čaka na kupu, da ga kdo razsiplje, ali »njega ni« so mi rekli. Na Gabrovec sem prišel prav v trenutku, ko so je-zikavke zaključile svečano sejo, ki se je po krajevnem običaju končala s poleni pod noge. So mi tudi rekli, da jim nič preveč ne ugaja, da tisti mladoletnik škili ponoči skozi okno, kjer spi nežni spol. To da ima lahko še hude posledice, najmanj pa štafetni tek čez drn in strn, tako so pribili. Pri gradnji ceste čez Sušico sem se obregnil ob delovodjo, ki je odklonil mlade delavke in :ih ni hotel zaposliti. Menda je pozabil, da ie bil tudi on mlad. Na Butoraju sem vprašal, če bi dobil kje kak košček zemlje v najem. Svetovali so mi, naj stopim k mlinarju. In sva se glede najema hitro zmenila, le najemnina mi je zaprla sapo. 8000 din za 10 arov, mi je »zašacal«. »Če bi same klobase in šunke rasrle na tem koščku zemlje, bi bilo to preveč,« sem še zinil ter brez slovesa odribljal dalje. Sam pri sebi sem si mislil, kako je do- bro, da je ta človek mlinar in ne morda davčni organ! Ta bi potem gotovo hektarski donos belokranjske zemlje drugače ocenil! Vrnivši se s potepa po naši Dolenjski sem našel doma ultimativno pismo prebivalcev Mrzle luže, ki v imenu složnih zakoncev cele vasi zahtevajo, da vrnem dober glas zakonski zvestobi v njihovi vasi, kajti da se je tisto zbo-ga&jc med zakonci dogodilo v vasi Iglenk. Prav, pa naj bo po njihovem, za eno malo naselje ali ime naselja se res ne bomo kregali. Glavno je, da sloga med zakonci ostane, prav tako pa tudi sloga med našimi bralci in menoj. Tako — malha je prazna. Upam, da je njena vsebina zanimala veliko večino bralcev Dolenjskega lista, čeprav je posameznikom povzročila tudi hudo kri. Je pač tako. Tam, kjer utripa burno življenje, je med dobrim tudi kaj slabega in med uspehi tudi kaj napak. Te pa odpravljamo, včasih tudi s švrkanjcm v taki ali drugačni obliki. V tem smislu in v želji bom skušal v novem letu doprinesti svoj delež. Vsem bralcem Dolenjskega lista želim v novem letu veliko sreča in zadovoljstva, pri nagradnem žrebanju naše uprave pa glavni dobitek ter še premijo Državne loterije! Vaš Janez Popotni 9G Stev. 82 Stran B Viktor Pirnat: Redko katero slovensko me-s>to se more pohvaliti s tako slikovito okolico kot jo ima do-lenjbKa metropola. Ljubko se nasmiha Novo mesto iz objema tihe Krke prijaznim vin-f'.cim goricam, pozdravlja ko-1 .asto Gorjance in se s spoštovanjem ozira v temni Rog, torišče partizanske slave. Nje* povo vzradoSčeno oko bega od l.aselja do naselja, iz trate v hosto, iz polja v vinograd, iz svetle ravnine na temne gorske vrhove. Kje naj se ustavi? Ves ta obsežni pisani krog je kot začarana plošča. Sta pa dva mejnika, ki nehote pritegneta pogled, dva Čuvarja, ki budno bdita nad žitjem in bitjem Doline gradov. Srebrni pas reke Krke ju loči. In vendar sta bratca, skoraj bi rekli dvojčka, čeravno si do podrobnosti nista podobna. Dve stari, mogočni utrdbi, najstarejši ob srednji Krki, zdaj Že obe v razvalinah: Mehovski in Stari grad. Prvi se je s svojim nad pet Eto metrov visokim stožcem naslonil na Gorjance, drugi se je onstran Krke povzpel nad vinograde in se prav tako gospodujoče ozira na podnožno dolino. Njegove ponekod do dva metra debele stene bi i.coraj potrjevale domnevo, da so te dve starini zgradili velikani in to že davno prej, pred-no je zadihalo Novo mesto. Tudi slika na očrneli steni sta-rograjskih razvalin to špricu je. 00D Bilo je v davni dobi, ko so tam pod Velebitom še živeli velikani. Naveličani pečin in vročine, so se kaj radi izpre-hajali po jadranskih otokih. Stopicali so preko njih kot mi po kamnih, molečih iz plitvega potoka. Včasih so tudi polegli po pečevju in z vsemi pljuči pihali v Planinski kanal, da so se prevračale požrešne beneške galeje. Do danes nam je ostal spomin na to: znamenit* senjska burja Majniškega jutra so jo velikani mahnili proti zaledja. Prestopili so Veliko Kapelo, umili si v Kolpi noge, še nekaj kratkih korakov in stali so vrh temnih Gorjancev, pod katerimi se je vil od zapada proti vzhodu srebrn trak, dolenjska Krka. Onstran doline nizka brda, posejana z vinogradi, hrami in cerkvicami. Prijetno za oko in srce. Posedli so po obširnih gor-janskih košenicah, podvili noge podse, ker niso vedeli kam l njimi. Le neugnan mladič je prešerno zajahal sloko Uskoško goro, moleč eno nogo v Belo krajino, drugo pa v novomeško kotlino. Sele proti večeru so se vrnili domov Drugo jutro so bili že na vse zgodaj spet na Gorjancih. Izvlekli so iz žepov ogromne skale, silno kamenje, zadnji pa je prinesel pod pazduho laško barko, ki ji je izmetal njeno drobovje in jo napolnil z grenko slano morsko vodo. SEVER IN SALI: dračke fto *•? Aptte Lučka Ima račko in medvedka s t acko, in rumeno žogo. Račka se Je sprla, mucki ncs odr'a, žoga poskočila, rački kljun odbila. Muc grdo Je puhal, medo Jezo kuhal. Spor divja vse huje« Lučka ga začuje, med igračke skoči, pretepače loči. Prstek k viski dvigne. Jim hudo pomigae: »Grde ve igrače, račka in ti mače, žoga pa medvedek! Kaj bo rekel Dedek?! Dedek Mraz če sliši k?j počnete v hiši! Tiho vsi, kot riba; lejte — to Je šibal« Joj, kako igračke ubjgale so Lučko! Mucek skril Je tačke, medo šel po pručko; ioga Je zaspala, račka jo zibala. Mucek brundal: »Mcdek, bo res prišel Dedek?« Nadrobili so v barko apno, ki ga je nosil v globoki torbi objestni mladenič in primešali drobnega morskega peska, ki je prav tako priromal tja v brezdanjem velikanovem žepu. Medtem ko so eni pripravljali nafto, so drugi že nakopali in izgrebli dovolj globoke in široke jame za temelj in pričelo se je najčudovitejše zidanje, ki so ga kdaj gledali Podgorci. Z eno nogo na Gorjancih, z drugo onstran doline na vinorodni Trški gori, sta stala najdaljša dva velikana in podajala tu pa tam zaposlenim zidarjem kot hiše obsežne kamne, jih drobila v rokah in lomila na kolenih. Ce je zmanjkalo malte, je hitro skočil brzonogi mladič dol do Reškega zaliva, zajel z laško barko morske vode in bil z dvajsetimi koraki spet pri zidarjih. Kot gobe po dežju sta rastli ob bregovih Krške doline, dvanajst kilometrov vsak sebi, silni stavbi in bili ob sončnem zahodu pod streho Na koničastem stožcu tik Gorjancev je grozilo mogočno zidovje Mehovskega gradu, onstran Krke pa je mrko zrl na valovito podnožje ponosni Stari grad. Prešli &o velikani, minila je slava Mehovega, ugasnila je moč Starega gradu Le kuščarji in martinčki se preganjajo po njunih razvalinah. Mehovski temelji čakajo na obnovo, ki naj bi med Dolenjci dvignila smisel za planinstvo in turizem, klubujoče pa še stoji neuklonljivi Stari grad. Zob čaia jima gloda v drobovje, ne more pa jima prav do živega, saj sta bila zgrajena z morsko vodo in lz velebitskih pečin. Pravi ribič Florjan Trobentica iz Mačje luže je bil grozen lovski tat, lovil je pa ribe. Dan za dnem je čepel ob majčici Krki in pridno izkoriščal njeno prirodno bogastvo, kajpak brez ribiškega »cegelca«, taks in podobnih odvečnosti. »Taki papirji niso za v moj žep,« je rad dejal, »pa še koštajo me«. No, nekega dne je pa posegla po njem roka pravice, kot se pravi. Orožnik je ujel Trobentico »na delu« in ga odpeljal pred sodnika ali rihtarja, kakor so rekli takrat. »Tak poslušajte, oče Florjan dovoljenja nimate, pa vendar lovite, zakaj?« »I zakaj?« se je Trobentica po-čehljal za ušesom. »Lejte gospod rihtar, bom kar po pravici povedal kar bo pa bo! Ribe lovim samo zato, ker mi hočejo uiti, ja, prav res!« Sodnik je m«>lo pomislil. »Hm, imate svoj prav,« Je rekel in grešnika spuftil. Novoletna nagradna križanka Za novoletno darilo je tablica TOMBOLE ZVEZE GLUHIH JUGOSLAVIJE ceneno, a lahko tudi bogato darilo. V vsakem primeru je to prispevek gluhim za opremo delavnic Zveze gluhih Jugoslavije. Tomholsha tablica stane Samo 50.— din. Dobite jo lahko pri vseh prodajalcih srečk Jugoslovanske loterije Ln pri vseh organizacijah Zveze gluhih Jugoslavije. Žrebanje bo 10. januarja tekočega leta v Sarajevu. V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST! Za pravilno rešitev novoletne križanke razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada — 1000 din v gotovini; 2. nagrada — 15 Itr lonec za perilo; 3. nagrada — električna pečica; 4. nagrada — grelec pločevinasti; 5. nagrada — pekača; 6. nagrada — 8 ltr kozica; 7.-9. nagrada — 3 drobilci za orehe; 10. nagrada — 1 trajna ondulacija. Rešitve je treba poslati najkasneje do 12. januarja 1954 uredništvu Dolenjskega Usta; — izrezani križanki ali pa samo napisanim odgovorom na vprašanja je treba priložiti nagradni kupon, ki je natiskan med besedilom križanke. Na rešitve, ki bodo prihajale po pošti, pripišite v levi spodnji kot kuverte: Kriianka. VODORAVNO t tn 21. navpično: novoletno voščilo, 22. motereološki initruinenli, 23. drugače, 24. prav tako, 29. žitarica, 26. gora v Julijcih, 27. glej, tu jc, 29. nemški osebni zaimek. 29. gotov, 51. vrsta psov, 33. tovarna športnega orodja. 35. prijaielja, ■ 39. i U l<<- materije, 40. kraj na Primorskem, 41. tovarna zdravil, 42 bolezen, 43. cadiirati se kot pet, 44. elektroda, 46. moško ime, 4?. predlog, 49 trgati, 51. testenine, 53. kratica za tn drugo, 54. Icdolbljen, 57. n i k u I n ica. 59. zoper a. 61. borba, 62. kamenine, 63. mi rud ii i k, 64 njega, 63. rimska \ 66. umetnik, 68. nedoločni zaimek, 71. vnzuik, 72. pisemska kratica, 75. sanje, 77. latinska črka, 78 pod, 79. srbohrv. Tcznik, 80. usnje za oblačila, 8! enota za elektr. upor (ton.), 83. črka cirilioa, 84 del glave. 86 ljubkovalno žensko ime, 89 geometrijski pojem, 91 angleSka kolonija, 94 vrsta zabavišča, 98 vodikove spojine, 99 očrt, 101 nikalniea, 102. vzor, 103 kemična prvina. 104. knzalni zaimek, 105. čista teza, 107, glniheni pojem, 108. obdelana zemlja, 110 žensko ime, 113 čiMtven, izražajoč občutja, 115. pokrajina v Španiji, 118. prilrdilnica, 1t9 o«ebni zaimek, 120. hranimo lival, 122 zamašek, 123 kn/alni zaimek, 124 prirodna katastrofa, 126, osobni zaimek. 127 prvino, 128 imeniki sloveu. pisatelja. IM trrška črka, no uaziv za orjaka NAVPIČNO 1. Izum Benjamina Franklina, 2 oseba li filma Kekec, 3. vrsta pesmi, 4 artikel, 5 nerabljen, 6. zavit, zamotan, 7. nemški dvoglasnik, 8. čud, 9. o«. zaimek. Pregled je pregled K znanemu zdravniku, ki je bil kaj kratkih besedi, je podgorski očanec pripeljal naročeni voz drv. Snel je klobuk in stopil naravnost v ordinacij-s-ko sobo. »Dober dan, tista drva . . .« »Slecite se!« mu je zdravnik kratko presekal besedo. «Ja, veste, drva . . . »Slecite se!« je spet zagrmel vneti zdravnik. No, pa se je možak začel počasi slačiti. Sleče se na pol, pa spet pravi: »Veste, Jaz sem samo . . .« »Tiho in slecite se, sem rekel. Hitro, do golega!« Očanec se je res slekel in ostal v Adamovi obleki. Zdaj se zdravnik obrne od svoje mize »Tako očka, kaj vas pa boli?« »Hi hi, prav nič. Le tista drva sem pripeljal, ki &te jih bili naročili.« Sodeluj aktivno v mesecu lokalnega tiska - v vsako hišo DOLENJSKI LISTI VSEM CENJENIM GO- ; STOM IN OSTALIM f OBISKOVALCEM \ i želi srečno Novo leto ? ? šmarješke toplice \ 10 azijska dežela, U. števnik, 12. vleči za las«, 13. organi vida, 14. oskrba, 13. mesto v Italiji, 16. izčrpan. 17. rastlina, 18. začetnici jugoslov. državnika, 19. veznik nasprotja, 20 nabirati, 28. državna blagajna, 30. tonili, 32. os. zaimek, 34 čeprav 36. sibirska reka, 37. veznik, 38. senčiti, 40 nadstropje (srbohrv.), 45. latinski predlog, 48. nemški tpolnik, 30. kraj pri Trstu, kjer to ubili slovenska rodoljube, 52. izumrlo indijansko pleme, 35. izkoriščevalec, 56 zakonit, 58 grška boginja prepira, 60. neiz umetni če n, 62. cerkveni cbor, 6? kratica ta starejii, 6'J. /iir.ivilui iivir, 70. rimska 2, 73 okrasna rastlina, 74, del veže. 76. šttvn i k, 77 od rezek, 82. spreminjati glaa. ZA ZABAVO Iz dežja pod kap Ravnatelj norišnice je nekemu gostu razkazoval svoj zavod. Prideta v celico, kjer je možak srednjih let strašansko potrto buljil v strop in neprenehoma zdihoval. »Ubožec,« je dejal gost ravnatelju. »Zakaj je pa znorel?« »E, huda reč: ljubil je neko dekle, pa ga ni maralo.« V sosedni celici Je besnel drug norec, tulil je ko sam peklenšček, mlatil z rokami in nogami po zraku in vpil: Jaz tepec, jaz tepecl »Joj, s tem je pa hudo,« je dejal gost. »Le kaj se mu je pripetilo, da je tako znorel?« »Hudo, hudo,« je pokimal ravnatelj. »Veste, ta je poročil tisto dekle, ki onega v sosedni celici ni marala!« Dvomljiv uradni zaznamek V Kopenhagenu so nekega pobeglega sleparja obsodili na 8 mesecev zapora, seveda v odsotnosti. Obsodba je bila objavljena v uradnem listu in na koncu je bilo pripisano: »Obsojenec lahko pride po prepis obsodbe vsak delavnik od «. do 17. ure na sodišče.« 83 ozaljšati, 87. posedovati, 88. obseg poslov, delokrog, H9 motrTec, 90. kratic« polit, organizacije, 91 čud, 93. črta, 95. jadrantki polotok, 96. predlog, 97. plesati. 98 medmet, 100. zelišče, 103. m. zaimek, 106. vrstilni števnik, 109. zver (srbohrv.), 111. nota »a«, 112. mairic, 114. zbor, 116. kratica ta nogometno organizacijo, 117. iti. 1(r>. tuije žensko ime, 120. predlog, 121. del teleta, 124. reka v Italiji, 125. dva »oglasnika. KUPON NAGRADNE KRIŽANKE čudo čudovito Silvestrovo ganjen Novome-ščan, pravzaprav Kandijanar, jo v pozni nočni uri, oziroma rani jutranji, maha iz Metropola proti domu. Hodi, hodi, poti pa ni konca ne kraja. »Hk, hk . . . pa menda nisem zašel v začarano gorjansko lozo, hk!« Nazadnje pa le pride na most, se nasloni na ograjo in zagleda v vodi mesec. »O, tristo spakov in vinskih duhov!« si pravi, debelo gleda nanje z opotekavo glavo. »Saj se mi je zdelo, da grem čedalje bolj visoko, ampak, da sem prišel više kot je luna, pa le nisem mislil; pri moji veri, da ne!« »Le zakaj se tako mučite po stopnicah? Jaz bi pisma vrgel kar v nabiralnik!« LOJZE ZUPAN C: 21 VELIKI DNEVI Povest Ni vedel, kaj naj jim še reče, da bi jih prepričal, kako ga boli njihovo omalovaževanje. In čez čas je potiho, komaj slišno spregovoril z užaljenim glasom: »Za hlapca vam tudi ne bom služil.« »Glej ga, petelina!« se je začudil Potočnik, ki mu niso ušle zadnje Tijčetove besede. »Pa si že Imel kdaj puško v roki?« Ves zardel od sramu in zadrege je odgovoril, da puške zares še nikoli ni imel v rokah, razen lovske streljače in da sploh ne ve, kako 66 ravna z voja-Sko puško. »Ampak kaj je to takšnega, česar bi jaz ne zmogel, če morete vi!« je trmoglavo tiščal svoje. »Na-baSeš puško, pociljaš, jo sprožiš v fašista iji si lahko vesel, da ima na.^a zasužnjena domovina enega fašističnega gada manj na prsih.« »Hahabahahaha!« — Takšen neugnani smeh Je povzročil s to izjavo, da so se borci od veselja kar valjali po mladi travi. »Oho fantič, tako enostavno Pa to vseeno ne gre,« ga je med smehom zavrnil star partizan, ki Je pravkar obračal puškino cev proti soncu, da bi se prepričal, če jo je dobro očistil. »Toda če se že želiš pridružiti naši borbeni enoti, boš imel za to pri ike še več ko dovolj.« »Dajte mi puško, pa boste videli, če bom streljal ali ne. Ce zna stari Lozar iz Gradaca, bom zna! ludi jaz---« »Hahaha! Stari Lozar je Imel lovsko puško — dokler mu je seveda niso fašisti vzeli, kakor so Jih pobrali v;ptn lovcem.« Da, res je bilo tako! Temu Tljče nI mogel ugovarjati. Ko je hodil še k Potočniku v gradaško šolo, je na poti v Solo ali Iz šole često srečaval starega lovca Lozarja, ki je stikal po Lozl za zajčki, srnjaki in jerebi. Njegova starinska lovska puška se je nabijala s Šlbraml. »Sto šiber na enega zajčka — nI vrag, da bi ena šibra ne zletela bežečemu zajčku med rebra!« je takrat rad ponagajal Lozar Ju. Da bi obrnil vse na šalo, jim Je povedal, kako so včasih otroci nagajali staremu lovcu in knko jim je grozil, da jim bo preluknjal hlače dopeta* e. »Že, že, vse to je lepo,« so se mu smejal.i »Paru. zanskih pušk pa ne nabijamo s šibrami, temveč s kroglami. Tudi zajčkov ne Btreljamo z njimi! ta- ■v isfl? ptlC^ »Ena krogla na sto fašistov — tako podiramo ml Mussolinijeve zajce!« je pojasnjeval ranjeni komandir Ive. »Hohohohoho!« Nekaj časa je molčal, ker ga Je jezilo, da se na njegov račun zbijajo šale. Končno je le vprašal s tresočim glasom: »Torej ml ne boste dali puške?« »Ne moremo ti je dati, ker je zate nimamo,« Je Potočnik odgovoril z milim glasom. Četvere puške Imamo: stare avstrijske, jugoslovanske, italijanska ln švabske. Vse pa so že oddane Ce naj ti en na? borec di svojo puško, bo sam ostal brez nje, To pa se ne more zgoditi Borci so preizkušeni strelci. Nobena krogla ni izstreljena v prazno, vsaka Ima za cilj — fašista.« Poln žalosti je zdajci Tijče vstal in pričel na kup znašati svoje stvari: torbico, volneno odejo, ki mu jo je bila mati predvčerajšnjim doma zvila, ko se je bil poslovil od domačih, perilo In nogavice. Začudeno so ga opazovali, on pa je z jokajočim gla* ^om hltpalt »Potlej se bom moral seveda vrniti nazaj v vas« Glas se mu je tresel In v očeh so gra zapekle solze. »Za hlapca vam zares ne bom služIl.« Potočnik je stopil k njemu ln ga objel ter prijel na svoje prsi kakor takrat, ko je prvič prestopil prag učilnice v Gradacu in se zjokal, ko je de- dek, ki ga je bil pripeljal prvi šolski dan v šolo, odšel domov. Njemu pa je takrat nekakšen strah pred učiteljem nagnal jok v mlado grlo. Pobožal ga je po licih in dejal z resnim glasom: »Počasi, Tijče! Pa si zares ko burja! Dejali smo ti že, da te ne bomo podili, če želiš ostati pri nas. Mlad si še. Pokaži, da si tudi pogumen in dobil boš puško. Najprej pa ročno bombo — prima roba Ita* liana, kakor se rad pošali naš kurir Gregor. Kadar bomo ramo ob rami jurišali na fašistične bunkerje in pobili fašiste, boš imel pušk in streliva na pretek.« Tako ga je potolažil, kakor ga je znal pred leti kot učenca potolažiti v šoli. Se tisti dan ga je popoldne učil, kako se ravna z voiaško puško. Učil ga je ciljati v tarčo. »Glej, tule položimo naboj,« ga je učil prav tako, kakor ga je nekoč še v šoli uvajal v skrivnosti pisanja In branja. »To je prednja, to je zadnja muši-ca.Takole prislonimo puško k licu, naravnamo pogled skozi obe mušici proti cilju---« Poslušal ga je pazljivo, da mu ni ušla niti najmanjša podrobnost. Zatem je hlastno pograbil učiteljevo puško In se učil ciljati. Vse do mraka je nadlegoval zdaj tesa. zdaj onega borca, naj pogleda skozi prazno puškino cev ln pogleda nad obema mušicama, če je puško pravilno nameril proti cilju. Kurh Gregor M se moral vrniti že ob zori v par. rižansko taborišče, zdaj pa je že večer zagrlnjal lozo s svojimi temnimi ponjavami, a njega še ni bilo lz vasi. »Le kle hodi?« je zaskrbelo Metko. »Ne boj se zanj'« jo je miril Potočnik, a tudi v njegovem glasu se je poznalo, da tudi njega grudi tiha skrb. ker tovariša le predolgo ni nazaj. Po večerji so polobli '* počitku. Do polnoči bodo «pall potem bodo odšli spet v borbo.--- »Dva dni počitka — dovolj je bilo,« je odlomil komandir Potočnik. Tovariši so se pred spanj?m še tiho razgovarjalj o borbah, o domačih, ki jih že dolgo niso videli, o borbi, ki Jih je čakala, saj so vedeli, da bo nočni naoad na semiško fašistično posadko trd oreh tudi za preizkušene borce. Partizanski ognji 8o umirali. Milena je zaklicala v temo: »Hej, Janez! AH spiš?« »Ne še, Milena! Kaj bi rada?« se je oglasil mlad partizan. »Zaigraj nam kaj, Janez,« je zaprosila Milena. »Tiho, rahlo, da zaziblješ borce v počitek...« »Ce želiš, tovarišica Milena, zakaj pa ne?« Vstal je, privlekel od nekod harmoniko in tiho, tiho zaigral otožno pesem: »Janez, kranjski Janez, kam odhajaš danes?« Milena je zapela t otožnim glasom. Pesem se ja kakor prošnja dvigala med vrhove smrek in stoletnih hrastov, ki so s« kakor visoke črne sence dvigali proti zvezdnatemu nebu. »Zahvaljen, Janez! Lepo si zaigral...« Je Milena pohvalila mladega partizana. »In ti si nam lepo zapela,« Ji je Janez vrnil pohvalo. »Da lepa pesem Je to...« je Milena otožno vzdihmla »Le kdaj jo bom lahko zapela v domači vasi? Le kdaj...« »Nikar ne obupuj, Milena,« se je fz teme oglasil Potočnik. »Tudi ta dan bo prišel,' ko bomo b svobodo vred ponesli našo partizasko pesem v slednjo belokranjsko vas. Pogum, Milena! Zaupaj v oravico, k1 je na naši strani!« »In ne pozabi, da je z nami vse belokrajnsko ljudstvo,« je dodal Ive, ki ni mogel priklicati spanca na trudne oči. V rani na nogi so se mu pričele oglašati pekoče bolečine. Stiskal je zobe in tiho, vdano trpel. Razmišljal je o akciji te noči, .o napadu na Semič, ki ga bo tokrat Izvedel Potočnik s svojo borbeno enoto. S Potočnikom sta ležala tesno skupaj in Šepetala o načrtu. Ive, prelskušenl borec in komandir partizanske edinlce iz Velike loze, je svojemu tovarišu nasvetoval še to in ono, da bi borci zanesljivo premagali semiško fašistično posadko. 3349 * j i i i f : : t i ; t Vtem bvoVtm odfematcem in dotiavitetiem $eti stečno in ubpnfka potno novo teto ( 1954 PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJI „GOSAD" - LJUBLJANA Prečna ulica 4 skladišče Novo mesto — Bršlfin Za NOVO LETO 1954 želimo vsem delovnim ljudem kočevskega okraja mnogo uspehov na političnem, gospodarskem in kulturnem področju! VSE ZA RAZVOJ IN BLAGINJO NAŠEGA OKRAJA IN SOCIALISTIČNE DOMOVINE! Okrajni ljudski o Kočevje o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o o Delovni kolektiv Crnotneil želi vsem svojim poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1954! Kakor v.preteklem, lako želimo udi v prihodnjem letu zadovoljiti svoje naročnike s solidno izvedbo strokovnih del DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKOV KREMENČEVEGA PESKA ..Kremen" — Novo mesto želi delovnemu ljudstvu Dolenjske in vse naše domovine veliko uspehov v novem letu pri skupnih naporih za naš gospodarski in politični dvigi Vsem odjemalcem in svojemu delovnemu kolektivu želi srečno novo leto 1954 Občinska trgovina Rakovnik Vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi T ; v novem letu 1954 obilo uspehov in zadovoljstva • * „KROJASTVO" Novo mesto S kvalitetnimi izdelki našega podjetja zadovoljujemo ? \ delovno ljudstvo! i • Invalidsko podjetje Strojno pletiljstvo Črnomelj čestita vsemu delovnemu ljudstvu in mu v novem letu 1954 želi velikih uspehov in delovnih zmag! Vsem delovnim kolektivom in prebivalcem občine Rakovnik ieli srečno novo leto Občinski ljudski odbor Rakovnik Okrajna zadružna zveza Kočevie s svojimi podjetji čestita vsem svojim zadrugam in jim v novem letu 1954 želi še uspešnejšega gospodarstva ter tesnejše povezave z vsemi podjetji! ...... ......... •••••• ••••••-•<•••-••••• ............... .................. ............... ............ ..................... » Novo ifiiestfo želi svojim odjemalcem mnogo uspehov v letu 1954 pri delu za socializem in boljše življenje! ......................... ...... ...... ............ „TEKSTILANA", tovarna sukna Kočevje čestita vsemu delovnemu ljudstvu in mu želi ob novem letu mnogo uspehov pri dvigu gospodarskega napredka! Nudimo kvalitetno blago po najnižjih dnevnih cenah. — Oglejte si naše zalogel Delovnim kolektivom, zadružnikom in ostalemu prebivalstvu Bele krajine čestita srečno novo leto Kmetijska zadruga Črnomelj ........... ............... Delovnemu ljudstvu, podjetjem, ustanovam, množičnim organizacijam in kmečkim zadrugam želi mnogo uspehov v delu za socializem in srečo delovnega ljudstva OKRAJNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE - KOČEVJE .............................. Ob novem letu 1954 čestita vsem delovnim ljudem in želi veliko uspehov Državno trgovsko podjetje Ti rebnie Oglasite se v nali trgovini, kjer boste vljudno postrežem z vsem, kar potrebujete! Kmetijska zadruga Trebnje s svojimi poslovalnicami ieli srečno novo leto tvojim članom, odjemalcem in delovnim kolektivom! ..................... ................................. limite m-KibinlM | Sfrtovo mesto čestita ob novem letu vsemu delovnemu ljudstvu in \ mu želi pri nadaljnjem gospodarskem dvigu mnogo • uspehov! Irtfovsho podleige en fftrofl) V leiu 1954: V vsoKo hišo „Doleni§ki TeBcsitil, ^alanlerlfa in prema-ana Vsem svojim odjemalcem — trgovskim podjetjem, kmetijskim zadrugam in potrošnikom ZELI USPEHA POLNO NOVO LETO 4954 DELOVNI KOLEKTIV OGLEJTE SI NASO BOGATO IZBIRO! ............................................... ................................................ ........................ ........................ Vsem svojim cenjenim odjemalcem in delovnim kolektivom želimo v novem letu mnogo uspehov in zadovoljstva! splošno trgovsko podjetje Črnomelj i i Okrajna zadružna zveza s trgovskim podjetjem NOVO MESTO čestita vsem svojim Članicam in zadružnikom k novemu letu z željo, da se bodo tudi v bodoče z razvijanjem zadružništva in pospeševanjem kmetijskih panog krepili temelji naše politične in gospodarske socialistične skupnosti! Rudarjem po vsej naši domovini, delovnim množicam in ljudstvu Kočevske pošiljamo borbene pozdrave in želimo v novem letu 1954 mnogo uspehovl Rudnih rjavega premoga KOČEVJE ................................................................................. . ........................................ ......................................... Vsem delovnim ljudem partizanske Bele krajine in ostalemu delovnemu ljudstvu želimo v novem letu mnogo uspehovl Belokrajinska „ŽELEZOUVARNA" Črnomelj Novo leto pričakujemo v velikih pripravah za povečanje našega obrata. Gostinsko podjetje pri I „ROGU" - Kočevje j i želi vsem svojim gostom in prebivalcem partizanske f Kočevske zadovoljstva in uspehov v novem letu! ..................... •.»•*••........................................................ ......................................... .......................................... Delovnemu ljudstvu naše domovine, svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem — želi uspehov polno novo leto 1954 Industrija perila Novo mesto Vsem svojim odjemalcem želi v letu 1954 mnogo uspehov Državno trgovsko podjetje mirna peč Tekstilno in špecerijsko blago — nizke cene! : I : i I t .................. ......... ................ .................. .................. .................. ....................................... ........................................................... ............... Delovnim kolektivom Bele krajine in vse Dolenjske, množičnim organizacijam, predstavnikom ljudske oblasti in našim poslancem 2ELIMO POLNO USPEHOV PRI DELU ZA BLAGINJO DELOVNEGA LJUDSTVAI ^tim° ^ov * TOVARNA SADNIH IZDELKOV „ B E L 5 vi KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA NA DOLENJSKEM LESNA INDUSTRIJA Pf ora rticme .^.4».a.......... .................. ....................... Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in delovnemu ljudstvu Želi ob novem letu 1954 mnogo uspehov »KERAMIKA«, TOVARNA SAMOTNIH PECI NOVO MESTO ČRNOMELJ čestita svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine ter jim želi uspehov polno NOVO LETO 1954! đ)eCemi detektiv DELOVNEMU LJUDSTVU BELE KRAJINE VELIKO USPEHOV V BORBI ZA GOSPODARSKI. POLITIČNI IN KULTURNI NAPREDEK! LE s n IHDUSTRIJSKEG JE T J H NOVO MESTO čestita vsem svojim odjemalcem in delovnim hudem v noši državi m žeti v novem letu W54 mnogo uspehov pri gospodarskem napredku/ S svojimi žagarskimi obrati nudi rezan les smreke in jelke, javorjev in bukov paren in neparjen les, zaboje, hrastove in bukove parkete, ž: manje za kurjavo In celulozo ter krajnike Opravlja uslužnostne vožnje s svojimi težkimi kamioni po najnižjih dnevn h cenah Za vsa naroč la se obračajte na LIP NOVO MESTO komercialni oddelek, telefon 109 ffl BELA KRAJINA JE BILA ENOTNA V BORBI - NAJ BO ENOTNA TUDI V DELU IN NAPORIH ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA! Okraini liudski odbor Črnomelj Okrajna lekarna Novo mesto teta! Hotel »METROPOL« Novo mesto Vsem delovnim kolektivom * ■ • in prebivalcem svoje občine • T • t • I zeli srečno novo leto t9S4 | ,d\>or LoVa DELOVNI KOLEKTIV Hm enisko oospodinjsRa šola Mala Loka želi vsem delovnim ljudem srečno novo leto 1954 — polno delovnih uspehov! Ob vstopu v novo leto 1954 se s ponosom oziramo na dela, ki smo jih opravili v preteklem letu — v novem letu pa se bomo še bolj borili za dvig in gospodarski napredek prebivalstva partizanskega Novega mesta. Iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem! LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZELI OBILO USPEHOV V NOVEM LETU 1954 vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem! PREDNO SE ODLOČITE ZA NAKUP, OGLEJTE SI NAŠO STALNO ZALOGO POHIŠTVA! f Svojim požrtvovalnim delavcem, naročnikom i in vsemu delovnemu ljudstvu želi v I novem gospodarskem letu 1954 ! mnogo uspehov in zadovoljstva Gradbeno in obnowidveno po€ljie•••••.«..«..«....... ••••••••••••••••••••• ••••••••• • «.<•. ..<.*.... .a»«< ......... Mestno kleparsko podjetje Kočevje s poslovalnico v Ribnici ••>..... ..... : I ■ • • i • • -•-.•-••-.•■■•.••-.a. čestita za novo leto vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem! Vsem svojim članom in ostalim želi srečno novo leto in mno»o uspehov Kmetijska zadruga Mokronog s svojimi odseki : t ••••»•..«..,..,,.». ..„.„ ............. -••••..•..•..»..«..«..0..,....., ... ...... ................. .«..«..«. .a..*..«....... f Vsem Kmetijskim zadrugam, zadružnikom in poslov- I mm prijateljem čestita za novo leto in želi uspehov pri ♦ gospodarskem napredku j Zadružno trgovsko podjetje Črnomelj MIZARSTVO NOVO MESTO i i i čestita ob novem letu svojim odjemalcem In vsem ! • delovnim kolektivom! Izdeluje vsa v stroko spadajoča stavbna in pohištvena dela — oprema lokalov — tapetništvo j A Vsem svojim odjemalcem ^ srečno in uspeha polno NOVO LETO 1954 želi Trgovsko podjetje »IZBIRA« Novo mesto Vsem članom našega kolektiva in delovnim kolektivom, vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem čestitajo srečno in uspehov polno novo leto i9S4 MOKRONOG na Dol. Mnogo sreče, uspehov in zadovoljstva želita vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem Uredništvo in uprava dhoCtnfa&ega ihta Novo mesto GRADBENO PODJETJE p,0Cr(ca*- tYcrc mesto želi svojemu delovnemu kolektivu, vsem naročnikom in dobaviteljem ter ostalemu delovnemu ljudstvu SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954! 32 Upravni odbor ..NOVOMEŠKE" OPEKARNE gatgg v prvem letu nove proizvodnje po obnovi in uspešni dovrltvi letnega plana čestita svojim požrtvovalnim delavcem In vsem odjemalcem ter želi v novem gospodarskem letu mnogo uspehov pri nadaljnji graditvi socializma I Sta no na mtotji Z.1DAKŽ m STREŠNIKI PO DNEVNIH CENAH. Se vljudno priporočamo! ii Gostinsko podjetje Črnomelj želi vsem svojim gostom srečno in uspehov polno novo leto ter se toplo priporoča za nadaljnjo naklonjenost! Solidna postrežba Nizke cene! Srečno NOVO LETO 1954 vsem odjemalcem Občinsko krojaško podjetje Trebnje Vsem članom našega kolektiva in drugih delovnih kolektivov, vsem odjemalcem in ostalim poslovnim prijateljem ČESTITA 3RECNO NOVO LETO 1954 Destilacijo in promet alkoholnih pijač Mirna na Dolenjskem BORIMO SE ZA VEČJE DELOVNE USPEHE! DELOVNI KOLEKTIV navega premoga KANI2ARICA - POSTA ČRNOMEU ČESTITA K NOVEMU LETU 1954 VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU, POSEBNO PA SVOJIM ODJEMALCEM, KI SE JIM PRIPOROČA IN JAMČI S SVOJO ZNATNO IZBOLJŠANO KVALITETO IN SOLIDNO DOBAVO! l i t Vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem želi srečno in uspeha polno NOVO LETO 1954 INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE LJUBLJANA Uprava: Parmova ulica Štev. 33, telefon 20-092 Prodajni oddelek: Kotnikova štev. 12, tel. 21-706 Skladišče: Kotnikova ulica Št. 12, telefon 21-350 ŽELI SREČKO NOVO LETO 1954 m žr vam nudimo zastoni OKOLO in naslednje praktične dobitke: kamgarn za moško obleko — volneno blago — jedilni pribor iz nerjavečega jekla — kavni servis — pletenine —- perilo — veČ ročnih vozičkov — ženske gojzarje — 12 porcelanastih krožnikov — električne kuhalnike in grelce — kuhinjsko posodo — 50 kg bele moke itd., itd. Poleg brezplačnega nezgodnega zavarovanja so vsi redni naročniki »Dolenjskega lista«, ki imajo v redu poravnano naročnino, vsako leto deležni velikega nagradnega žrebanja. Letos bomo razdelili 24 praktičnih daril v skupni vrednosti nad 150.000 din. — Darila bodo po 1. januarju razstavljena v prostorih novomeške veletrgovine »ROG« na Glavnem trgu. Žrebanje bo v prvih dnevih februarja. Danes smo priložili vsem rednim naročnikom čekovne položnice. Naročnina za leto 1954 znaša: celoletna.....480.— dinarjev polletna ..... 240.— dinarjev Za inozemstvo znaša ceIol«t»a naročnina 3 amer. dolarje. Zagotovite si brezplačno nezgodno zavarovanje in udeležbo na velikem novoletnem nagradnem žrebanju s pravočasnim vplačilom naročnine! »>*ap««>pf t*»* •««•«•»•• ••vf"*" •« 1 OBČINSKA PODJETJA j DOLENJSKE TOPLICE TRGOVINA, GOSTILNA, MESARIJA PEKARIJA IN KLEPARSTVO 2ELE SVOJIM ODJEMALCEM IN GOSTOM SREČNO NOVO LETO 1954! i KiIučavn(Sar4vo in kovačija NOVO MESTO ČESTITA VSEM ODJEMALCEM ZA NOVO LETO 19541 MESTNA PARNA PEKARNA ČRNOMELJ 2EL1 VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO 19541 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO Glavni trg 30 - tel. 126 ZELI V NOVEM LETU MNOGO USPEHOV! Izvršuje električne inštalacije, popravlja električne itroje in naprave. KMETIJSKA ZADRUGA SKOCJAN s trgovskimi in obrtnimi obrari: gostilno, pekarijo in mesarijo 2ELT SREČNO NOVO LETO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM! VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO GOSPODARSKO LETO 19541 OB VSTOPU V NOVO GOSPODARSKO LETO 1954 ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM MNOGO USPEHOV PRI GOSPODARSKEM NAPREDKU DELOVNI KOLEKTIV! TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZN1NA« NOVO MESTO .*..«..«..»..«.<•• .«..*..«..«..»..«. .*. TOVARNA LESNIH IZDELKOV NOVO MESTO SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1954 2ELI • i i VSEM SVOJIM OD JE- j i MALCEM ZELI SREČNO i IN USPEHA POLNO f VSEM DELOVNIM LJUDEM K A MNOSEST VO IN CEMENTNI IZDELKI NOVO MESTO f novo leto 1954 f VODOVODNO INSTALACIJSKO PODJETJE ; NOVO MESTO j SREČNO in HSpeha polno NOVO LETO 1954 ŽELI KOLEKTIV Trgovskega podjetja »PETROL« — NOVO MESTO VSEM ODJEMALCEM GORIVA IN MAZIVA Obveščamo potrošnje, da je nov delovni čas na črpalki in v DETAJLNI TRCOVINI NA GLAVNEM TRGU od 7.-7?. ur nepretrgoma OB PREVZEMU SLAŠČIČARNE ŽELI MESTNA PEKARNA SREČNO novo teto 1954 IN SE PRIPOROČA ZA OBILEN OBISKI Dnevno sveže pcivol Zmerne cene! Mestna pekarna in slaščičarna N O \ O MESTO H OBČINSKI LJUDSKI ODBOR GOT* A VAS in občinsko zidarsto-tesarsko podjetje ŽELITA VEM DELOVNIM LJUDEM IN SVOJIM OBČANOM SREČNO IN USPIHA POLNO NOVO LETO l OB VSTOPU V NOVO LETO 1954 POZDRAVLJAMO DELOVNO LJUDSTVO NAŠEGA OKRAJA IN VSE DOMOVINE TER MU ŽELIMO NOVIH ZMAG V BORBI ZA SOCIALIZEM! NAJ ŽIVI ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE - NASA VODITELJICA V SOCIALIZMU! PRISRČEN POZDRAV DRAGEMU MARŠALU TITU — LJUBLJENCU NAŠIH NARODOV! NOVO MESTO Vsem članom svojega delovnega kolektiva, odjemalcem in poslovnim prijateljem ter delovnemu ljudstva po vsej domovini ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954! tekstilna tovarna NO¥0 MESTO TUDI V NOVEM GOSPODARSKEM LETU SE BOMO BORILI ZA BOLJŠO KVALITETO NAŠIH IZDELKOV IN ZA VEČJO IZBIRO BLAGA! Gozdno gospodarstvo Novo mesto z gozdnimi upravami: ČRNOMELJ, POLJANE, STRAŽA, ČRMOSNJICE, NOVO MESTO IN MOKRONOG ZELI SVOJIM DELAVCEM, NAMEŠČENCEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NASE DOMOVINE SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19541 ••• >•••••••• •••»••••< ■••••<'•,••.••••< .*<•*..■,. ■•<.•< .*>••>