ClTATM-ni Prosimo, poglejte na it«vilke pol«" naslova sa dan, ko Vaianar- \ poteče. V teh časih ■plo»- • \nja cen, potrebuje 1 \ \ 'oranje. Skušajte imeti % naprej plačano. GLAS NARODA _TL M). 105. -% \ ' \ " Ust-g1o*Hfe1cffi Qelsvcerv AtnerfGL ttth. 1949 at the P«K Offlw al Not lark. N. AM «f Cmohi «f M, ina KAJ KOT • * na dan doUraf«. ^ C 'GLAS VAS ODA1' ro POfrn NABAVNO« NA DOM ClTAJTE, KAM VAB ZASULA I % (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 2, 1943. — SREDA , 2. JUNUA, 1943. yOLUME IX M LETNIK LL 530.000 PREM0GARJEV na STAVKI Washington, 1. junija.—Zadeva premo gar jev je spet stopila v ospredje danes, ko je potekla doba preiriirja in ni bil podpijun nov kontrakt med operatorji in majner ji, radi česar se je 530,000 premogar jev odločilo za stavko. NEMŠKI GENERAL VON ARNIM V UJETNIŠTVU Premogarjd. so pustili delo v rovih Pennsylvaniji, Kentucky, West Virginiji, Ohiju, Tennessee, Indiani, Novi Mehiki, Utah, Alabami in Colo rad u, ter v Illinoisu. V državi West Virginiji je bilo po stavki prizadetih kakih 600 premogorovov, v katerih je bilo zaposljenih več kot 130 tisoč majner jev. V W&sliingtonu vlada napetost, ki se z vsako uro veča, kajti smatra se, da karkoli bo pod-vzela vlada v slučaju premo-parske stavke, ki je zdaj naperjena taikorekoč proti vladi (ker je vlada prevzela kontrolo wad obratom, ko so majnerji za sta -vkali prvič pred več tedni) bo veljalo tudi za ostalo industri-| jo v slučaju enakih sporov in' stavk. Predsednik Roosevelt še ui podal nobene izjave glede ponovnega stavkanja majnerjev in tajnik Ickes tudi se ni napravil nobenega odločnega koraka, toda gotovo je. da bo predsednik vztrajal pri svojem prvotnem stališču, da obrat na polju premoga ne sme zaostati, "neglede kaj misli o tem kak posameznik/' Lewis, ae.«! mogel z operatorji sporazumeti glede njegove zahteve dvadolarski povieek plače in operatorji se boje pristati na zahtevo majnerske linije. ker imajo interese tudi v jeklarski in drugih industrijah, ter bi potem znali delavdi v teb drugih industrijah slediti zgledu premogarjev in zahtevati po višek pl®č. Neuradno pa je bilo rečeno, da so bili operatorji pripravljeni plačati majner jem $1.20 za izgubo časa na poti na delo in iz dela. Lewis pa. je dejal, d» bi to krilo komaj 48 minut izgubljenega časa, majner ji pa navadno izgulbe okrog 90 minut časa z vožnjo po rovu, preden dosežejo svoj prostor, kjer delajo. * Konferenca med operatorji in Johnom Lewisom, predsed nikom UM~WA. se je pričela v Biltmore hotelu v New Yorku 10. marca, toda ni prišlo do nobenega s poraznim, toda dogovorjeno je bilo, da premogar ji odložijo stavko žewen mesec, to je do konoa maja. Sedaj so premoga rji zopet za^tavkali, kajti Lewis je pri widnji odgoditvi stavke rekel, da premogarji ne bodo stopili na kotmpamij^ko zemljo in da brez kontrakta lie bodo delali. Sedaj gre za povifcek dnevne plače za $2, kar Lewis zahteva ves čas, odkar »o se pričela pogajanja 10. marca. Včeraj je Lewis bil pri volji sprejeti po-| Ob priliki sedanje premo-višek samo $1.50 na dan. opera, gorske stavke je narodni odbor torji pa so dovolili povišek $1 ameriške komunistične stranke na dan. Sedanji spor se vrti sa- objavil izjavo, v kateri očita mo še okoli 50 oentov poviška Lewisu, da se je postavil nad. n® dan in jutri se bodo pogaja delavsko gibanje in nad deželo, oja nadaljevala. Izjavo sta podpisala predsed- Notranji tajnik Ickes, ki je nik komunistične stranke Wil-obenem varuh rudnikov po celi liam Z. Foster in tajnik Earl deželi, je poslal operatorjem in Browder, ki poživljata majner. Lewisu ostro brzojavko, v k a- je, da se takoj vrnejo na delo. teri dolii tako operatorje kot Med dru^m Foater in Brow majnerje, da^zakrmh eta. ravita v svaji vko, ki jo j« o®n«čil kot stavko ^ proti vladi Združenih driLavJ "Lewis skuša prevzeti veto Italija ječi pod bombami Včeraj je italijanska celina zopet občutila veliko težo ameriške zračne ofenzive, ko so ameriške leteče trdnjave razdejale letališče in tovorno železniško postajo v Foggi, 80 milj severozapadno od Napolja in 440 milj od Tunizije. Na letališču je bilo razbitih mnogo aeroplanov in so bili zelo poškodovani hangarji in u-radna poslopja. Na, železniška postaji je bilo porušenih več skladišč in raznih drugih poslopij. Ameriški aeroplani so včeraj v zraku uničili štiri osiske aeroplane. Tekom maja so Aonerikanci samo v zraku uničili 337 sovražnih aeroplanov. sami pa so jib izgubili 108. Za wakega ameriškega so Itatjoni izgubili tri. Kot pravi major Oordon Say re, ki je prideljen štabu letečih trdnjav, se je tekom prve svetovne vojne v Foggi ve-žbal -za letalca newyoriki župa n La Guardia. Toda Ameriške leteče trdnjave včeraj niso prezrle Sardini je in Pantellerije, dasi je bil Gospodarske vesti MLEKO ZLIVAJO STRAN V NEW TORKU New York, N. Y., 30. maja. — Na tisoče galon posnetega (mleka je bilo od zadnjega četrtka zlitega stran v državi New York, ker nimajo mlekarne in tvora ice za izdelovanje mlečnih produktov dovolj delavcev na razpolago, d« bi hitro sproti porabili mleko, ki je*dovažano iz farm te dni, ko je produkcija mleka na višku. Sicer se je dogajalo vsako leto, da so morali precej mleka zliti stran v tem čaeu leta, toda letos bi bilo dvakrat važno, da bi bilo vse odvišno mleko v tej mleka bogati sezoni uporabljeno, ker obstaja velika potreba po siru in drugih mlečnih pro-njih poglavitni cilj Foggia. A- duktifej katere potrebujemo za General Jurgen von Aroim General Jurgen von Arnim,| ujeti vrhovni poveljnik osiških Von Arnim ima svojega lar •armad v Tuniziji, je nastanjen, stnega sluge, ki dobiva po $20 v veliki palači podobni biši na plače od njegove tedenske pla-nekem krasnem posestvu Angliji. Edini znak, da je to "fc-ča " za nemškega generala, je majhen napis na vratih, ki pra- vi: 4 4 Last vojnega urada. Kdor prekorači, bo aretiran." v če po $10.500. Preostanek njegove plače obdrži angleška vlada na njegov račun po vojni. Znano je, da je bil von Arnim vedno velik sovražnik Angležev, toda z vrtnarjem se rad razgovarja v angleščini o cvetlicah in sadju Ud Lewisa je zahteval, da maj-nerjem ukaže takoj se vrniti na delo, toda Lewis do sedaj še ni odgovoril, ker se hoče še prej posvetovati s svojimi tovariši. Da ne bi vojnim tovarnam primanjkovalo p mnoga, j e moč nad Združenimi državami pri vdeležbi v vojni. Postavlja se sam nad delavsko gibanje in nad vlado. Majnerji se morajo odločiti za svojo domovino ali pa za Johna L. Lewisa." meriški bombniki so bonibardi-rali in obstreljevali elektrarno, vojašnice in pristanišča na Sardiniji. Zelo poskofiovwna je bila neka ladja blizu Porto Ponte tni d na Pearl HarJ mornariški tajnik Knox, delav.'^^ sk» tajnica Perkins, admini- podatke. Ti Štirje visoki vladni ura- I V newy*>rški državi je 18 u mobolnic oziroma zavodov za strator ^ vojni pomorsM preJ predsednik Liberije bo voz Land m pomožni tajnik „ , , * MoCloy. j govoril pred kongresom Vsi štirje omenjeni vladni i Washington.—V Beli hiši se •mentalno bolne. V teh institucijah se nahaja 90 tisoč bolnikov. Nemci trgajo lačni Franciji kosti iz rok' Bern, 27. maja. — Reichs-maršal Goering, ki je pred časom zagrozil, d» bo prej poginila od lakote cela Evropa, nego bodo trpeli glad Nemci, ni s tem izustil samo prazne grožnje, ampak je povedal, kar je v resnici bilo nameravano. Francija zadnje čase z grozo spoznava, da Nemci ne mislijo stradati, dokler živi kod v Franciji se kak goveji rep, katerega se lahko zavleče v nemške mesnice. Po informacijah iz zanesljivih virov je razvidno, da nemški biriči že fc d a j delajo načrte za zasego goveje ravine, ki bo poslana V Niemčijo za prihodnjo zimo, ko bodo skušali naciji povišati racije mesa za nemško prebivalstvo z 250 do 350 gramov tedensko. 'Za tekočo porabo, pa morajo Francoski kmetje oddajati nacijem živino .sproti. Do 1. junija letos morajo spraviti Fran cozi skupaj 30 tisoč ton govedine. Poročilo J^ravi, da je bil Laval tako poslteen in priden, da je nemški zahtevi zadostil skoro v polni meii že do srede maja — toda, kakor hitro so Nemci dobili zahtevano govedo, so predložili Lavalu novo zsu-htevo za nadaljnjih 140,000 ton živega mee», katero mora biti v redu za prevoz v Nemčijo do 1. sentemlbra, ali če prej. Francoska uradna gospoda o-krog živilskega ministrstva kvizlinške vlade se sedaj ue»ja. omenjeni uradniki so podpisali pisano | nahaja, kot predsednikov gost tem, da.se ga povabi, da nago-Iker vstaja pred njenirai "očmi naslovljeno na vodjo zbornice, | predsednik zamorske republike vori zbornico. problem milijonov lačnih fran- Rayburna, ter izrazili močno Liberije in kongres se je zedinil nasprotstvo proti Smith-Oon-jv tem, da se predstavnika li-nallyjevi predlogi. iberijskega ljudstva počasti s Predsednik lEdWijh Barclay je prvi zamorec, ki je predsedniški gost Bele hiše. ooekih otrok, medtem, ko naciji tngajo deželi iz rok vsako kost »proti. .iil * WEDNESDAY, JUNE 2, 1943 M GLAS NARODA 99 50th Year NnoU* to Saarty tvui 7—; aa pcfl lata SSJtt. Za lnaaematva aa eala Jato fT--; aa pol l^a -Giaa Naroda" Uhaja rmkl dan ■obot , nodal] In pnmlknr. "GLAS nc mm isth street, new york u, n. y. CHelaea 1—1243 Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega *yeta=s=*=»=« 3935 West 96th St., Chicago, 111 nje kake misli ali ideje med ljudmi se imenuje agitacija. Ta fli prizadeva predočiti svoj predmet tako, da ga lahko pojmuje vsakdo, ki se zanima zanj. Le dobra in intenzivna agitacija pripravi ljudi k te- Agitaeija je potrebna. tin «diPQŽiti ves aiovenski svet , . ... v poli točno enoto — združeno, Živahno in neumorno sirje- XT__J ~ v a L-u JZk oii JI* Slovenijo. Naiš pcmozm odbor, si prizadeva nabrati kar največ denarja, da priskoči okradene-mu ljudstvu z gmotnimi sred-j stvi na -pomoč foržko bodo to! dopuščale razmere. . Ce primerjamo cilje obeh organizacij, vidimo, da obstaja 50NART REKORDI Lepe Melodije I &.M971—Na MarUanra. polka Kje ao moje roUoe M^T*fta pegla—polka Oaguesne University tamburica orkester St. MRS—Terestnka polka Na planin cab—valček Jerry Koprlvfek in orkester Za toz. cenik In cene ploflC sa obrnite na: JOHN JL4B8ICH, bt, 463 W. 42 ad 8t„ New Yark Piše Anna P. Krasna VTISI SPOMINSKEGA DNE 9*1, da se zavzemejo za g^jstanqviia dne 28 marca v Stra- etvar in se je oklenejo ^ ^^ d& je ^ naše orga_ < Agitacija za naše gibanje ni nizaci je ločeno od pomožnegaj posebno težavno delo, če ve To željo je podčrtal in poudaril tisti, ki agitira za naišio organi- tudi naš pomožni odbor, ki je zaoijo, za čim stremi naiše pri-'nekaj časa vodil tndi politično zadevanje. . 'gibanje s tem, da je lani skiical jSlovenski ameriški narodni Slovenski narodni kongres v dere je izdelal načrt za okupacijsko upravo zasedene Nemčije.'svet se trudi za dosego tistih ci Cleveland. V upravi zasedene Nemčije 'bo več sto odlicffh mož. ki so ljev. ki mu. jih je določil Slo-j geveda sta obe organizaciji strokovnjaki v trgovini, financah, zdravstvu, v^oji in pravo- rAndt; nam^Ri l-nnoroc m- . ™ • • » ._ modnih zadevah ter bo nj*h naloga rešiti vse velike probleme. KAKO BO VLAD ANA NEMČIJA Oddelek ameriškega armiadnega poveljstva za civilne za- vojaški poveljniki in vojaška policija. Vse to 'bo pričelo delovati, ko ibodo dovršene velikanske vojne operacije, ko bo nemška vojaška site zdrobljena m bedo zavezniške države zasedle Nemčijo. Slične uprave bo potrebno uvesti tudi v deželah, ki so jih zasedle osiške armade in bodo slednjič osvobojene. Logično središče za civilno uprava zasedene Nemčije je Berlin. Za načelnika te oprave je določen polkovnik Arthur B. VVade iz Syracuse, N. Y. Načrt za okupacijsko upravo zasedene Nemčije je tako natančni izdelan, da si je mogoče dobiti natančno sliko o tem, kaj se bo dogajalo v Berlinu prvi dan, ko ga 'bodo zasedle zavezniške armade. _ _ Civilne Oblasti, ki vedno delujejo po naročilu vojaškega ;-ovel^nika, bodo po mestnih zidovih nalepile in med ljudstvo razdelile oklice, ki prebivalstvu naznanjajo novi položaj in mu t »odo povedali, kaj sme in česa ne sme delati. Ti letaki bodo že vnaprej natisnjeni v nemškem jeziku ter ezikih raznih držav, -ki bodo osvobojene. Te letake bodo že vendki narodni kongres «v Cfl«-: potrebni in koristni. Zato tudi veflandu. Ta je tej organizaci- druga drug<. ne izpodbija. Saj •ki bodo nastali vsled vojne, in pripeljati od nacijev okuženo de. ji naročil, naj deluje po vseh! vidimo> ^ j€ dobršno Število ielo v normalno življenje. V številu "več sto" pa niso všteti svojih močeh v prvi vrsti za re-'^^^ pomožnega od- šitev slovenskega naroda, po- tu(ji v i^vrševalnem odbo-tem za njegov? osvobojen je iz-' SANISa. In tako so lahko m»d krutega jarma laških fa- i-noWniti nramžnfh bane, Pa., iz vseh tamošnjih društev in klubov, a se nam doslej Se ni prijavila, bo imela dne 4. juiiija piknik v Dreniko-vem parku. Oisti dobiček te prireditve je namen^pn SANSu v podporo, Seje te še neprijavljene podružnice se vršijo vsako čfirto nedelja ob 2. popoldne, in siber izmenoma — enkrat v dvorani društva št. 138 SNlPJ, enkrat pa v oni društva št. 153 KSK.I. V Slovenskem domu« na Holmes Avenue v Qeveiandu se bo, kakor naznanja podružnica št. 32 &ANIS v kratkem vršila ustanovna seja naše podružnice za tisti okoliš. pod krutega jarma lasfcifi ta-' UTaodo kmaln na jasnem stane deti preurejene, prenov-jtun je namen tega gibanja, ki bo pre-' a odjbotra pa podporno. Mi in S10er ^ ^ / F, . , Kaše gibanje Že več let živim na vogalu'in na gledalce ob straneh ce-csste po kateri vsak Spominski ste. Kaj je 'bilo v njih mislih? rive-u. bomo morali doprinesti še vsi Vsako leto vstanemo zgodaj in na jvečje pa oni, ki zdaj ko-menda vsi prebivalci naše ulice rakajo po taktu godbe k spo-in sloneč na oknih gledamo minskim ceremonijam in k pa-korakajoče fante in veterane raili. zadnje vojne. j Meni se je zdelo, ko sem gle- Okna, okrašena z zastavami,1 dala dol na ulico, kakor da zo- zanimajo tudi vojake in v mir- pet vstaja pred mojimi očmi nih časih, ko se je kaka stotnija Čas. ko so korakale stotnije in ustavila v naši ulici za kratek bataLioni ter celi kori vojaštva oddih, wo vojaki pozdravljali1 dol proti naši lepi Goriški. Vča_ na oknih sloneče ljudi in pose-^h BO jim igrale godbe, včatdh bno seveda dekleta. Otroci so so si prepevali ... saj je bilo nosili vojakom vrče vode, da so j vseeno . . . Vojak ne pozna ža- si pogasili žejo. Vse je bilo ne- lorti, ker ve, da bi mu žalost kam praznično in paradno in nj.č ne pomagala. Živi dokler ži- vojiaška godba je igrala lepe ko- vi, vse drugro skuša puščati iz račnice ter s tem stopnjevala misli vsaj na videz. praznično občutje prebivalcev 1 ,, . , .... , , r v ,. t i Vojaku mora biti borba za našega bloka. I , J . , . . rp j. . , . .. , . domovino prva stvar. AmeriSKi Tudi letos smo vstali zgodar! , • - j ,__.v . 1 vojaki se tega zavedajo m njim da vidiinio korakajoče vojake,*. J v • 1 v * j* • - i 1 • je njmova domovina vse nekaj tod«, četudi je sgalo soluce in J je bilo po ulici razobešenili na J stotine zastav, ni bilo opaziti na oknih veselih obrazov—naspro- V dobi od 19. do 26. maja tao' na oknu nasprotne hiše so se Ti*mi prijavile štiri nove ^ sem pogledala sko- nehalo, čim se bodomogli SI o-1 p^iramo prispevke, da more-vensoi v starem kraju sami po- 1U£) e ^^ kriti etroacej tegniti za svoje pravice. Oil ji; nmpmv^JLj0 naša prizadevanja. SA3BS-ovega delovanja so iz- pomožni odfbor nabira denar, ključno političnega značaja in da ga za sedaj, ko se ne more . ____________tvorijo najpoglavitnejši pogoj .p^^ v «^aro domovino spra- ne^le s seboj an»a<^. ki bodo zasedle deželo. Za nekatere za- M narodm obstanek in lepšo na ^Up večinoma v obliki i ^ „ 4.1 __^:___^_: __:__1 •__: 3 _ •KnHfvrnrvet »Irt-vr^mnalrfto-a naroda ______--1 -i ___- 1 i_____- .__ v «tari domovini. Če predoči naša agitacija sa- ■Ame dežele so ti letaki že natisnjeni in pripravljeni, da so slovenskega naroda razdeljeni, ko bo zavezniška armada vkorakala v deželo. Xatoo bo edviima okupacijska oblast razglasila razne ©d-dbe in kazni za njih kršenje. In takoj zatem bodo pričeli s'mo to jasno in razločno našim vojim delom izvedenci v zdravstvu, financah, pravosodju, ljudem, pa bodo ti na mah vi-vzgoji, prometu in javnem varstvu, da iz velike zmešnjave «0- deli raa'iko med SANBovim gi-pet napravijo red. Oblasti bodo posebno polagale veliko pažnjo na šolstvo in cerkve, ker so naedji posebno v šole in na prižnioe zanesli svoj nauk. 4 - Po mnenju urada za civilne zadeve bodo Nemci, stari nad 50 let, z veseljem pozdravili zasedbo v upanju, da bodo razmere premen je ne v dobo pred Hilterjem. Vsled tega bo v upravni urad zasedbemh oblasti sprejetih tudi več takih domačinov, ki reaničao kažej& voljo, da je nacizem iztrebljen iz površja zemlje in da se u pelje red in normalne razmere. Ravno tako bo vpeljana domača policijska služba, ki bo stopnjevaje razreševala okupacijsko policijo. "Cpam, da bodo po dveh mesecih okupacije razmere precej dobre," je rekel Wade, ki je bil z nemško okupacijsko voj-:ko v Nemčiji v letih 1919 in 1920. Nato bodo okupacijske oblasti pričele postavljati stalno vlado po željah naroda. "Poglavitna misel je, da bo narodu dana prosta volja, da si postavi vlado, kakoršno žel i," je nadaljeval polkovnik Wade. slučaju, da si hočejo izbrati kralja ali pa predsednika, vse nam bo prav. V vsakem slučaju, kadar bo postavljena kaka taka vlada, bomo mi izpustili vajeti vojaške oblasti." Wade pravi, d» bo vprašanje o vladni obliki najtežje, toda iira d za civilno upravo se bo brigal tudi za druge dežele, da bodo dobile ^4ade po volji svojega naroda. Najlažje bo s Holandsko, kajti Holamdčani bodo zavezniške *rraade pozdravili z velikim ma^iušenjem in ravno tako bodo z veseljem sprejeli svojo kraljico Viljemino, ki bo takoj prevzeli rlado. Tudi v Italiji Wade ne vidi posebno velikih težkož, ko bo t-nkrai odstranjen Mussolini. Tudi italjanski narod bo po njegovem mnenj« zaveznike z veseljem pozdravil. Civilne oblasti bodo imele posebno nmogo dela z dovozom živeža osvcJbojenim narodom in v tem oziru bodo dobile znatno pomoč pri domačih izvedencih. Veliko dela bo z vrnitvijo odpeljaaaga prebivalstva in velika težava bo glede vlakov. Toda ker vlaki ne bodo več prevažali vojnega materjala, jih bo mogoče porabiti aa prevoz izgnancev v njihove rodne kraje. Cehi opozarjajo na .loprinešeno žrtev New York. — "Cehosiovaki-ja bila žrtvovana v letu 1938 r\ an- na milost Nemčiji, da Sv> mer, i tako zav-ezniki dobiti ♦ : r '■? časa za vojaške pri-. :...vijenoiti," je dejal pried- dnik fceik« vlade v zamejstvu, E ivard Beneš. ko je govoril pred Člani Overseas Press klu- Batoftš je dejal, da Čehoslo-rakija spričo svoje doprinese-, ne žrtra zasluži pravico do neodvisnosti po vfljni. 4'Prepričan sem," je izjavil Beneš, "da je bilo treba neizmerno večjega poguma, hrabrosti in daleko vidnosti aa dopri- nešenje te žrtve, nego bi jo bi lo treba za izveden je direktnega napada na sovražnika z ©-rožjem." m Beneš je napovedal polom n^ijskega sistema, katerega bodo omajale zavezniške bombe in pa dejstvo, da se Rusija ve. dno bolj Uiža češki meji, kar pomeni, da bodo naciji imeli kmalu ponovno opravka z no viiu valom sabotaže.4 "•Neglede kako močna je nAynak«. n?]ilita.riptičrLfl. mašina,'' je dejal Beneš, "vojna izčrpanost, moralna depresija, ter fi žično in gospodarsko razpadanje mora prej ali slej privesti do notranjega, poloma v Tretjem Bajto." _ bqnjem in delovanjem slovanskega, pomožnega odbora ter kmalu spoznali, da sta to dve različni organizaciji, ki imata vsaka svoj namen pred očmi. Naša organizacija gre osa tem, da bi pomagala bratom in sestram v start domovini politično — da jih re£3 narodnega pogina, jim pomftgff d<^i-gWw>do Note ta KLAVIR ali: PIAJtfO HAJRMOHIKO 35 centov komad — 3z&$l.— * Breesw of Sprla« Time of Blossom (Oetui eats) * 9o Jexerv <0 Kolo * Tam na vetni grudi Maribor WalU f- SpavaJ Milka Mojn Orphan Valla * Dekla na rrto Oj. Marlfica, pegljaj BarAca ^ Kladi kapetaaa * Gremo na Štajersko Staje riS * Happy Polka Če-na tujem * Stovetiiaa Daove — Vanda Polka V ŽMauia mania Veseli bratci * Oblo Valley Sylvia Polka * Zvedel som nekaj Ko titiClca ta aaala * Pojili s menoj '-*-jWl planine * Kadar boš ti vandrat fel ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-toarmcgilko -ga fL Po 25c komad MOJA DEKLE JE $E MLADA . ■ NaroČite «tri> . ' Knjigarni Slovenic PuMWm Co. -New Yark 11, V. T. 216 W. 18tb Street dragega, kot je bila naprimer "avstrijska domovina" tistim stotisočim, ki sem jih videla korakati v boj in v smrt pred četrt stoletj^n doma. Kako so nekateri preklinjali našo kame-nito kratko zemljo in oesarja in ubitega prestolonaslednika ter vse. ki so vojaško napovedali zaradi njega. In ko so igrali enkrat na širokem polju žalostinke v po- ameriških vojnih obveznic ter tako pomaga tudi naši novi domovini v njenih vojnih naporih. • Agitacija se lahko vrši na razne načine: na sejah, shodih sestankih m prireditvah. Ko greste po hišah pobirat prostovoljne prispevke, se vam nudi lepa prilika za pridobivanje podružničnih članov in članic in za ustanavljanje novih podružnic, Iki bi jih ta organizacija rada še letos žte^a najmanj pet sto. j Se daleč smo od te*a cilja. Ali z dobro voljo se. da doseči tudi to. Bojaki in rojakinje, agitacija za našo stvar je potrebna. Ke ogibajte se je! Za boljše poslovanje Olan naišega osrednjega od-j bora Frank Alesh iz Chicaga nam pjše tele vrstice: v Denver, Cok>. nastala iz ta- neprestano brisala solze ... po mošnjih slovenskih društev, zvezdah v drugem oknu njene-potem št. 51. &AKS rv Barber- stanovanja sem uganila, da ton, O., nastala iz društva et.: d^® sina v vojni. 110, 111 in 243 KSKJ, podruž-j Godba, ki je igrala na č^lu nice št. 6 SŽZ društva št. 44' korakajočlli stotnij, je enako ABZ, društva št. 48 SKPJ, dru-' donela tako, kakor, da je pri- čast padlim tovarišem, so štva št. 28 SDIZ in slov. samo- ■ šla od kod s fronte in ji manj-j mnogemu vojaku krčili prrti v stoj nega društva "Domovina" nadalje št. 52 SANS v Chicago, 111., nastala iz društev št. 100 SXPJ, in pa St. 53 SANS v Johnstown, Pa., nastala sedmih tamošnjih društev. ka inštrumentov. Tako zelo je pe»t od gnjeva in naveličanosti vse spominjalo na aktualnost vojne'in vojnega trpljenja ter vojne. Vojaki so korakali re-jlaikote. Nobene prazničnosti ni snih obrazov in nobena stotni- bilo čutiti, pač pa neko neskon-ia'ja se ni ustavila za odmor v na- čno bolestno in te-žko tegobo, ki ši ulici j je gnavila vse, vojake in civili- <3AT«a • j oa • s+ i en -Otroci so med korakajočimi: f?te. ^xiNtS je dne maja stel spoznali tega in onega in so na' Ameriški vojak in ameriški podružnic. Podružnica e šte- to odrasle ter po-j človek ne poznata te vrste tego. vilko 48 se do 26 maja be m r^ravljali poznane fanie in mo^ be. Spominski dan»njima pome-ustanavfla. j že, ki so se spotoma ozirali na ni nekaj velikega in častnega. V istem razdobju eo p«m po- ogromno »zastavo, rat&dbejšeno To je zanju dan, ko se vsa de-slale prispevke sledeče podiruž- nad cesto, po kateri so koraka-' žela pokloni spominu onih, ki (nice: št 12 SANS W. Ailiquip- li . . . prebivalci treh ulic so so se borili za Ameriko in za. pa, Pa. $10.00; št. 28 &ANS v oskrbeli to zastavo na kateri je vse. kar ta beseda pomeni vsa-Connemaugh, Pa. $327.15; St.' vtisnjena zvezda za vsakega kemu. ki živi v tej svobodni ze 33 SANS Bridgeport, O., $17.50 službujočega fanta in moža iz (darovali ao Rederacdja SNtPJ našega in iz dveh sosednjih za vzhodni Ohio $10.00, društvo blokov oziroma ulic. .št. 526 SMPJ $5.00 in Louis' Več kot tristo zvezd je na Bavlinič $2.50;) št. 53 SAN1S tej ogromni zastavi in zato ni v Johnstown, Pa., $143.02 ' bilo letos na obrazih v oknih prazničnega nasmeha. Tudi vojaki letos niso pozdravljali. «a- V smislu sklepa, ki ga je sprejtl na svoji zadnji seji gt odbor SNEPJ^ je ta naša podpor-4 4 Ker želim, da bi bila orga*'na organizacija darovala $1,000 nizazcija SANSa uspešna, vam kot p rvti deli dovoljenih $5,000 priporočam v namen boljšega' našemu narodnemu svetu v poslovanja sledeče. Pri prido-:podporo, bivanju članov sem opazil ne-1 dostatke, ki se dajo odpraviti z Resolucije majhnimi stroški in bi balo to. Podrilžllica št 12 SANS v W. organizaciji v korist. PnH Aliqnippa, Pa., je sprejela ob rocam naj si organizacija preskrbi nekake priglaševalne pole, na njih naj bi bila natisnjena izjava in pomen te organizacije, potem rubrika, v kateri naj priglašenec ali prigla- priliki obhajanja Slovenskega Gneva resoluciji, ki ju je naša organizacija priporočila v sprejetje. Takisto je storila podružnica šenka paw, koliko misli pri-št. 50 SANS v Denver, Colo, spe vati za organizacijo mesec-^na svojem ustanovnem shodu, ao ali letno za tem naj bi bil '---1 10---'— prostor za pri^ašenoev podpis in naslov., Te izpolnjene pri- glasnice ali prijave naj bi po- bi se je vršil dne 18. aprila tam kaj. Društvo št. 205 SNPJ, New Dfulufh, M\nn. se je tudi dne dmzn«mi tajniki poaljali v vas m aprila .spomnilo svojih bra-urad. TUkobi^imeli pred sabo twr in gester v stari domovilli natančen pregled oWjubl3eniht ^ ^ priroeriK> W50iu_ dahodikov m bi laz^ usmerjala -z. bi tudi C13°- ' nad po-------- agitacijo. Vrh tega imeli boljšo kontrolo et $*pkHŠnei£ra zanimanja farmskih proble- vec, F. Pečarič, V. Vidrih, J, mov, ki bodo morali biti spno- Hodeč, J, i Lik lic. — Prisotni ti reševan i zdaj in po vojni. delegat je: odsek št. 1: F. Ma-Alkotse pregleda vse te razno- rnšič. M. Otomčar, J. Piškutr, teie probleme in vprašanja J. Modec, F. Perušek. — Ods. vojnega napora in povojne bo- §t, 5: Malartic, J. Weiss; — Od-dočnosti fafnmarja, delavca in sek št. 6 Varrooifver zastopa J. t. 7: Port Odi>ek št. nali. V parfamentu je prišlo uradnika. je lahko rzaključiti, Miklič. _ Odsek ta teden v ospredje tudi to | da bodo Mošnja volitve pred- Arthur, J. Miklič, zagovarjati. Počena pomlad in _ _ deževje tekom zadnjih nekaj - Provinci Ontario' : tednov «e .pospešujeta nejevoljo bodeta letos imidij 'Poleg vsega k^a po bo v le- in ne-^adorvoljna&t farmarjev volitve, toda vojne razmere in tošnjih volitvah igralo eno od kar postavlja farmarjev gia= v notranje zadeve so vzrok da prvih vlog farmsko vprašanje volitvah na negotovo stališče, t as volitev še ni dbločen. j in to še posebno v provinci On-, Fanmska produkcija bo letos il-jarry C. Nixon, novi pre-'tario. V vojnih razmerah in najbrž padla na nižjo stopnjo niier v Ontario bi" rad, da bi pod pritiskom velikih zahtev -spričo vremenskih in drugih se obdržavctle volitve čimprej, od strani Anglije, se je farm- okoLno^ti ki težijo farmarja po k- r pa je treba urediti vse po- ^ka produkcija v Kanadi aek> nekaterih predelih dežele. Vse t-iebno z oteirom na glasovanje povečala in kanadski farmar s'te okoKčine bodo prisilile Ka-vojakov, ki so preko morja, se ^vojo dsužino lahko z mirno nado, da bo morala odločati, če bodo volitve za premierja naj- vestjo in neopore'ono trdi, da je * l*rž zavlekle do avgusta. V prrsp val svoj polni delež k provinci Quebec pričakujejo, voljnemu naporu dežele. . da bo iprtinier Joseph Adelardj tar ja trenotno zmeda v zadevi mnogih vprašanj. V parlamentu te dnevno kritizira vladno vodstrvo vojnega napora, kot nezadostno in zmedeno in tisk « v tem pridružuje parlamen-t ii- Kriticiaem izvira pred-\ sem iz konzervativne opozicijo. Pretekli teden je bil potraten skoro ves čas v parlamentu z argumenti med obrambnim ministrom James L. Ra'lstonom in člani opozicije, katerim se je v kritiki pridružil Jean Francois Pouliot, ki je neodvisen liberalec. Argumenti so se sukali o-krog vprašanja rezerve materiala moštva, gflede zdravstvenega stanja in standarda v armadi, dalje okrog proste trans-portacija vojakov, vojnih financ, itd. Skozi vso debato je bil obrambni minister prisiljen braniti in zagovarjati stališč^ vlado v vseh ozirih in živahnost, katero je bila podana kritika. je dajala misliti, da bo vsaj KONVENCIJA V. P. Z. "BLED" ZAPISNIK izvamredine konvencije, ki se je obdrževala dne 9. maja 1943 ob 3. uri popoldne na 87 Wood St. JKirkland Lake, On t. s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev konvencije; 2. Kiioe ae imena delegatov in gi. odbornikov; 3. Poročila preiskovalnega odbora; 4. Volitev bonvenčnega piedsedaika zapisnikarja; 5. Poročila glavnega podpredsednika, zakaj je bila sklicana izvanrtdna konvencija; . Ratificiranje in odo-brenje suspeneaeije in izključitve Matija ^peharja po odseku Št 1 V. P. Z "Bled" v Kirk Vand Lake; 7. Volitev novega podpredsednika in drugih odbornikov, ako je potrebno; 8. Ko vi predlogi 9. Proslava 10-letmioe obstoja Zveze. Ob 3.1o popoldne Mladinski pevski zbor "Triglav" pod vodstvom M Otoničarja zapoje kanadsko himno. Br. Anton Kovali, gi. podpredsednik odpne konvencijo.: prisotni odborniki: T. Pre- Kanada dozdaj ni imela od mer je vanje mesa, toda veičje^sti. zahteve od strani Anglije in zaveznikov, ter od strani armade, kot delovnega civilnega prebivalstva, so prisilile tudi kanadsko vlado, da se je odločila za r&cijoniranje. < Kakor je razvidno iz ikanad-skih listov, so Kanadčani vzeli stvar na znanje z razumevanjem in so se skušali kolikor mogoče hitro vživeti v novi položaj z oziuom na nakupovanje s korponi. Mnogi so bili mnenja, da imajo Američani v primeru z njih kupomekim sistemom veliko /večji problem in enako tudi Angleži. V Kanadi namreč nimajo takozvanih točk. s katerimi se moramo ukvarjati in si bistriti možgane v Združenih državah. * Nekatere kanadske matere, on del opozicije v slučaju voli- ki imai° družine so izja-tev zavzemal stališče« da je vUe> da Jini 3e to lažje ne-vlada zagrešila pogrečke z oei- gospodinjam z majhnimi ram na arraadni poCožaj in W1 družinami — velik kos inesa nadaki prestiž v tej vojni j nekaj zaleže v vsaksem slučaju, Vlada ima seveda mnogo ar- ^ nijahnega Pa niti za cnim-entov s katerimi more po- j Par 1 ju Z O S: Paskaliis J. Prus, — Odsek _ >t. 10 Windsor: J. MiketiČ. — rVlf»otni trije odseki, i Br. glavni podpredsednik T. ; Xovak prečita, zakaj je bil on —---j prisiljen na zahtevo 8 odsekov ... En mesar je dejal, da mo- *klicati to ®vanredno konven-ra sedaj delati kakor kirurg, ri1°' kakor 7ahtevai° nnša pra-da ne tKlrežf, za enega odjemal- v,la" Xato ^ napravi lepi na- oa preveč za drugega pa pre- SKRITI ZAKLAD Vrtnar najde txjgaetvo v cvetoči roži — otrok, ko zagleda v čistem potoku radostno se igra- br. d^egnte, da naj' resno za" joco ribico — popotnik, ko za- dedujejo celi potek konvencije govor na br. delegate, pojasni jim, da spor, ki je nastal v naši zvezi radi nekaterih glavnih odbornikov, ne more biti drugače rešen, kakor da to reši konvencija. Bi at T. Novak apelira gieda v dalji pred seboj svoj cilj — mati, ko se ji zazre v oči njtno dete — samo pohlep-než, ki vedno sanja o skritih zakladih, jih ne najde nikoli, ker je njegova duša prazna. IZVOZ PRAŠIČJIH REPKOV Pred nedolgo je bilo pripeljanih v neko južno pristanišče Združenih držav vagon prašičjih repkov katere je Kanada poslala za izvoz v Afriko, kjer imajo dj&mačirri v nekaterih krajih posebno aadi to delika-tefco. Repki tektaio do po& funta in merijo približno pet centimetrov v dolžini, preparirani pa so v kisu in dišavah . PETORČKE SO STARE DEVET LET Callander, Ont. — Svetovno znane petorČiee IXionove družine v Kanadi, so dopolnile 28. maja devet let. Praznovanje rojstnega dneva peterih deklic se je vršilo na domu njihovih staršev, v dražbi ostalih sedmerih IWonovih otrok. in kaznujejo krivce in napravijo red; poudari tndi da ako njemu kdo dokaže kakšno za-gre^ko pri Zvezi, da je priprav-Ijn spr?joti vsako kazen, ki mu jo določi konvencija Voli seproiskovalna komisija: izvoljeni so: J. Lavrič in J. Piškur. Nato komisija pregleda listine delegatov in poroča da so vse v redu •Voli se konvenčni predsednik. J. M-iketič predlaga br. F. Marušiča, podpira J. Weiss in J. Modec; br. Vidrih predlaga J. Mikliča. podpira Preveč in Piškur; glasuje se tajno in za br. Marusiča 11 glasov in za br. Mikftiča 5 glasov. Br. F. Maruši« zasede mesto konv o nčnega predsednika s sledečim nagovorom: "Bratje delegatje in glasni odborniki, j be se vam najlepše zahvaljujem za zaupanje e katerim ste glasovali za mene, da jaz predsedujem konvenciji. Jaz sprejmem na sebe to dolžnost in se zavedam odgovornosti, katere so vezane s to nalogo. Vam ^uifiitiftiuuiniuiiiiiuiiiiiiiuiuiiiiiiuiiiiHiaiiiiiiiuMiHHtiiiiftmHiiiiiiiiflafiiiiiiii^ konvencijo strogo nepristransko in pg£oinaaia v demokratskem duhu. Visaki, ki bo zahteval, bo dobil besedo, zaMe-obljubijara, da bodem vodil to val bodem pa od vsakega, da se drži parlamentarne discipline, to je, da govori samo tedaj, ko dobi besedo, in da govori kratko in razumljivo, da se drži predmeta,, o katerem je debata. Ko postavlja predloge, naj jih postavlja konkretno. Nobenetnun ne bom dovolil, fla bi drugemu vpadel v besedo, in nobenemu ne bom dovolil, da bi govoril o stvareh, ki niso v zvezi z današnjo konvencijo in ki so osebne narave. Vsakega je dolžnost, da ščiti dostojnost konvencije in . da vsaki doprine&e koliko je največ mogoče da v našo Zvezo pride red, mir in sloga. '"Predno pridemo na dnevni red, vam imam sporočiti, da se dams obdržava v Moskvi Vse-sloranski kongres. Ker bo ta "komeres ratepravljal o stvareh, ki bodo imeTe pomen po vojni, bi vam jaz priporočal, da pošljemo iz te dvorane bnzojav, v katerom bodemo kongresu zaželeli popolni uspeh. Brzojav. naj bi so gladil takole: 1 Vse-Slovnnski Kongres, Moskva, Rusija. Kanadski Slovenci, združeni v V. P. Z. "Bled" iz svoje iz-redne konvencije, ki se obdržava dne 9. maja 1943 pozdrav Mamo Vse -SI ov ans ki kongres in mu želimo največji uspeh. Prosimo, da nam pozdravite vei ruski narod, kakor tudi herojsko rusko armado, zračno silo in vojno mornarico, kateri čestitamo, jih občudujemo in jim ž.limo največjo sreeo. Tudi nam pozdravite ves jugoslovanski narod in njegove junake v borbi za svobodo. Izredna konvencija V. P. Z. "Bled" Kirkland Lake, Ont. Canada. F. MarušiČ, predsednik konvencije. Vise splošno podpirano in odobreno. Preide se na dnevni red. Br. konvenčni predsednik powxve vse navzoče, da vstanemo in z eno minuto molka počastimo naše u mrle brate. Voli se konvenčni zapisnikar. Br. Miketiič predlaga br. Vidiriha, podpira br Miklič in br. Weiss. Br. Piškur predlaga br. Košmerla, podpira br. Piškur inOtoničar. Oba sprejmeta. Br. Vidrih vodi zapisnik, Konvenčni predsednik vpraša, ako ima kdo kaj pripomni ti proti pojasnilu br. T. Novaka glavnega podpredsednika. Ni-kdo nima nič proti, enoglasno sprejeto. Nšato se pojavi na vratih br. F. Grebene, glavni tajnik. Br. Marušič, kot konrrtnčmi predsednik sra pozove, da "naj za vzamn mesto nakar se br. Grebene izgovori, da ni prišel na konvencijo, da na njej prisost- Sedaj Prva knjiga, ki je izšla v slovenščini izza naci-faii-tičnega vpada v domovino "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal REV. KAJ AI ,M B l ZAKRAJŠEK ^ Velezaudaijiva knjiga o razmerah rp. trpljenju našega naroda, v stari, domorvini.—Dosti naših rojakov se še vedno ne zaveda v polni meri, kake strašne stvari so se dogodile v starem kraju, a knjiga pa jim bo dla-la jasno in pregledno sliko o strašnih do-god!kib, ki &o spremen iiM lepo in evetoeo S Slovejiiijo v eno samo veliko bolečino, ki % l>eče, žge in mori nas slovenski nanod na jH njegovi lastni zemlji. Knjigo lahko naročite pri:' M KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING g COMPANY = 216 West 18th Street New York 11, K. Y. vnije, ampak da bi samo rad naj se mu da 10 minut časa, če nekaj povedal navzočim dele- ima res 'kaj važnega poročati, ga toni. Konvenčni predsednik- Nato B. Williams nekaj gomil pa odgovori, da, ako ne vori, kar pa ne pride v poštev, misli prisostvovati konvenciji ker ni nič jasnega povedal ali kot <3^an glatvnega odbora, mu L V Š j . d Recipes gf Ali Natictfis RECEPTI VSEH NARODOV 00 Stane samo $ 2. ■^"Knjiga je trdo vezana in ima 82 \ »trani^ti Recepti «e nepisani v aagteMnm jnika; ponakod pa so tndi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed posotoo y napadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo sa kuhanje in se hočejo v njem &mft>ol} isveibati in lipopolnitl ^t^^Naro&te pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBUSHING CO, 216 West l&th Street New York 11, N. Y. « 53530248238923482348532323482348239153484853234853534848535348 53235323484823482353234823532353532323532353534823485348532353532353483048485348234848232323232323535323534853234823 flm>KESDATraTJNE ^ 1943 ^^ NEBO GORI INDIJANCI — ST&AH m TREPET NAJSlH SOVRAŽNIKOV Napdsaft JOHN LITTLE ROMAN — Bpisal: IVAN ALBRECHT. 39«=, "Cisto nič, oe hočem po pravici povedati." •Oštirju se -zaiskne oči. Kakor mladenič »ine kvišku in pomoli mlademu Završann obe roki, češ: 4 4 To je beseda, vredna Gomil a rja! Tudi jaz sem koj rekel, da .je vfce siku naj nemnnosct, pa vendar — Sicer pa mora vsak ča« biti sterjak sam tukaj." Ne da bi čakali Mihovega odgovora, etopi Kleb«r v en kaj in se čez malo vrne, češ: *4Zdaj se bo mož sam lahko prepričal, da ženin ni vešča, ampak fant!" 44Mu je treba kar čestitati!" In zdaj se Maha ne brani več konjaka, ki mu ga Kleber zmeraj bolj pridno nataka. 44No, Miha, kar roko na sroe in priznajte, da tudi vi ni-tle naleteli slabo!" ga oštir zadovoljno potreplja po ramenu. "To Tam rad priznani," se muza Miha Gomilar in misli Mojco, ko KHeber kakor pijan v zavesti lastne zmage, hiti. afriški vojak. ki je ^ii«,. »-. nevartn." - Nemiaki general Kjaai von Bratcih, je leta 1918 ravno pred predajo nemške vojske poel&l neniScemu glavnemu stanu naslednje poročilo: "Najnevarnejši od vfceh ameriških vojakov je Indijanec. — On je hraber. .Znanost kamutlaže mai je v »krvi, podedovana od prade-dov, tako da ni modernega vinjaka, ki bi nm bil v tem pogledu kos tudi ako si pomaga z dejanja bolj slavnega in zna nega narednika Yorka." Nedvomno bodo tudi Japonci dobili taka poročila, kot nenlški generalni stan v letu 1918. Japonci so doživeli prvi dokaz ameriških vojaških rvr-lin na Bataanu. Vojak CJharlos Bali iz rezervacije Fort Belknap, v dišavi Montana, se je po jaiik?h in skozi skalovje splazil v ozadje neposredno za ------------">» J/VUM.QU Uiej/Ittiil T U/MlUJf UVJAraiTOUU «1 znanstvenimi metodami veU- japonsko baterijo; ko je tukaj kih laboratorijev. Indijanec je opravil svoj posel, ni bilo več iivrsten strelec. Nobrnili p®- Japoncev; v»aj -živih ne. Vo-ečftmih navodil ne pbtrebuje, jak Bali je bt odlikovan s pr-kadar je v ofenzivi. Cisto sam vim "Distinguished Service w 4 je že ai nvada zase. _ To £ oni(Cro*s" s prvim, ki je bil do-;lerju in Ooebbellsii pa je monda Sedanja vojna je pokacfiala novo vneto Indijancev. Smatrali smo, da so nomadi, ki «e nikakor ne morejo prilagoditi naši civilizaciji. .Toda danes se nahajajo med njimi že naši najboljši delLavci v tovarnah tankov in letal — 2.500 indijanskih mladeničev je tam zaposlenih. Na zapadu iščejo tov«r ne svoje delavce vedno v indijanskem uradu, bodisi stare ali mlade. Znani 00C Camp in NYA in pdboljsane indijanske (5ole imajo največ zaslug zato da se je pojavlo med Indijanci pniogo spretnih in iz-flcušenih Specialistov. To nam dokazuje, da smo imeli napačne predsodke o njih in da se prav dobro prilpgode našemu indnstrijalnenra življenju.. Morda najboljši odgovor Hit proti cilju: "Taka dekfle! Vsak gospod bi je bil vesel! Tistega pol Foltana naj pa izpuste domov! Kaj bi se človek razburjal zavoljo vsake bunke! In norec vendar ne more, če ni človtfk čisto jasen v glavi, vendar ne more odgovarjati «a svoje pcičetje! Drugič naj Korrtbrenner oez dan ogleduje naravo, ponoči naj bo pa doma, ali ne?" 44Kakor meni iz srca so vaše besede," je mladega Zavrtana mahoma sam smeh. "Škoda, ko nimam več časa." "Če imate opravka, vas seveda ne morem zadrževati, sicer pa mislim, da sva prav za prav domenjena. Vsakemu svoje, pa bo vsem prav!" mu seže Kleber v roko. "Šimnu odrinemo nekaj stota'kov, več bi um tudi prarvda ne mogla priboriti, dekletu naj pa sodnija tvojega očeta postavi za varuha. Miha komaj zadiruje smeh. -Kakor v žarečem okviru se nokmehne pred njim Mojcin obraz in vdane oči govore o zvestobi, ko zapusti fant Klebe.rjevo hišo in gospodarja, ki ves vari v namišljenem znlag^lavju. ' 44No, vse gre kakor po niti," potolaži oštir avskulanta, ki je v posebni sobi nestrpno čakal, kaj %o dosfegel Kleber s; svojo spretnostjo. 44Kakor cunjo sem ga ovil, kakor cunjo, vam pravim," brešči oštir. Kornbrenner ves mezdi., ko *li&i o oštirjevi zmagi. Seveda, Foltan naj gre, kamor hoče! Koj jutri ga bodo spodili; domov, samo da je vse šle tako gladko. In družba, ki se počasi zbira in izve, kako zmagovito je Herman Kleber rešil svojo nalogo, mn hrupno čestita. 44Vi ste vzor pristnei^a nemškega diplomata, gospod KBe-ber!" < J Pozno v noč odmeva iz Kleberjeve gostilne petje. Pijani, hr<-šieeči in vriečeči glasovi se roga jo slovenski zemlji, krvi in hesedi, medtem ko Mojca doma moli: . * "Mati, nikar mi ne zamerite," ko sem tako nepopisno srečna. Cija se predrami. "Kaj ne spiš, Mojca t" *'Ne morem. Vse se vrti okrog mene in sama ne vem, kako je vse to mogoče." 44 Ali ti nisem rekla da nikar ne obupaj?" na pol sede Cija uakar začneta dekleti izneva govoriti o Mojcrni sreči. ■"fLe kako je mogel tako premamiti KHeberja?" se čudi (+omilarjeva, tovarišioa pa že četrtič ponavlja:: : "Saj je povedal, kako jo bilo. Ko sta govorila o nevesti., je Klebeir mislil na Meto, Miha pa nate. Imenitno, ali uef To jih bo razneslo, ko bodo spoznali, kako «o sami sebe ogoljufali! Jaz že komaj čakam dne. da bi prišel Foltan. Ta se bo še!« -smejal, ko mu poveva! Še verjeti nama ne bo hotel." Foltan je zdaj doma. malo Zalko je Svetinova že pripeljala iz Trsta, kjer upajo, da bodo Tildi še vrnili zdravje Na Dolek je sedaj kakor v panju. Po vseh bajtah govore samo o sreči ibramjkevine hčere in o sramoti, ki je doletela Kleberja in vse nemško gnezdo, kar ga je zbranega pri njem. 4'Tako jim pa privoščim, da ne morem povedati." se smejo debela Mihačka. "So mislili da so res na konju, pa so telebnili v tako mlako, joj!' "Presnet Miha, ta, jih je nasukal! Šterjak je že mislil, da pojdejo dtlat pismo k notarju, pa jo priin&hata stari in mladi Zavifean k župniku, da bi pisal škofu za stran spregleda.) "Tak jo bo prav res vzel?" 4'Kakopak! Je že prišlo s iškofije dovoljenje za poroko, čeprav sta si tako blizu v rodu." * . , *4Seve, kjer je denar." "Naj bo že kakorkoLi," se "smeje puakar Joža, "vesel sem pa le, da je Kleber ju spodletelo. Ta zlodej mis-li, da mn mo-la biti res ves svet pod nogami. Učeni gospodje se kakor šibe priklanjajo pred njim, pa piide en kam hriboveft in ga tako naauče! Naj reče kdo kar hoče, Miha je' toreninfc t" Medtem ko čez in čez govore o njej, živi Miojca kakor nr sanjah. Tri tedne je že, odkar je Foltan doma, njej pa se zdi, kakor da je šele zdaj prišel in se mora posvetovati z njkn. "Misli«, da si Miha ne bo premislil?" •"Saj je premislil. Jaz sem kar ved«!.," s« po svoja muza Foltan in ugiblje, kako je Cija v marsičem do čuda podobna Mojci. "Dolg čae bo, ko pojdeš.. Da bi vsaj Tilda kmalu prišla domov" 44Pa ne misliš ostati zmeraj sam|?" ga nagaljivo pogleda pol sestra, Cija pa zatdi in odide iz sobe. . "Kar nerodno bo, hm--" "Mislim—" "Kaj pa misliš, Mojca?" "Tako, uo, za-s t ran gospodinje. Brez ženske roke ni reda v hi«." 41 Seveda. Tudi meni se ^di —" * " 44 Jaz bi že vedela--" J "Kaj pa ves, MVijca? Nemara bi mi -svetovala hm ;—" "AHi ti Cija čisto nič ni všeč?" •"Cija?" se prestopi Foltan. Mar je CSji zame. "Pa če bi ji bilo?" ne odmakne pogleda z njega. (Nadaljevanje prihodnjih. nevartn. General v poioeaUn ne omenja dogodkov na fronti, ki «o mu dali povod, da napiše to aaup- <ŠMjtn na Bataanu. Na otoku priišel od plemena Sioux v Da- Midway je 'major general C. L. Tinker, Osage Indijanec, komandant ameriškega letalstva na Hawajskih otokih, tudi po- more biti Indijanec. Bil je general, pa je vendar odklonil priliko, da ne bi delil s svojim moštvom vseh nevarnosti. Vodil je oddeVk letal na napad japonekih vojnih ladij. Padel je, toda fpredno je padel, sta se pogreznili v vodo dve japonski križarki in en nosile« avio-nov. ; , Nedavno so posluišalne postaje v Amerike no poročalo. Morda je mislil^*2*1 .Jako hraber da čine indijanskih izvidnikov,111 sovra^iikom^nevaren o priliki druge bitke za Mamo. Tam je ameriška vojska prodirala naprej in njen cilj je bila fc|arne. Ta lena, toda zele globoka reka je bila huda ovira; treba jo je bilo prebiesti -kljub nemlskim strojnicam, ki so s svojim ognjem krila vsak milimeter vode. Indijanski izvidniki pa se niso dali odstrašiti. Kar so. storiti, je bilo zanje čisto naravno. Ob zori.so pod vodo preplavali reko, povzpeli so se na obalo in izvršili napad na nož, posluževaje se vojnih zvijač, s katerimi so sanesli paniko v preplašene nemške vrste. Ko so indijanski izvid-niiški oddelki fevnš^ii svojo nalogo. je ameriška vojska prekoračila Marno in si tako u-stvarila pivo mostišče za svojo Wiko ofenzivo.. Mogoče je tudi, da se. je nemški general spominjal činov narednika Joe Oklahomi, polno- kota. Po minogih letih tožba-renja jim je. bila priznana odškodnina pet milijonov dolarjev, katero je imela plačati a-meriška vlada. Pleme je poslalo \^tadi naslednjo poslanico: "Kadar je domovina v vojni, smatramo, da je treba odložiti plačamje tega dolga. Ako bi to. domovini pomaigalo, bomo potrpežljivo počakali še nekaj SMRTNA KOSA V Cbev-elandu, Oh Jb je dne 29. maja umrla na svojem domu zabeležile j Mrs. Mary Oesnovar, tOj.. Mara nemško oddajo Ooe.bbelsa, ki je v starosti 60 let. Donm je bila na široko obravnaval žalostnora vasi Bistrica pri Št. B.upertu usodo ameriških Indijancev in na Dolenjskemu, odkoder je do-rdečekoice pozival, naj se upro)&pe!a v CSeveland pred 33 dati. Združenim dnžarvam. Dejstva Soprog John ji je umrl pred so najboljši odgovor dr. Goeb-belsu. Ako ga zanima, naj ve, da je bilo pred Pearl Kanbor-jem v ameriški vojski 4,000 Indijancev, ki so bili vtsi prostovoljci. Od Pearl Harborja dor danes pa jih je več od 12.000 obleklo uniformo. Sorazmerno s svojim šievilom ni pokazala v Ameriki nobena rasa toliko 4 leti.. Tukaj zapušča dve hčeri, Mary Shuber, Jean Looker, tri vnuke in brata Josipe, v starem kraju pa enega brata in eno sestro. krvnega Indijanca od čete D v (ljubezni dg domovine. 14-1 polku pehote. V dnevnem povelju francoske armade se nahaja v častni citaciji kratek opis dejanja, za katero je bil ta narednik odlikovan. Besedalo cit&cije je naslednje: '"Pod hudim ba razni m ognjem je narednik Oklahoma prešel na napad sovražnih postojank in sa je prekopal skozi 210 jardov širdk pas bodetčih žičnih ovir. Napadel je gnezdo strojnih pušk in ujel 171 sovražnih vojakov. Izvršil je napad na sovražno postojanko, katero je branifo več od 50 strojnic in več možnarjev za strelske jar-de. Uplenjeno orožje je takoj obrnil proti sovražniku in pozicijo držal sam. iskofci 4 dni kljub neprestanemu sovražnemu ognju, ki ga je obsipaval z velikimi Šrapneli in plinskimi granatami. Večkrat zaporedoma je preplezal No man's land, da doibi pod a tike o sovražnih pozicijah in oomaga ranjenim prijateljem. <^ini narednika O-klahome stoje na isti višini kot DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK ' IsiU je nova knjiiica u ameriiki državi lan. Potof vpraiaaj. ki W> ntradoo •odnlkl atavljo pri ispitu m dr-laTliaJMtro. TMbnJe kaJUSca ie ▼ U. delo nekaj vaCnlta letnic la cgodorln« Zedlnjanlb drCav, t IIL delu pod naaloroia Rano. pa Froflai neodTtnoitt Ustava Zedl-ajeolb driav, Ltacoliwf govor ▼ Qattrrinuyn. Predsedniki Zedlaja-alli driaT In Foedla« dribvai Cmm kaJHM |» samo 60 centov. ta m dobi prt: 0L0VBNIC PUBU8HINQ CO. '"r'llHW YQBfi 11 Indija »cd ne hodijo na nabor za vojaško službo. Oni ne razumejo, zakaj treba pozivov za vojaško službo. Ko je izbruhnila vojna, so osedlali vsi sposobni možje plemena Navajo v Ga Lup, N. M. svoje konje, napolnili torbice e hrano in mu-nicijo in od jahali v mesto. Ko ko jim. povedali, da se je treba najprej vpisati v register, so razočarani zopet od jahali. Več se jih je priglasilo kot prosto-vbotjci. da bi mogli takoj v*boj proti BUtierju, katerega imenujejo "smrdljive brke." V državi Montana je mlad mož plemena Sioux besen planit ven iz registracijskega urada. Oči mu plamlefe od jeze: "Od kdaj je tu običaj, da se morajo člani plemena Sioux registrirati?" Obrnil se je in z osmimi svojimi p .rijatelji od-jahal k najbližjemu oenru za prosovoljce — am je že bil v spremetvu 14 prijateljev. Večina indijanskih mladeni-čev je prostovoljcev. V 180. polku pehote jih je toliko da je geslo pollka pisano v indijanskem dialektu in se glasi: "Ta-nap nanaiava kia alhaiuyahaT' kar pomeni:"'*V miru in vojni, vedno pripravljeni." Toda neverjetno mnogo, se jih je tudi prostovoljno javilo v oddelke marin o v in v vojno mornarico. Oddelek m ari nov na zapadni o-bali je ponosen na to, da ima dve polni četi Indijance*". Precej mladeničev se nahaja v pilotski Soli mornarice. Zelo mnogo jih je tudi v mornarici, kjer slede vtagPedu svojega velikega Indijanca pomorščaka poveljnika F. J. Mee, ki je ei>au .pod imenom "CSiief" in je zdaj poveljnik ameriške, križanke v Pacifiku.. Signal Corpš si prizadeva dobiti čim več Indijancev. V zadnji vojni so se v telefonski in telegrafi?ki sfatžbi pokazali nenadomestljive. Kadar si dvojica Indijancev predaja vesti v svojem domačem diaMrfcu so vse Šifre nepotrefone. V Ghicagu, HI. je dne 20. maja minit rojak Leopold Bradač, doma iz Bohinja pri Toplicah aa Dolenjskem. Starost ni sporočena. Zapušča ženo, hčer, dva bari a in sestro. t V Joliet. HI. je dne 17. maja preminil John Pazdirc, »tar 75 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini, eden od prvih nagel jen cev v tej naselbini. Zapušča ženo, sinove in hčere.. * Najboljšo Garancijo Zavarovalnino Jamči Vam in Vaiim Otrokom KRANJSK0SL0VENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki • . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800 Premoienje $5,000,000 SOLVKNTNOST K. S. K. JEDNOTB ZNAŠA 127.24 Ca baM Mn mM te iT«jia Mcinl>Mlal »adparai Sai KATOLIŠKI ADNOTl kjtr M ipifii prati aavaraj aa pri BaJMJti. pa* BMAMflKO BLOVEN manJU to K. 8. K. JEDNOTA aprekatt Mika la iawka M 1C. «a M. Mat afaraka pa lakaj pa rajat™ la «a II. late pad irije akriUa. K. S. K. JEDNOTA Maja aajwderaejle mU certifikat« aa-. 4aaJe Me M t2M.N> SSJMJt. ali a. a L JBDNOTA Je prava Mati iM ta dret. Ca to aU iaalca te aacate* to kacMe katoUtk« m to pristopi toke* a (ararevalaiBl liilra i aratodke to a. a a. GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, USAD Jolitt, Illinois Dne 10. maja je umrla v Milwaukee, Wis. Josepnihe*Er-eul, stara 55 M, ki zapušča 6 sinov in 3 hčere. Daljše podrobnosti o njej nam niso znane. t V Imperial, Pa., je 20. maja umrl rojak John Jankovič, star 09 lest in rojen v Xakfiem pri Divači na Primorskem. V A-meriki je bil 32 let in tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov, t Po daljši in mučni bolezni je v Clevelandn, O* preminila na svojem donra ^frs. Prances Pirnat. troj. Odlaisek, stara 55 let.. Doma je bila iz vasi Dol pri Litiji, odkoder je prišla v Ameriko pred 30 leti. Zapušča žaUmjooega soproga Blaža .tri 'hčere in sina Franka ki ■služi pri mornarici, v starem kraju pa zapušča eno sestro, t V Milwaukee, Wis., je pred dnevi umri Joseph Golicnik, v starosti 30 let Bil je nojen v Ameriki in zapušča starše, brata in tsestro. Dalje je istotam amrl pionir John Plesnik, star 71 let in doma iz Rečice v Savinjski dolini na Štajerskem. Zapušča ženo, ?ina in hčer. t V Milwaukee, Wis., je dne 13. maja umrl Joseph Povše, star 72 let, ki zapušča žalujočo ženo, tri sinove in tri hčere. Druge podrobnosti o njem *am niso znane. Nepotrebno trofienje denarja v vojnem časn je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto, da troSite denar po nepo-trnhnpm KN JI&ARN A Slovenie Publishing Company 216 West i8th Street New York City Andrej. Ternovac SpisaJ Iran Albreht CeaaH Belfegor " Spsal Artur Bernede C«n'TI Mater Filozofska zgodba Spisal Alojz Jirasek Cena H ccntav LETOS IZŠLA Ko smo £H v morje bridkosti Spisal Rev. K. Zakrajtos Knjiga pripoveduje,, kako Je Hitler nastavljal Umaalee la tanjke la pripravljal "strop" za Jugoslovane In njihovo drŽavo že dolgo prej kat' Je Je napadeL la Ima Knjiga Je v platna 207 stranL Ceaa HM Listki Spisal Kaavar MeSko; 144 str. Cena 91 Malenkost! ' Spisal Ivan Albreht Cow IS reatev Ceaa »L— Cena $L— Pingvinski otok Spisal Ana tole France Veridicus Spisal Pater Kajetaa Zločin in kazen Spisal F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA Ctoa $3— 2ivi izviri 8pisal Ivan MatiSč Knjiga Je svojevrsten pojav t slovenski knjlievnostl, kajti v ▼ nji Je ▼ trinajstih dolgih poglavjih opiaanlh'trinajst rodov slovenskega naroda od davnih po&tkov e starem slovanstvu do daaainjega dne. 18 potfavij — 413 strani V platna vesano Ceaa It- -HOW TO BBOOU A CFHBEN OF m UNITED STATW V tej knjigi aa vaa pojstnils U sakonl aa Državljanki priročnik (V slovenščini) KnJUHca daje poljodna navodila, kako postati ameriSkl državljan. POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern) — Veaana knjiga Ona $2.— Govedoreja Spisal Ugver«. 14» strani s Ceaa H — Knjiga o dostojnem vedenjn 111 stranL Caa H eeate* Mlekarstvo * Spisal An too Pave. S slikami. 168 stranL — Knjiga aa mlekarje la farmer}« v. aplotaem Caa M eeotev Obrtno knjigovodstvo tea stranL eaaaa. — Knjiga je namenjena v prvi vrsti h stavbno. ometa* In strojno ključavničarstvo ter feelesoUvarstva $1 — Ake naročite knjiga. prDeilte k «lo U. S. ealroasa Canadian Money Order xa omenjene sveta. Manjše svete, lahke petljeto v U. S. snamkab po t. oalroma 3 cente. 2353485348532353485323532348