À -w^ » . k »jt Medtem ko je pred dvema slovenskima državljanoma prihajajočo nedeljo pomemben »drugi krog«, pa je pred nami drugimi državljani, če se izrazimo po športno, »predzadnji krog« leta 2007. Tako je, leto, za katerega se nam zdi, da smo ga pravkar načeli, se je že začelo počasi iztekati. K sreči je vsak konec leta zaznamovan tudi s prazničnim vzdušjem, in tako vsaj malo odmislimo minljivost časa in morebitno slabo voljo, ker morda nismo izpolnili vseh zastavljenih ciljev. Minljivosti in svojih dragih, ki jih ni več med nami, pa smo se spomnili ob dnevu spomina na mrtve. Za trenutek smo se lahko oddahnili, ker je omenjeni praznik v »paketu« s praznovanjem dneva reformacije. Zdaj pa se, kot že rečeno, pripravljamo na »veseli december«, ki nas bo popeljal v leto 2008, martinovo pa bo zagotovo še zadnja generalka za decembrski finale. Ker se bo tisti zadnji krog še toliko bolj hitro vrtel kot sicer, pa poskrbimo za izpolnitev vseh letošnjih načrtov in nalog dokler nam je še preostalo kaj časa. mš v M* P* „iitfgP*' IhJ ; T'" i — - P^ ' * & « ' ; &JL & Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 12007 120070168,9 KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA cobiss s ;rj/^/v f ziscifičjrici (z/oficjci Številka 9 letnik: 1 3 november 2007 ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY ■ prevajanje v 80 jezikov ■ sodno overjeni prevodi ■ tečaji tujih jezikov ■ priprave na maturo za angleški in nemški jezik 080 23 03 brezplačna številka B/S/H/ (i'MMiimij) ilirijst COa oadbaiftfeSED [3im™MIB(MMlSWC^ LaMaS TRGOVINA & SERVIS lamasglamas.si RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040, FAX: 01/7869-045 /A/ MONTANA. SENČILA ™ A L •LAMELNE ZAVESE IJ?V| «plise zavese Tomaž Oven s,p. GSM: 031/679-079 Pot v resje 1,1295 Ivančna Gorica Tel./fax: 01/7878-266 I ffl interalta d.o.o., Stegne 21 c, Ljubljana, tel.: 01/51116 24 PE Novo mesto, tel.; 041/846-034 120070168,9 Iz Jernejeve malhe V življenju se izmenjujejo spomini in želje za prihodnost, veselje in žalost. Različno se odzovemo na dejanja in dogodke, ki so že preživeti, ali pa tiste, ki so še v pričakovanju. Praznik dan mrtvih je za nami, spet bodo mnogi pozabili na tesno povezanost z našimi najbližjimi, ostalo pa bo kup komunalnih odpadkov, ki niti niso našli pravega sortirnega mesta, zato se prav gotovo lahko vprašamo, kaj nam pomeni zunanji blišč, kaj pomenijo številne sveče in cvetje, ki so na koncu le nehvaležni odpadek, za proizvajalce in trgovce pa velik dobiček. Ne bi se želeli spuščati v moralnost družbe, temveč bi v zaščito raje vzeli komunalnega delavca in naše okolje, ki ga obremenjujemo. Na obisku pri partnerski občini v Nemčiji smo v izrazu spomina ob komunalnem redarju lahko prižgali le eno svečo, kije s svojim drobnim plamenčkom vseeno nakazala našo prisotnost, človeški nagib in hkrati veselje v življenju s spominom. Naša komunalna deponija v Spaji dolini je prav gotovo velik dosežek vseh treh občin, ki so ob pridobitvi vseh dovoljenj le uspele zagotoviti tisto, kar je v naši državi izredno težko. Smeti in drugih komunalnih odpadkov se namreč vsi izogibamo, ne branimo pa se obsežnih nakupov in vsakodnevnega polnjenja košev in kontejnerjev, ki nam posredno že segajo vrh glave. Prvo bodo morali postoriti več za ta svet proizvajalci in usmerjevalci sodobnega načina življenja, za tem pa smo takoj potrošniki, ki nas ne bo smela premamiti mamljivost lepega in sladkega izdelka, ki največkrat ni nič drugega kot le lep zavojček z vprašljivo vsebino. Ravno v tem času ministrstvo za okolje in prostor po evropskih kriterijih usmerja in priporoča združevanje komunalnih naprav, ker naj bi ob recikliranju in najbolj smotrni uporabi načrtovanega deponijskega prostora čistilne in druge naprave imele daljši življenjski rok. Prav gotovo se bo povečevalo število prebivalcev na posamezni komunalni objekt, ki ga bo težko vzdrževati, saj odpadki kličejo po enormnem dviganju cen za potrošnika, ki bo ob izračunanih stroških težko prenesel svojo majhnost. Komunalno podjetje pa hkrati obvezuje odgovornost do visokih zahtev deponiranja, prečiščevanja in zmanjševanja škodljivih snovi v manj škodljive oziroma v koristne za nadaljnji krog uporabe. Tu so velike naloge, ki nas čakajo kot vsakega posameznika, kot skrbnika »naravnega« sveta in obvezo družbe, ki ni uokvirjena v svojo občino, regijo ali državo. Svet je samo eden, ekologija pa svetovni problem, ki ne bo dovolila izrabe prostora za cenen denar in za bogato vrednost zdravja. Ob vsem tem nas čakajo novi pogledi in razumevanja ter odmik od bližnjih zgodovinskih resnic glede našega prostora in našega življenja. Spoznanje, da sta vzgoja in izobraževanje v to smer porok našega prihodnjega zdravega načina življenja nas in vseh živih bitij, nas opozaija, da je jutri že prepozen, saj moramo s tem začeti že danes. V tem času se veselimo slovesnosti ob odpiranju zaključenega vodovodnega sistema tako imenovane Visoke cone v Stični, po drugi strani pa že zahajamo v misel, kako ob veliki porabi vode v celotni občini to tudi očistiti ob razvejeni poselitvi. Očiščevanje odpadnih voda bo namreč ena izmed prioritet desetletnega obdobja te občine in države, ker nas strogi predpisi časovno omejujejo in nam krajšajo čas za temeljit pristop finančno dragega komunalnega prispevka. K razrešitvi vseh teh težav že zdaj vabimo občane, da ob rokovnih pristopih sodelujejo in dajejo kar največji prispevek k finalizaciji tega našega skupnega problema. Mnogo tosmernih projektnih nalog imamo odprtih, zato je že prvi korak od ideje do načrtovanja investicije naš skupni in dogovorjen. Tu ni prostora za poosebljenje lastnih interesov in kazanje na lastno škodo in ne na skupno korist, do katere smo kot družba upravičeni in vredni. Pa vseeno, Martin se nam bo nasmejal in povedal, da imamo mladega vina dovolj, ki se ne meni za čistost vode, saj je kozarec rujnega ob pravem času in na pravem mestu daleč izpred čaše vode. Pa to naj bo le za ta čas in zahvalo našemu svetniku, ki je najbolj poznan in opevan z ljudskimi pesmimi, pa čeprav ima tudi krščansko ime in pravo mesto med svetniki. Vaš župan KAKO SMO VOLILI 21. oktobra smo Slovenci in Slovenke četrtič v samostojni državi Sloveniji volili predsednika republike. Že pred volitvami se je vedelo, da bomo dobili novega predsednika, saj zdajšnji predsednik Janez Drnovšek ni ponovil kandidature, podobno kakor je to storil njegov predhodnik Milan Kučan leta 1997 na drugih predsedniških volitvah. Ni se pa vedelo pred volitvami, kakšen bo izid in ali bo potreben tako imenovani drugi krog. Če se zopet ozremo v zgodovino, ugotavljamo, da so letošnje volitve drugič takšne, da bomo dobili predsednika države šele po drugem krogu volitev. Medtem ko je Kučan obakrat suvereno zmagal v prvem krogu (leta 1992 s 64 odstotki glasov in leta 1997 s 55,77 odstotka glasov), pa je na zadnjih volitvah leta 2002 predsednik Drnovšek premagal protikandidatko Barbaro Brezigar s 56,52 odstotka glasov proti 43,18 odstotka njenih glasov. Izidi prvega kroga kažejo na enega najbolj tesnih in izenačenih izidov v dosedanji zgodovini predsedniških volitev. Volilna udeležba (57,67-od-stotna) je v primerjavi s prejšnjimi volitvami manjša. Leta 2002 je bila v prvem krogu rekordnih 72,07-, v drugem pa 65,39- odstotna, pet let prej pa 68,29-odstotna. Tudi število kandidatov je bilo letos manjše od dosedanjih predsedniških volitev. PETERLE NAJVEČ USPEHA HA GORENJSKEM IN DOLENJSKEM, ŠTAJERSKA PA PODPRLA JELINČIČA Iz volilnih rezultatov po posameznih volilnih enotah (skupaj jih je osem) je razvidna podpora posameznim kandidatom po posameznih regijah. Bolj kot Peterletova premoč na Gorenjskem in razumljivo na Dolenjskem je bila presenečenje premoč Zmaga Jelinčiča na mariborsko-ptuj-skem območju, kjer je bil po rezultatih pred Mariborčanom Danilom Turkom. Gaspari pa je le za las osvojil Ljubljano pred Peterletom. V NASI OBČINI PETERLE PRVI, JELINČIČ DRUGI Pred odločilnim drugim krogom, dragi občani in občanke, dovolite še nekaj primerjav rezultatov na državni ravni z rezultati v naši občini. Volilno pravico v občini Ivančna Gorica je imelo na dan volitev 11.360 občank in občanov, od katerih se je glasovanja udeležilo 6948 oziroma 61,16 odstotka, kar je skoraj 3,5 odstotka višja volilna udeležba od tiste na državni ravni. Največ podpore je podobno kakor na državni ravni prejel Lojze Peterle (3039 oziroma 43,74 odstotka glasov). Drugo mesto je v naši občini pripadlo v primerjavi z državno ravnijo ne Danilu Turku, temveč Zmagu Jelinčiču, ki je osvojil 1392 oziroma 20,03 odstotke glasov. Od Tiirka je bil boljši za 181 oziroma 2,6 odstotka glasov. Mitja Gaspari je v naši občini s 1071 glasovi prepričal 15,41 odstotka občanov in občank, ki so se udeležili volitev. Zmagovalec prvega kroga v naši občini Lojze Peterle je dobil največ glasov na volišču v Kulturnem domu Ambrus, kjer so mu volivci namenili kar 72,6 odstotka, drugo mesto pa si je Peterle priboril pri volivcih v Lovskem domu na Vrhu pri Višnji Gori, in sicer 60,4 odstotka glasov. Tretji pa so bili volivci v gasilnem domu v Hrastovem Dolu (59,3 odstotka gla- sov). Peterletov najbližji zasledovalec v naši občini Zmago Jelinčič je največ podpore dobil v kulturnem domu Muljava, in sicer 30,5 odstotka, kar je le 1,5 odstotka več kot v gasilnem domu v Zagradcu. Seveda je bolj zanimiva podpora Danilu Turku, ki se bo v drugem krogu pomeril'z Lojzetom Peterletom. Največ glasov so mu namenili občani na volišču št. I v Ivančni Gorici (naselje Ivančna Gorica), in sicer 24,9 odstotka, takoj za njimi pa volivci z volišča v gasilnem domu v Kriški vasi (23,2 odstotka). Nekaj podobnega velja tudi za podporo Mitji Gaspariju. Spoštovani občani in občanke, volivci in volivke, to je samo nekaj statističnih podatkov, ki naj ne bi vplivali na vašo odločitev, ko boste stopali v nedeljo, 11. novembra, proti svojemu volišču. Pomembno je, da se boste odpravili od doma in tako uporabili svojo edinstveno državljansko pravico, ki smo si jo državljani in državljanke Slovenije izborili s svojo samostojnostjo in demokratično ureditvijo. V želji, da bi bodoči predsednik Republike Slovenije zadovoljil vsa naša pričakovanja - pa srečno na martino-vo nedeljo. Podatke pripravil Matej Steh Vir: Državna volilna komisija in Okrajna volilna komisija REZULTATI PREDSEDNIŠKIH VOLITEV PO PRVEM KROGU V OBČINI IVANČNA GORICA = 2000 g 1500 1000 500 1211 10/1 1 115 48 29 Lojze Petrie Zmago dr.Danilo Mitja mag. Darko Elena Monika Jelinčič Turk Gaspari Kranjc Pečarič Piberi predsedniški kandidati ZAKONODAJNI REFERENDUM 0 ZAKONU 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA 0 LASTNIŠKEM PREOBLIKOVANJU ZAVAROVALNIC, KI BO 11. NOVEMBRA 2007 Državni zbor Republike Slovenije je razpisal zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Zavarovalnic. Odlok o razpisu je objavljen v Uradnem listu RS, št. 87/07. Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A), ki gaje sprejel Državni zbor Republike Slovenije 11. septembra 2007?« Volivec glasuje tako, da obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. Splošno glasovanje je na vseh voliščih v državi in na diplomatsko-kon-zularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini, ki jih je za izvedbo volitev predsednika republike določila Državna volilna komisija. Glasovanje bo potekalo v nedeljo, 11. novembra 2007. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 28. september 2007. Referendum vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. Pravico glasovati na referendumu imajo državljani Republike Slovenije, ki bodo najpozneje do 11. 11. 2007 dopolnili 18 let starosti in imajo pravico voliti v državni zbor. Pravico uresničuje volivec osebno z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Na referendumu se lahko glasuje na naslednje načine: a) splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji, 11.11. 2007, od 7. do 19. ure. b) predčasno glasovanje 6., 7. in 8. 11. 2007 od 9. do 17. ure na sedežu OVK, Kolodvorska cesta 2, Grosuplje (Upravna enota) c) glasovanje po pošti na območju Republike Slovenije za osebe, ki bodo na dan glasovanja 11.11. 2007: ' v bolnišnici ali zdravilišču; • so oskrbovanci v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu; • ali so na prestajanju kazni zapora ali v priporu in bodo najpozneje do 1. novembra 2007 vložile zahtevo za glasovanje po pošti pri okrajni volilni komisiji; č) glasovanje po pošti iz tujine, če volivec, ki je vpisan v splošni volilni imenik in ima stalno prebivališče na območju Republike Slovenije, najpozneje do 27. oktobra 2007 sporoči Državni volilni komisiji, da želi glasovati na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije, ki jih je za izvedbo volitev predsednika republike določila Državna volilna komisija. Na teh voliščih lahko glasujejo tudi volivci, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji in so vpisani v posebni volilni imenik državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. d) glasovanje na domu 11. 11. 2007 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje do vključno 8. 11. 2007 sporočile okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na domu. Volivci, ki želijo glasovati na posebnih voliščih v skladu z določbami 79.a člena Zakona o volitvah v državni zbor, morajo okrajno volilni komisiji sporočiti svojo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik (3 dni pred dnem glasovanja). Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, morajo sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik, da želijo glasovati na volišču v drugem okraju. Enako storijo tudi volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje jurisdikcije diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije (izseljenci) in bodo na dan glasovanja, 11.11. 2007, v Republiki Sloveniji in želijo glasovati na volišču v Sloveniji. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ, sedež: Kolodvorska cesta 2, Grosuplje, tel. št. 7810 917,7810 910, fax: 7810 919 Franc Krivic, predsednik OVK Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7812130, fax: 7812131, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Lojze Grčman, Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Nataša Etjavec (gospodinjska stran), Sonja Maravič, Petra Butkovič, Silvo Berdajs. Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 25. v mesecu. 2 Ivančna Gorica, november 2007 HP ČASTITLJIV m 95 LET FiliCA KALAHJA OBČINA IVANCNA GORICA Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja Sokolska 8,1295 Ivančna Gorica Na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 8/03) Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja objavlja RAZPIS ZA ODGOVORNEGA UREDNIKA OBČINSKEGA ČASOPISA KLASJE Oseba, ki kandidira za odgovornega urednika, mora poleg pogojev, določenih z Zakonom o medijih (19. člen), izpolnjevati naslednje pogoje: • da ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije, • je poslovno sposobna, • ima ustrezne organizacijske sposobnosti, • ji ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja. Oseba, ki kandidira za odgovornega urednika, mora k prijavi na razpis obvezno predložiti: • osnutek programske zasnove glasila (8 čl. Odloka o ust.), • grafično zasnovo lokalnega časopisa, • terminski plan izdajanja lokalnega časopisa. Odgovorni urednik ne more biti oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki se bodo izkazali z višjo izobrazbo in izkušnjami na podobnih delih in ki bodo ponudili najprimernejšo vsebinsko in uredniško zasnovo časopisa za ekonomsko najugodnejšo ceno izdajanja časopisa. Mandat urednika je 4 leta. Z izbranim kandidatom bomo sklenili ustrezno pogodbo za obdobje štirih let. Ponudbe z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici s pripisom »prijava na razpis za odgovornega urednika - NE ODPIRAJ« najpozneje v osmih dneh od objave tega razpisa v časopisu Klasje, na naslov Občina Ivančna Gorica, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Sokolska 8,1295 Ivančna Gorica. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja bo obravnavala vse pravočasno prispele vloge. O izbiri in imenovanju odgovornega urednika, bo komisija obvestila kandidate v roku osmih dni od sprejetja sklepa o imenovanju na Občinskem svetu. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na tel. št. 781-21-00. _Predsednik: Milan Jevnikar, prof. FRANC KALAR - STAROSTA IVANŠKIH ŠPORTNIKOV, TER OČE MOTORIZACIJE IN LIVARSTVA VIVAČNI GORICI 1912. leta je 18. oktobra na Studencu privekal na svet mali Franci. Korak za korakom je radovedno odkrival skrivnosti narave po travnikih in goščah okrog domače hiše. Hrib takrat še ni bil pozidan in je bil raj za mlade fantiče. Ob vstopu v osnovno šolo v Stični se je odprl nov svet in radovednost je bila vse večja. Pri trinajstih letih je začel aktivno delovati na športnem in kulturnem področju v komaj ustanovljenem društvu Sokol. Tu je spoznal mnogo zanimivih ljudi, ki so vplivali na njegov razvoj in pogled na svet. Predvsem pa je bil to čas in možnost za spoznavanje najrazličnejših športnih zvrsti, ki so se gojile med obema vojnama na območju Ivančne Gorice. Ker je bila možnost za orodno telovadbo dana šele z izgraditvijo Sokolskega doma, (današnji Kulturni dom v Ivančni Gorici), v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, se je mladina začela ukvarjati z drugimi športi. Organizirali so teke ob železniški progi, ki je bila označena na vsakih 100 metrov. V ta čas spadajo tudi začetki rokometne igre največ po dvoriščih in travnikih z žogo iz cunj. Nogomet se je začel igrati na različnih lokacijah, na mestu današnjega štadiona že konec 20-ih let. Igrali so tudi namizni tenis, paradna športna panoga pa je bila orodna telovadba, h kateri so hodili sprva v Šentvid, kjer jo je vodil zdravnik Andrej Jenko, vse dokler ni bil zgrajen dom v Ivančni Gorici. Tu jih je učil Lado Ambrožič Novljan, kije prišel v Stično za učitelja. Poleg Ambrožiča so mladino k športnemu duhu bodrili tudi drugi športni delavci tistega časa, kot so Anton Beršnjak, Vili Sval, Jože Rus, Ivo Krevs in Andrej Jenko. Radoživost in vedoželjnost je mlademu Franciju pomagala sledenju svojemu velikemu zanimanju za motorizacijo, kar ga je pripeljalo do izučitve avto-mehanične obrti in pridobitve vozniškega izpita v času, ko motorno vozilo ni bilo vsakdanje za podeželsko okolje. Komaj petindvajsetletni pa je v sicer najeti mehanični delavnici na mestu, kjer je današnja vratarnica podjetja Livar, zaposlil dva pomočnika in vajenca. Čas pred začetkom vojne je bil tudi čas druženja z somišljeniki in ljubitelji motorizacije, ki je vstopala v deželo. Skupaj s fotografom Jankom Erjavcem sta orala ledino in se družila tudi z velikimi imeni dirkaškega moto športa, kot so Ludvik Starič imenovan tudi Leteči Kranjec. Začetek vojne je vse to dogajanje prekinil, Kalarja je italijanski okupator odpeljal v ljubljanske zapore, od tam pa v internacijo na otok v Tirenskem morju. Po vojni je bila v njegovi, pred vojno najeti mehanični delavnici organizirana popravljalnica voznega parka Kmetijske zadruge, dokler ni bilo leta 1949 na isti lokaciji in pod njegovim vodstvom, ustanovljeno samostojno podjetje Agroservis. Avtomehanično dejavnost so sčasoma dopolnili z livarstvom. Prvo ulivanje je potekalo leta 1954, natanko 63 let po tem, ko so ugasnile peči na Dvoru pri Žužemberku. Začela se je zgodovina Livarja, kmalu po dograditvi sodobnega industrijskega obrata, ki je temelj današnjega Livarja, pa se je Franc Kalar upokojil. Leta 1946 se je spričo dejavnosti v mehanični delavnici tudi na pobudo Franca Kalarja ustanovila avto-moto grupa Ivančna Gorica, katera je začela izobraževanje in urjenje novih šoferjev na širšem območju Ivančne Gorice. Dejavnost se je pozneje prenesla v Šentvid, kjer je začela delovati pod imenom AMD Šentvid pri Stični. Društvo pa je zaradi bogate športne tradicije kmalu začelo tudi z organiziranjem prvih dirk v motošportu, najprej cestnih po cesti okrog Šentvida, pozneje pa v motokrosu na Gradišču in Dolini pod Kalom. Kalarja štejemo tudi za soustanovitelja Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica. Tudi ustanovitvi te organizacije je botrovala bogata tradicija poznavanja motoroznanstva in šoferstva še v predvojnem času ter seveda bogate izkušnje na področju mehanične dejavnosti. Ko so se povojne razmere na tem področju bistveno spremenile, je leta 1960 dozorela tudi ideja o ustanovitvi stanovske organizacije šoferjev in avtomehanikov, ki še danes uspešno deluje in zajema velik krog članstva iz vse občine. Združenje je danes aktivno zlasti pri izobraževanju članov kakor tudi pri skrbi za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nezanemarljivo je njegovo sodelovanje pri pridobitvi gradbenega zemljišča na Hudem za tovarno silosov, na mestu današnje firme Akrapovič. Franc Kalar je bil tudi pobudnik obuditve spomina na našega rojaka iz Gorenje vasi, kulturnega preroditelja, pesnika in urednika Kranjske čbelice Miha Kastelica. Pravzaprav je kljub temu, da je bil po izobrazbi mehanik, pustil veliko sledi na področju kulture, prav velika pa je njegova skrb še danes, da bi ostalo o zgodovini kraja in časov, ki jih je preživel čim več zapisanega in ohranjenega prihodnjim rodovom. Tudi sam je večkrat sodeloval z različnimi prispevki pri izdaji zbornikov nekdanje občine Grosuplje. Nadvse tudi ljubi pesem, pel je v raznih zborih, danes, pri petindevetdesetih letih, poje z Zagriškimi fanti. Je častni član več društev in organizacij in od leta 2002 tudi častni občan Občine Ivančna Gorica. Podatke zbrala Marjana Hočevar in Matej Šteli ZLATA KAKOVOST KRJAVLJA, MALNARJA IN SOSEDA NA SEDMEM OCENJEVANJU KAKOVOSTI KRUHA GZS SO NAŠI HLEBCI ŽE PETIČ ZAPORED POŽELI NAJVIŠJA PRIZNANJA IN ZLATA ODLIČJA. PRAV PRIDE Edo in Tina sta se skoraj v vsem ujemala, zato sta bila velika prijatelja. Za sklenitev zakonske zveze sta videla eno samo oviro - Tinino mater. Ta namreč bodočemu zetu ni bila preveč naklonjena. »Saj ni napačen fant tale tvoj Edo,« je večkrat rekla svoji hčeri, »samo premalo da nase. Lej, kako je skromno oblečen in kako star avto ima; včasih imam občutek, da bo kripa zdaj zdaj razpadla.« »Oh, mama, ne bodi tako stroga,« je Tina branila svojega izvoljenca, »res je nekoliko bohem-ske narave, drugače pa je dober človek. Prepričana sem, da bi bilo z njim lepo živeti.« Toda mati, ki je imela staro meščansko vzgojo, se ni dala pregovoriti in je še naprej gnala svoje. Bila je namreč vdova in ji ni bilo vseeno, kako si bo hči edinka postlala življenjsko posteljo. Tini je bilo zategadelj hudo, vendar se svoji ljubezni ni odrekla in je fanta večkrat pripeljala na dom. Nenadoma pa se ji je zazdelo, da mati gleda njenega izvoljenca z vse bolj prijaznimi očmi, a si tega ni znala razložiti. Se bolj pa je bila presenečena, ko ji je mati lepega dne rekla: »No, pa se vzemita z Edom, če se imata res tako rada.« Nekaj tednov po poroki Tini radovednost ni dala miru in je povprašala mater, od kod njena sprememba v odnosu do Eda. Mati se je malo ozrla naokoli in ji zaupala: »Veš, dan za dnem sem ugotavljala, kako je Edo postal galanten; ko sta se ustavila pred hišo je vedno prvi izstopil iz avtomobila in ti šel na drugo stran odpreti vrata. To se mi je zdelo neznansko lepo. Tina je nekam čudno skremžila obraz, a je bila tiho. Šele čez več let je materi zaupala: »Veš, v Edijevem avtomobilu se je bila tistikrat pokvarila ključavnica na sopotnikovi strani, zato je moral naokoli, da me je ven spuščal.« Obe sta se temu nasmejali: mati sicer nekoliko bolj kislo; a na koncu sta obe družno ugotovili: »Tudi stara kripa lahko opravi dobro delo!« LS NABOŽNA ZNAMENJA V ŽUPNIJI VIŠNJA GORA (STANJE NA PREHODU IZ 20. V 21. STOLETJE) POOLlSTfü KCERVO tiMiewM' fRETBKlôM 3 H g. brezovo t it leskovec MLAKE 8t 12 .10® T sela 14 ' 21 23 ? S. BREZOVO H t 45 KALCE 13 ' 't ¡6^ 1 vrh 15 ur 24 25 ^ 26 1 17 1271 18 t 19't k. brdo 42 20 t V. DOBRAVA d. dol 50 t 43 t peSCenhc t 55 4i' 47 «48^ T VIŠNJA GORA 56 t 57 + * 51 ™ 52 ^ s. trg 60 53 i» 54 ' podsmreka 58 59 64-t KRIŠKA VAS 61 62 65 polje 66 63 > ZG. DRAGA 68 IfflJ ZAVRTAČE 67 NOVA VAS LE&PoU> SEVER POLŽEVO 1. Španov križ, Leskovec 2. Maticov buhk, Izirk, Leskovec 3. Kozlevčarjeva kapelica, G. Brezovo 4. Bernadov buhk, G. Brezovo 5. »Kužno« znamenje (pil), Leskovec 6. Vaška (Španova) kapelica, Leskovec 7. Novakov križ (pilček), G. Brezovo 8. Vaški (Čožev) buhk, Mlake 9. Bernadov buh, Sela 10. Vaško znamenje (pil), Sela 11. Mežnarjev križ (pilček), Sela 12. Košemajeva kapelica, Kalce 13. Župnijski križ, Vrh 14. Mleščevska kapelica, Mleščevo, D. Dol 15. Vaška kapelica, Vrh 16. Staro znamenje (odstranjeno), Vrh 17. Habjanova kapelica (tronček), Vrh 18. Križ »Nad vasjo«, K. Brdo 19. Vaški križ (pilček), K. Brdo 20. Rudelnov buh, Vel. Dobrava 21. Tiletov pilček, S. Brezovo 22. Križ pri Svet. kozolcu, S. Brezovo 23. Lipavčeva Marija, S. Brezovo 24. Rusov križ, Dedni Dol 25. Smrekarjev križ, D. Dol 26. Dedndolska kapelica, D. Dol 27.14 kapelic križevega pota, D. Dol 42. Vaška kapelica, K. Brdo 43. Vaški buh, Vel. Dobrava 44. Andrejčev buhk, S. Brezovo 45. Svetinova kapelica, S. Brezovo 46. Kračmanov pil, D. Dol 47. Hribski pil, D. Dol 48. Pil v Svetih, Višnja Gora 49. Korletov pil, Višnja Gora 50. Groznikov pilček, Kosca, Stari trg 51. Jakličeva Kapelica, Stari trg 52. Mačkova kapelica, Stari trg 53. Štojev buhk, Podsmreka 54. Grajska kapela, (opuščena); Podsmreka 55. Razpelo pri »Rdeči skali« (opušč.), Peščenik 56. »Mestni križ«, Višnja Gora 57. »Mestni križ«, Višnja Gora 58. »Mestni križ«, Višnja Gora 59. »Mestna kapelica«, Višnja Gora 60. Žarinova kapelica, Stari trg 61. Lazarjev buhk, Polje 62. Grandetova (Rjavčeva) kapelica, Polje 63. Vaški križ, Zgornja Draga 64. Vaški križ, Kriška vas 65. Žgajnarjev buhk, Pristava 66. Kapelica sv. Martina, Polje, Zg. Draga 67. Vaška kapelica, Nova vas (odstranjena) 68. Kapelica v Zavrtačah CXII. REKORD: PARADIŽNIK DO »CIMPRA« Paradižniki so se na našem koncu dodobra uveljavili šele pred nekaj desetletji, pa že dosegajo rekorde: nekaj zaradi gojitvenih izkušenj, nekaj pa zaradi boljšega izbora med sortami. Rekorden dosežek s tega področja je letos uspel Jožetu Zupančiču iz Kriške vasi. Spomladi je ob svojem hlevu posadil paradižnik neke hibridne zvrsti. Poskrbel je za najugodnejše življenjske pogoje in »paradajzarska zverina« kar ni nehala rasti. Sredi septembra se je povzpela že do ostrešja in se radovedno razgledovala po okolici. Veliko časa za ogledi pa ni imela, saj je morala zastaviti mnogo cvetov, iz katerih so se postopno razvili in dozorevali številni plodovi. Natančnega števila nisem mogel ugotoviti, ker je gospodinja Ivica zrele plodove sproti pobirala za kuhinjske potrebe. Po večkratnih ogledih od avgusta do sredine oktobra sem ocenil, da je na rastlini zraslo okoli 600 plodov, ki so večinoma dozoreli. Pri tem je treba poudariti, da to niso bile kakšne šiške, temveč srednje debeli plodovi. Za dosežek gre kajpak priznanje imenovano Klasjev rekord. Vpisali ga bomo na ime Jože Zupančič iz Kriške vasi. Čestitamo. Na koncu pa še dodatek iz lastne izkušnje. Paradižnik je bil okusen, kar se da. Ob nekem obisku sem ga namreč dobil za celo porcijo paradižnikove solate. Očitno brez korupcije tudi pri Klasju ne gre. Pa tega ne pravite naokoli, saj veste, kako razne komisije prežijo z vseh strani. Hvala! LS CXI. REKORD: BUCA, DA SE JE USTRASIS Jesen je čas za občudovanje poljedelskih dosežkov. Lepo število le-teh smo videli na tekmovalni razstavi. Razstavo je 22. in 23. septembra pripravilo Turistično dru- Bv*^ * 4BIH štvo Grča iz Lučaijevega Kala v okviru dr-JU AuB žavnega tekmovanja oračev na Črnelskem | polju ^pri Ivanini Gorici. Med razstavlje- Inul n'm' Pr'delki nas ie najbolj očarala buča v h Jf/jJ] velikanka. Pridelal jo je Ludvik Zaletelj iz »^f JHjfHI Dečje vasi pri Zagradcu. Ludvika v naši f jSi-hJmš rubriki že poznamo; je namreč- imetnik Klasjevega rekorda za največjega gobana, ki smo ga predstavili pred nekaj leti. Rekordna buča je na tehtnici potegnila celih 136 kilogramov. Bila je tako prostorna, da bi si v njej lahko uredila bivališče kaka mlada pigmejska družina. Po obliki me je malce spominjala na atomsko bombo, ki so je vrgli na Hirošimo. O pridelavi je bil naš najnovejši rekorder jako skrivnosten; saj veste, vsak se boji konkurence naslednje leto. Povedal je le, da je debelinka zahtevala veliko skrbi in dela in da je zanjo porabil skoraj vso vodo iz vodnjaka, tako je bila žejna. Žejen je bil tudi Ludvik, ki je moral zategadelj več kot običajno zahajati v zidanico. Kaj hočemo, za slavo je treba trpeti, tu ni druge pomoči. Rekorder mi je obljubil nekaj semen iz velikanke, da se bom naslednje leto tudi jaz lahko potegoval za kakšno odličje. Za Ludvikovo rejenko so se zanimali tudi sestavljavci slovenske knjige rekordov. Bomo videli, kaj bo. Za zdaj mu z veseljem priznavamo Klasjev rekord, kije veljaven le na ozemlju občine Ivančna Gorica. Čestitke z vseh strani! Ivančna Gorica, november 2007 860